OSREDNJA KNJIŽNICA SiUlt SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15 «TUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V • številka 6-7 • cena 350 SiT • 24. junij2003 OSREDNTE TEME Savintske zgodbe Če na dopustu nismo zadovoljni str. 8 Pa se jih je nabralo sto str 25 M,1JW8A TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Policisti praznujejo V teh dneh praznujejo tudi slovenski policisti. Dan policije, 27. junij, so si izbrali kot pomnik na oborožen spopad s pripadniki jugoslovanske armade pred dvanajstimi leti na mejnem prehodu Holmec, v katerem sta življenje izgubila dva njihova pripadnika. Policijska uprava Celje je slavnostno akademijo ob prazniku letos pripravila v Žalcu. Slavnostne akademije se je udeležil tudi direktor Uprave informirane policije Stanislav Veniger, slavnostni govornik pa je bil direktor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik. Poudaril je pomembno vlogo takratne milice pri zavarovanju procesov osamosvajanja Slovenije, pri čemer je bila deležna velike podpore vseh ljudi. V samostojni državi se je policija reorganizirala in svoje delo usmerila v lokalno skupnost. Med drugim so bili uvedem vodje okolišev. Javnost in parlament morata policistom jasno določiti naloge in pristojnosti, ki jih imajo pri izvajanju temeljne naloge - zagotavljati ljudem varnost, omogočiti pa jim mora tudi ustrezne materialne pogoje za delo, je med drugim povedal Edvard Mlačnik. Bistvenega pomena pri opravljanju vseh nalog policije pa je ustrezen način komunikacije, je še dodal. Na akademiji je Stanislav Veniger podelil srebrne, Edvard Mlačnik pa bronaste znake. Med dobitniki bronastih znakov sta tudi policista Policijske postaje Žalec Aleš Masnec (na posnetku) in Matjaž Sem. Slavnostni akademiji je sledilo srečanje vseh aktivnih in upokojenih delavk in delavcev policije v dvorani kmetijske zadruge v Šempetru. K. R. Predsednik vlade v Žalcu V soboto, 28. junija, bo v Žalcu ustanovna skupščina Pokrajinskega podjetniškega foruma. Pobudnik za ustanovitev nestrankarskega foruma je občinski odbor LDS Žalec, forum pa naj bi vključeval podjetnike in župane iz celotne Savinjske statistične regije Svečani govornik na skupščini bo predsednik vlade RS mag. Anton Rop. Ustanovna skupščina Pokrajinskega podjetniškega foruma se bo v Domu n. slovenskega tabora v Žalcu pričela ob 15.30. Novi forum bo vsebinsko predstavil sekretar iniciativnega odbora Vasja Knapič, po svečanem govoru predsednika vlade pa bodo izvolili organe in predstavih delo do konca letošnjega leta. Ustanovni skupščini bo sledilo družabno srečanje. K. R. Visoko priznanje Serdonerju Na Brdu pri Kranju je Predsedstvo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS včeraj prvič podelilo najvišja priznanja Častna listina SPV. Med 16 dobitniki priznanj iz vse Slovenije je tudi Ivo Serdoner iz Ločice pri Polzeli, ki je to visoko priznanje prejel za dolgoletno sodelovanje v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in za zasluge pri razvoju in delovanju ZŠAM Savinjska dolina in avto poligon v Ločici ob Savinji. T.T. Spoštovane občanke in občani! Naši otroci so dočakali šolske počitnice. Razposajeno se bodo zapodili s kolesi in motorji po cestah, ulicah in vaških poteh. Tudi žoge jim bodo ušle na prometne površine. Naša odgovornost je, da jih o nevarnosti na cesti poučimo. In naša odgovornost je, da jih vzgajamo, kako naj se obnašajo v prometu, da bodo zaščitili sebe in ostale udeležence. Posebej takrat, ko so na kolesu, motorju ali skuterju. Ne pozabimo, da smo jim starši prvi zgled. Tudi takrat, ko pokažemo hitrost svojega motorja, avtomobila, ko hitimo skozi našo vas, ulico, mesto. Pomislimo na naše otroke in jim pustimo uživati počitnice, zato upočasnimo hitrost naših vozil! Lojze Posedel, župan KOTftlK GRRDNJC IN SUKOPLCSKRRSTVO Igor KOTNIK, ip. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKARSKA IN ZIDARSKA D€W KOMPl€TN€ FINALIZACIJ6 OBJ6KTOV TOPLOTN6 IN KlflSIČNČ FASAD€ %>e od /e£a 4365 cm Tuđi junij je lep mesec. Prinese nam slastne češnje, državni praznik, konec pouka za šolarje, odraslim pa preizkus zadnjih delovnih moči pred dopustom. To je mesec, v katerem se ponavadi zvrsti veliko dogodkov in prireditev, zato boste gotovo katero pogrešili v tokratnem Utripu. Časopisa pač ni mogoče raztegniti po potrebi, za kar nam je včasih žal tudi v uredništvu. Dopust pa si ho v naslednjih dneh privoščilo tudi uredništvo. Naslednja številka ho namreč izšla šele v sredo, 27. avgusta. Lepo poletje in seveda lepo praznovanje dneva državnosti! v» p/, Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60. 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Hankič Vidajec, Zabukovica 129/1, Griže 2. Ana Potočnik, Šlandrov trg 4, Žalec 3. Jože Železnik, Nivelska pot, Kamnik SKG SPLOŠNO >)S>° & KLEPARSTVO - KROVSTVO CREATONE NARAVNO „ VODILNO'ALU Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC •BRAMAC- ESAL anhovo tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 V MESECU MAJU AKCIJSKE CENE KRITIN Ugoden ECO kredit TOM + 1 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX mlini za jabolka junij2003 Občina Žalec HISTROST UBIJA VOZIMO PAMETNO JULIJ - MESEC UMIRJALA HITROSTI VOZIL V NASELJIH OBČINE ŽALEC Občina Žalec, Policijska postaja Žalec in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pripravili akcijo “JULIJ - MESEC UMIRJANJA HITROSTI VOZIL V NASELJIH V OBČINI ŽALEC”. Akcija je odziv na zahteve krajanov, policije in vodstev šol in vrtcev po omejevanju hitrosti vozil v naseljih, v bližini šol, na šolskih poteh in podobno. V preteklih letih so strokovne službe Občine Žalec poskušale izvajati ukrepe umirjanja hitrosti vozil v naseljih, predvsem s postavitvijo hitrostnih ovir. Postavljene so bile montažne hitrostne ovire s prometno signalizacijo na cesti v Grižah, Žalcu, Gotovljah, Šempetru in Vrbju. Kljub temu da je postavitev zahtevala pridobitev upravnih dovoljenj in precej finančnih sredstev, so jih nekateri vozniki delovnih in kmetijskih strojev namenoma uničevali, prejemali pa smo tudi pritožbe krajanov v zvezi s hrupom. Thdi izgradnja asfaltnih ovir v obliki kock ali dvignjenih križišč ni dala želenega učinka, saj vozilo prekorači dovolj- POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC KOMANDIR Beno Balažič eno hitrost že nekaj 10 m za oviro, hkrati pa se poveča obremenitev okolja zaradi zaviranja in pospeševanja in prejeli smo kar nekaj zahtev krajanov za odstranitev teh ovir. Z rekonstrukcijo cest in izgradnjo pločnikov se sicer izboljšuje prometna varnost, predvsem pešcev. Seveda pa zaradi širše in boljše ceste vozniki vozimo tudi nevede prehitro. Po podatkih Policije - Policijske postaje Žalec se je na območju občine Žalec v letu 2002 zgodilo 459 prometnih nesreč, od tega 7 s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 7 udeležencev. V 114 prometnih nesrečah je bilo 13 udeležencev hudo, 148 pa lažje telesno poškodovanih. Hitrost je bila vzrok pri 143 prometnih nesrečah. Policisti so ugotovili 2332 kršitev, povezanih s hitrostjo. Po številu prometnih nesreč je stanje prometne varnosti do sredine junija tega leta nekoliko boljše kot v preteklem obdobju, posledice pa so hujše. Obravnavanih je bilo 178 prometnih nesreč, v katerih so SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE ŽALEC PREDSEDNIK Iztok Božiček umrli štirje udeleženci. Hitrost je bila vzrok pri 52 prometnih nesrečah. V letošnjem letu je zaznan porast kršitev hitrosti, saj so policisti že ugotovili 1513 kršitev, povezanih s hitrostjo, in izvedli ustrezne ukrepe. Na podlagi gornjih podatkov in poznavanja problematike je župan občine Žalec dal pobudo za akcijo umirjanja hitrosti vozil v naseljih občine Žalec na način ozaveščanja voznikov. S predstavniki Policije in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bilo dogovorjeno, da bodo v mesecu juliju potekale akcije preventivnega umirjanja hitrosti vozil, hkrati pa se bodo voznikom delile publikacije, ki opozarjajo na posledice prehitre vožnje. Meritve se bodo izvajale na celotnem območju občine, predvsem v večjih naseljih. Seveda pa ne bo ostalo le pri preventivi, policisti bodo izvajali tudi meritve hitrosti in kaznovanje prehitrih voznikov. Ker ni namen, da se kaznuje kar največ voznikov, vas pozivamo, da svojo hitrost prilagodite razmeram na cesti in upoštevate prometeo signalizacijo ter tako pokažete svojo visoko zavest in odgovornost do varnosti sokraja-nov, predvsem do otrok in starejših. Ravno ti so med najbolj ogroženimi, njihovo obnašanje v prometu pa je tedi najtežje predvideti. Preventivna akcija bo potekala v mesecu juliju, o lokacijah pa bomo obveščali tudi prek STV. OBČINA ŽALEC ŽUPAN Lojze Posedel Vozimo pametno! O priznanjih na dopisni seji Prejšnji četrtek so svetniki občine Žalec pripravili osmo redno sejo. Z dnevnega reda je župan umaknil sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Kot je povedal, je po zaključenem roku za sprejemanje predlogov prispelo še nekaj zelo utemeljenih predlogov, zato je župan podaljšal rok do 30. junija. Sejo so svetniki pričeli z razrešitvijo svetnika Tomislava Kalčiča s funkcije predsednika odbora za gospodarstvo in kot predstavnika ustanovitelja v OŠ Griže. Na prvi funkciji ga je zamenjal Gregor Vovk Petrovski, na drugi pa Milan Čadej. Zamenjavo je predlagal občinski odbor LDS, na seji pa niso podali vzroka razrešitve. V pojasnilu svetnikom so zapisah, da je razlog nasilje v družini. Svetniki so zatem potrdili več pre-moženjsko-pravnih zadev, v prvi in drugi obravnavi pa so sprejeli spremembe zazidalnih načrtov “Amovski gozd" in “Južno od železnice”. V prvega je dodatno vključen bencinski servis in med drugim opredeljeno štirikrako križišče s priključkom glavne dovozne ceste za kamionsko parkirišče. Križišče bo na območju nekdanje ceste proti Velenju. V Žalcu, južno od železnice, pa je predvidena gradnja treh poslovno-trgovsko-servisnih objektov, gradnja razdelilne transformatorske postaje, treh stanovanjskih oz. poslov-no-stanovanjskih objektov, ohranitev obstoječih stanovanjskih objektov oz. rušitev le v primeru interesa njihovih lastnikov, urejena bo prometna infrastruktura z 72 javnimi parkirnimi mesti, pločnikom in kolesarsko stezo, urejene pa bodo tedi zelene površine. Občinski svet je zatem s sklepom zadolžil oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, da pripravi prijavo na javni razpis za subvencioniranje digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov. Prav tako je sprejel sklep o odmikih od veljavnih prostorskih aktov na območju ERE in nove lokacije TUŠ-a. Namesto objekta, ki je predviden na območju porušenega bencinskega servisa, bo ERA zgradila prizidek k svoji stavbi v Žalcu, TUŠ-u pa je z odmikom dovoljena gradnja nekoliko večjega objekta, kot je bilo predvideno, vendar pa bo potrebno prej upoštevati pogoje, ki jih bo zahtevala gradnja avtobusne postaje. V dvomesečno javno obravnavo sta bila dana odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Prispevek se bo precej povišal (predvidoma 290.000 sit za gospodinjstvo z mesečno porabo 16 m3 vode), s čimer naj bi izenačili tiste, ki sofinancirajo gradnjo omrežja, in tiste, ki se priključijo na že zgrajeno omrežje. Žalski svetniki so župana pooblastili za podpis pogodbe o sofinanciranju gradnje Centra za ravnanje z odpadki, prav tako za podpis sporazuma o sofinanciranju izgradnje križišča na cesti skozi naselje Levec. Dela naj bi se pričela ob koncu letošnjega leta. V dvomesečno javno obravnavo je bil dan tudi pravilnik o štipendiranju, sprejete pa so bile spremembe Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Žalec. Prav tako so brez razprave potrdili program vzdrževanja gozdnih cest, sledilo pa je več aktualnih informacij. Seznanjeni so bili s škodo po toči in nevarnostjo hruševe-ga ožiga, direktor Feniksa Borut Triplat pa jim je predstavil vlaganja tega podjetja v ekologijo. Predsednik KS Galicija Vlado Majer je svetnike zatem opozoril, da krajevna skupnost za dokončanje investicije v telovadnico (nadstandardni del) potrebuje sredstva iz koncesije za izrabo rudnin v kamnolomu Pirešica. Sredstva so vključena tudi v finančno konstrukcijo investicije. Pozneje pa je bil sprejet zakon, ki zahteva, da se ta sredstva vlagajo samo v izboljšanje komunalne infrastrukture. Kljub temu so se svetniki strinjali, da nima pomena ustaviti gradnje telovadnice, saj so bila ta sredstva načrtovana pred sprejetjem omenjenega zakona, drugega vira pa krajevna skupnost nima. K. R. Državni svet ima pomembno vlogo Po izvolitvi novega državnega sveta, v katerem v tem mandatu lokalne interese 5. volilne enote zastopa Gregor Vovk Petrovski iz Gotovelj, si je njegov predsednik Janez Sušnik zadal nalogo, da obišče vse volilne enote in se seznani s specifičnimi problemi posame- tičnih strank. V uvodnem nagovoru je poudaril, da si kot predsednik prizadeva zlasti za povečanje vloge državnega sveta. Državni svet kot drugi dom je pri nas vehko manj cenjen, kot je cenjena ta institucija v večini evropskih demokracij. Čeprav nima zakonodajne funkcije, pa je njegova vloga vlogo namerava državni svet odigrati v postopku regionalizacije Slovenije, pri čemer bo njegovo izhodišče upoštevanje interesov lokalnih skupnosti. Župan Lojze Posedel je med drugim poudaril, da se občina Žalec ne strinja z ustanovitvijo Savinjsko-šale-ške regije, imenovane SA-ŠA, ker po Predsednik državnega sveta Janez Sušnik (desno ob županu Posedelu) v Žalcu znih območij. Med drugim je bil tudi na obisku v Žalcu, kjer ga je v prostorih občine najprej sprejel župan Lojze Posedel s sodelavci. Janez Sušnik si je ogledal mlekarno Celeia v Arji vasi, popoldne pa se je v žalskem hotelu sestal še z župani oziroma predstavniki vseh spodnjesavinjskih občin ter nekaterimi člani kluba Manager in predstavniki poli- pomembna, saj lahko med drugim predlaga nove zakone in spremembe zakonov. V državnem svetu so lokalni interesi dobro zastopani, vendar pa si predsednik Janez Sušnik želi tesnejših povezav z lokalnimi okolji. Ena od pomembnih nalog državnega sveta je predlagati oziroma vplivati na sprejem dobrih zakonov, je povedal, kar je še posebej pomembno v obdobju prilagajanja slovenske zakonodaje evropski. Zlasti aktivno njegovem mnenju ni naravna. Glede na to, da spodnji del Savinjske doline ne bo vključen vanjo, se ta regije, če bi bila ustanovljena, ne bi smela imenovati savinjsko-šaleška, ampak zgomjesavinjsko-šaleška. V nadaljevanju pogovora so zbrani predsednika državnega sveta seznanili z mnogimi problemi, med drugim tudi s problemi v kmetijstvu in hmeljarstvu. K. R., foto: T. T. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC obvešča, da sredstva po JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2003 niso v celoti razdeljena. Vsi zainteresirani lahko dobite razpisne obrazce na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva %, 3310 Žalec, v času uradnih ur ah na spletnih straneh Občine Žalec: www.zalec.si. Kontaktna oseba za dajanje informacij: uros.govek@zalec.si, tel.: 03/713 64 22 ah 031 382 181. Razpis je odprt do porabe sredstev. Obhodili KS Tildi planinsko društvo Liboje je pred časom pripravilo pohod po mejah krajevne skupnosti Liboje. Najbolj utrjeni so od starta pri mostu v Kasazah do cilja na Bmici prišli v dveh urah in 45 minut, večina pa je za pot potrebovala štiri ure. Predsednik PD Franc Čretnik je poleg uspelega pohoda zelo zadovoljen tudi z odzivom sponzorjem, zato se Občini, Krajevni skupnosti, Liku, Sadjarstvu Mirosan, Pekami Kuder iz Levca, Davidovem hramu iz Nazarij, domačemu Kiliju in SM Savinjski - SP Liboje, še posebej zahvaljuje. K. R. Novi direktor S prvim junijem je žalska občinska uprava dobila novega direktorja. Za direktorja je bil izbran Stojan Praprotnik. Novi direktor prihaja iz Velenja, rojen je bil leta 1964, po izobrazbi je diplomiran ekonomist informatik. Povedal je, da je bil do sedaj zaposlen večinoma v gospodarstvu, nazadnje pa je bil vodja projektov v celjskem Cetisu. Vodenje občinske uprave mu pomeni nov izziv, namerava pa uvesti spremembe v smislu boljšega obvladovanja nalog občinske uprave. K. R., foto: T. T. OBČINA ŽALEC ŽUPAN Župan občine Žalec razpisuje prosto delovno mesto pomočnika predstojnika in vodjo oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti. Delovno razmerje za razpisano delovno mesto bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, kandidatke za razpisani delovni mesti morajo izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih: • da je državljan Republike Slovenije, • da ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, -10 let delovnih izkušenj. Prošnje s potrebnimi dokazili posredujte na naslov: Občina Žalec, Župan, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, in sicer v roku osmih dni po objavi. Kandidatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku osmih dni po sprejetju. Občina Žalec junij2003 Najuspešnejši pri županu Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta je župan občine Žalec Lojze Posedel v dvorani Doma II. slovenskega tabora pripravil sprejem za osmošolce odličnjake in učence - dobitnike državnih priznanj. Sprejem se je pričel z nastopom sekcije tolkal glasbene šole Risto Savin Žalec, zatem pa je mlade nagovoril župan. Poleg čestitk za dosežene uspehe, ki so plod ne le trdega V Gotovljah te dni praznujejo krajevni praznik, Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje pa 100-letnico delovanja. Ob tem visokem jubileju je v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje potekala slavnostna akademija, ki so se je poleg članov domačega društva in krajanov udeležili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec, Občine Žalec in drugi. 0 jubileju je govoril predsednik društva Edvard Kugler in med drugim dejal, da je za gotoveljske gasil- dela učencev, ampak tudi rezultat skrbi staršev in učiteljev, jim je zaželel še veliko uspehov v nadaljnjem šolanju ter tudi veliko modrosti pri sprejemanju odločitev v življenju. V nadaljevanju prireditve je podelil knjižne nagrade trem učencem z H. osnovne šole Žalec za tekmovanje na državni ravni ter 22-im članom harmonikarskega orkestra žalske glasbene šole, ki so na mednarodnem tekmovanju v Puh zasedli prvo ce to dolga pot. 100 let nesebičnega prostovoljnega ter požrtvovalnega dela in nudenja pomoči tistim, ki so te potrebni. Ob ustanovitvi leta 1903 je društvo štelo 38 članov, že po letu dni so zgradili svoj dom in si nabavili vprežno motorno brizgalno. Leta 1928 so nabavili prvo motorno brizgalno, leta 1967 pa prvo orodno vozilo. Danes društvo hrepeni po posodobitvi z moderno tehniko, izpolnitvi zahteve za boljše strokovno delo in učinkovitejšo pomoč z ustrezno usposobljenostjo. Člani društva so delo društva predstavih skozi čas v sliki, v imenu Gasilske zveze Žalec mesto. Za odličen uspeh vseh osem let osnovnega šolanja je posebno priznanje prejelo 41 učenk in učencev. Trije od njih z OŠ Griže, sedem z OŠ Petrovče, 11 z OŠ Šempeter in 20 s I. OŠ Žalec. 48 učencev je prejelo knjižno nagrado za doseženo zlato ah srebrno priznanje na državnih tekmovanjih iz posameznih predmetov. Posebno zahvalo so prejeli tudi mentorji in ravnatelji šol. K. R., foto: T. T. je govoril njen predsednik Franci Skok, v imenu občine Žalec pa župan Lojze Posedel. V nadaljevanju so številnim botrom in donatorjem podelili spominske plakete ob 100-letnici društva. Predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok pa je Ivanu Bizjaku, Antonu Rozmanu in Ladislavu Goru podelil plakete in značke gasilskega veterana, priznanje gasilske zveze tretje stopnje so prejeli Rudi Švare, Ivan Luskar st., Martin Breznikar, Frido Breznik in Primož Vasle. Priznanja domačega društva so prejeli Matic Krajnc, Primož Petelinšek, Zavod za šolstvo podelil priznanja Zavod za šolstvo je letos prvič podelil zlata priznanja za dosežke na državnem tekmovanju v angleščini in nemščini po območnih enotah. Celjska območna enota je priložnostno slovesnost ob podelitvi pripravila v predavalnici žalske osnovne šole. Tekmovanje je potekalo ločeno za učence, ki znanje angleškega in nemškega jezika pridobivajo pri red- Anja Kovač bo šolanje nadaljevala na Gimnaziji center Celje, razmišlja o študiju angleščino, rada pa bi postala tudi zdravnica nem pouku ah fakultativno. V znanju angleščine se je letos pomerilo 6239 učencev, v nemščini pa 1220. Na državno tekmovanje v angleščini se je uvrstilo 2450 učencev, zlato priznanje pa je osvojilo 136 učencev, od tega 20 iz celjske regije. Trije so dosegli 49 od možnih 50 točk, med njimi dve učenki iz žalske občine, in sicer Eva Legvan s I. OŠ Žalec in Anja Kovač z OŠ Šempeter. K. R., foto: T. T. Davorin Cokan, Andrej Boršič, plaketo društva pa Andrej Luskar, Matej Podobnik in Marko Zupanc.V kulturnem programu so nastopih moški pevski zbor Gotovlje in učenci osnovne šole. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku je bila slavnostna seja krajevne skupnosti in podelitev priznanj. Bronaste plakete so prejeh Ivan Bizjak, Mojca Florjančič, Romana Kugler, Vladimir Plazovnik, Jože Posedel, Franc Vinder, zlate plakete pa Janez Bizjak, Peter Janič in Ivan Jošt. Po seji je sledilo odprtje spominskega parka na vasi ter rekonstrukcija ceste od Ribiča do Vipotnika. Sobotna prireditev se je pričela z gasilsko parado in prevzemom dveh gasilskih vozil na hipodromu v Gotovljah. Tako so gotoveljski gasilci sedaj bogatejši za novo gasilsko vozilo GV - VI in gasilsko avtocistemo GVC 24/50. T. T. Vpetek zvečer so v Gotovljah odprli tiuii 600 m na novo asfaltirane ceste, pod katero so prej zgradili kanalizacijo. Trak so prerezali: Ferdinand Hrasti (lem), Marija Krajnc in Peter Jančič. Ob stoletnici dve vozili Od pohoda do tabora mladih planincev Letošnji pohod po obronkih KS Galicija, ki ga organizira sekcija Planinskega društva Žalec iz Galicije, je bil že petnajsti po vrsti. Letos se je pohoda udeležilo preko 260 pohodnikov, ki so v približno štirih urah hoje spoznavali raznolikost pokrajine in gostoljubnost njenih prebivalcev. Trasa pohoda se vsako leto malo spreminja. Tako je letos potekala od nove šole v Trju preko Železnega, Pemovovega, Hramš, Zavrha na Goro, kjer je bil zaključek pohoda in kjer je pohodnike čakala tudi malica za okrepitev. Za potrebno energijo med potjo so poskrbeli prizadevni krajani iz Gorce in Zavrha. Mize so se tresle od dobrot. Na cilju je vse pozdravila glasba in ni jih bilo malo, ki so po dolgem pohodu zmogli moči tudi za ples. Planinci iz Galicije so tudi sicer zelo dejavni. Upravljajo s kočo na Gori, ki je odprta vsako nedeljo in med prazniki, v njej pa je vsakokrat dežurna druga družina. V zadnjem času so obnovili tudi staro leseno stavbo poleg koče in jo spremenili v prijeten prostor za raznovrstna srečanja. Vehko dela je bilo potrebnega, da so zapuščen objekt obnovili in usposobili za uporabo. Uidi na Ponikvi imajo žalski planinci svojo sekcijo, katere višek vsakoletne aktivnosti predstavlja organizacija pohoda po obronkih tamkajšnje krajevne skupnosti. Letošnji, ki bo konec avgusta, bo že enajsti. Planinsko društvo Žalec šteje skupaj 267 članov. Za mlade bo letos poleti organiziran že dvajseti tabor mladih planincev, tokrat v Kamniški Bistrici. Osnovnošolci in dijaki se bodo letos spoznavah z osnovami hoje v gorah, se družili in tudi zabavah. Žal je število udeležencev omejeno zaradi organizacijskih možnosti. Upamo lahko, da bodo nekateri izmed približno petdesetih udeležencev tudi po taboru aktivni v orientacijskem tekmovanju in drugih aktivnostih mladinskega odseka. K. R. Ob praznovanju dneva državnosti čestitamo vsem občankam in občanom občine Žalec. Mestna skupnost Žalec Šempetrani praznujejo Na god sv. Petra in Pavla, 29. junjia, praznuje krajevni praznik KS Šempeter. Sv. Peter je tudi farni patron. V čast krajevnemu prazniku in svojemu zavetniku so v Šempetru pripravili vrsto prireditev, ki so se pričele že v začetku junija, zaključile pa se bodo 6. julija s srečanjem starejših krajanov. Danes, 24. junija, poteka medobčinsko športno tekmovanje upokojencev, jutri bo šahovski turnir, 28. junija ob 8. uri bo pričetek pohoda po poteh KS Šempeter. Istega dne ob 20. uri bo tudi slavnostna seja sveta KS, naslednji dan ob 16. uri pa slovesna maša, blagoslov kipa sv. Petra in srečanje krajanov. 5. julija bodo ob 15. uri odprh novo naselje Grče. Predsednik sveta KS Jože Randl je povedal, da je največja pridobitev v KS v preteklem letu modernizirano križišče magistralne in občinske ceste, ki so ju razširili, zgradili pločnike, postavili semaforje in javno razsvetljavo. T. T. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC obvešča člane in simpatizerje, da so uradne ure na sedežu v Žalcu, Hmeljarska ul. 3, vsak ponedeljek in sredo od 8. do 11. ure, tel.: 571 68 16. V letošnjem evropskem letu invalidov je dejavnost društva še bogatejša. Ob urejanju vseh članskih zadev, dajanje nasvetov in raznih obhk pomoči, izvajanje športnih tekmovanj in urejanja statusa invalidov, je možna tudi nabava kart za kopanje v nekaterih zdraviliščih po znižam ceni. Vsako drugo sredo v mesecu od 9- do 10. ure dopoldne je na sedežu društva brezplačna kontrola krvnega pritiska, holesterola in sladkorja - v sodelovanju z RK Pričakujemo nove redne in podporne člane. Vljudno vabljeni! Predsednik MIH Žalec Janez Meglič UNIVERZA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABILO K VPISU v članstvo, družabne in izobraževalne programe za šolsko leto 2003/04 Program dela društva obsega različna družabna srečanja, obiske kulturnih prireditev in izobraževanje. V krožkih ponujamo možnost učenja: • angleškega in nemškega jezika, • računalništva, • krojenja in šivanja, • družabnega plesa, • sadjarstva, vrtnarstva in vinogradništva, • likovnega ustvarjanja, • ročnih del (vezenje, kvačkanje, pletenje, klekljanje), • kreativnega pisanja in novinarstva, • floristike ter urejanja zunanjega in notranjega prostora. Svoje prizadevanje za zdravje boste lahko uresničili v krožkih: • energija in zdravje, • zehščarstvo in pohodništvo. Cena programa krožka je 4.000 SIT za eno šolsko leto, poravnate jo ob vpisu. Krožkov in drugih dejavnosti iz programa društva se lahko udeležujejo člani, ki poravnajo letno članarino 1.000 SIT in izpolnjujejo druge, s statutom društva določene pogoje. Prijave bomo sprejemali v septembru vsak torek in petek od 9. do 11. ure na sedežu društva, Ul. Savinjske čete 4, Žalec. Vse člane obveščamo, da bo od 20. junija do 25. avgusta pisarna društva zaprta. junij2003 Občine Letošnji prejemniki krajevnih priznanja s podžupanom Bogdanom Tropom Letušani ponovno praznovali V Letušu so se odločili, da bodo ponovno proslavili praznik krajevne skupnosti, ki ga praznujejo v spomin na 12. junij leta 1942, ko so Letušani množično odšli v partizane. V dvorani Doma krajanov je tako pred dnevi potekala slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. 0 delu in načrtih je govoril predsednik krajevnega odbora Letuš in podžupan občine Braslovče Bogdan Trop, in med drugim dejal, da je letošnja glavna investicija v Letušu ureditev križišča in prehoda za pešce, lani pa so v kraju pridobili pločnik za pešce. V nadaljevanju so podelili priznanja krajevnega odbora Letuš, ki so jih letos prejeli gasilsko, kulturno, športno in jamarsko društvo, društvo upokojencev in društvo prijateljev mladine, krajevna organizacija Rdečega križa, šola in vrtec. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Letuš, ki ga vodi Anja Jezernik, in učenci podružnične osnovne šole Letuš in matične osnovne šole Braslovče ter malčki iz vrtca. Sledilo je družabno srečanje krajanov, v nogometni tekmi pa je ekipa krajevnega odbora Letuš premagala ekipo duhovnikov Pax z rezultatom 3:1, jamarji pa so pripravili spust čez Savinjo. V okviru praznovanja so pripravili tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let, dan odprtih vrat Prostovoljnega gasilskega društva Letuš, otroško ustvarjalno delavnico, okroglo mizo na temo “Mladi v kraju”, praznovanje pa zaključili z blagoslovitvijo prenovljenih orgel v cerkvi Letuš. T. Tavčar Sprejem za učence V avli kinodvorane Prebold je preboldski župan Vinko Debelak pripravil sprejem za učence OŠ Prebold, ki so se v iztekajočem šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja, in učence osmih razredov, ki so bili vseh osem odlični. Na sprejemu je bilo zbranih 31 učencev, ki so najprej prisluhnili besedam gostitelja Vinka Debelaka. Zaželel jim je prisrčno dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, da je v šoli toliko tako uspešnih učencev. Ob čestitkah za dosežene rezultate pa je izrazil željo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo v občini, da bo življenje v kraju pod Žvajgo lepše in prijetnejše in tudi po njihovi meri. V nadaljevanju sta učencem za dosežene uspehe čestitala ravnatelj Milan Jezernik in Preboldska občina praznuje V občini Prebold so se minuli teden pričele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Osrednja prireditev bo slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo posvečena tudi dnevu državnosti. Pričela se bo v petek, 27. 6., ob 20. uri v preboldski dvorani. Kot je na junijski seji sklenil občinski svet, bo najvišje občinsko priznanje - zlati grb za življenjske dosežke, sodelovanje v lokalni samoupravi in za vodenje borčevske organizacije prejel Viljem Petek. Med drugim je bil direktor podjetja Schidel gradnje v Laikovi vasi, veliko vlogo pa je po besedah utemeljiteljev predloga odigral tudi v letih, ko je predsednikoval skupščini nekdanje občine Žalec. Preprečil je eno največjih razvojnih zablod - gradnjo prašičje farme. V začetku junija je praznoval 70-letnico. Srebrni grb bosta za svoje zasluge v krajevni samoupravi v petek prejela Uidi Franc Janše in Franc Kukovnik. Dobitniki bronastih grbov so: Branko Verk za delo na področju kulture, gasilstva in lokalne samouprave, Brane Strožer za trenerske dosežke z mladimi atleti (Gregor Cankar, Marina Tomič, Boštjan Tratnik) in Avgust Dobriha za delo v kulturi, gasilstvu, krajevni samoupravi in sindikalno dejavnost (pa tudi za desetletja, ko je otroke razveseljeval kot dedek Mraz). Priznanja Občine Prebold bodo prejeli: Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold ob 130-letnici obstoja, Prostovoljno gasilsko društvo Matke ob 70-letnici, podjetje Schiedel za 50-letnico, Ana Trivan za vodenje kulturnega in turističnega društva ter drugo organizacijsko delo ter karateist Matjaž Končina in mlad atelt Boštjan Tratnik za tekmovalne dosežke na področju športa. V okviru občinskega praznika je bila v četrtek odprta prenovljena občinska knjižnica, ki je ta dan prešla tudi na izposojo v sistemu COBISS. Knjižnico, ki pa še čaka na primernejše prostore, sta odprla župan Vinko Debelak in dolgoletna knjižničarka Pavla Mlakar. Društvo upokojencev Prebold je uradno odprlo novo balinišče v Gaju. V petek je bila v preboldski graščini odprta prenovljena in razširjena zgodovinsko-etnografska zbir- ka Prebold skozi čas. V soboto je v Kaplji vasi potekalo meddruštveno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal občine, ob ribniku v Preboldu pa ribiško tekmovanje. Zelo živahno je bilo v soboto in nedeljo v Marija Reki, kjer se je zvrstilo kar nekaj že tradicionalnih prireditev. Med njimi je bil kolesarski vzpon od Krajnčevega mlina do doma pod Reško planino, prvič pa so izvedli festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. V nedeljo so v Reki predstavih način oranja nekoč in danes, popoldne pa je zaznamovalo 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Pojemo in godemo. V petek bodo pripravili že omenjeno osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku in dnevu državnosti, v soboto pa spominsko slovesnost ob 60-letnici ustanovitve VI. SNOUB Slavka Šlandra. Prav tako v soboto bodo praznovali dan gasilcev Gasilske zveze Prebold, ki bo letos v Matkah, kjer pripravljajo parado in proslavo ob 70-letnici društva. Program prireditev se bo iztekel to nedeljo s tradicionalnim poletnim Tončevim pohodom v Marija Reko. K. R. OBČINA BRASLOVČE VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Župan Marko Balant in občinska uprava Župan Marko Balant čestita mladim mamicam in njihovim malčkom Novorojenčki pri županu Ihdiv Braslovčah za regijski center Braslovški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta med drugim sprejeli sklep o pristopu Občine Braslovče k podpisu pogodbe o sofinanciranju izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje. Za podpis pogodbe so svetniki pooblastili župana Marka Balanta. Pogodba o sofinanciranju izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje se sklepa s 17 občinami celjske regije. Mestna občina Celje je investitor, ostale občine pa sovlagatelji. Občine, ki bodo vključene v projekt, bodo po končani izgradnji postale solastnice celotne vrednosti zgrajenih objektov in naprav v enakem razmerju, kot bodo sofinancirale projekt. Delež Občine Braslovče znaša 2,06 odstotka oziroma 53-065 EUR. Zneski se bodo plačevali v rokih in višini, opredeljenih v planu izvedbe in financiranje projekta, ki bo izdelan na podlagi načrtovane dinamike. T. Tavčar podžupan Franc Škrabe, ki je s strani občine zadolžen tudi za šolsko problematiko, nato pa so učenci prejeli priznanja in spominska darila. Mnogi med njimi so dobili priznanja za več uspehov hkrati. Med nagrajenci sta bila tudi Jasna Mladenovič, ki je že štiri leta državna prvakinja v Veseli šoli, in Miha Grm, ki je čisti državni prvak na tehničnem področju oziroma v elektroniki. Podelitvi je sledila še spominska fotografija in zakuska, ki so jo pripravili Uplaznikovi iz Matk. D. N. V braslovški občini na poseben način izkazujejo veselje do vsakega novorojenega občana. Župan že nekaj let vsake pol leta pripravlja sprejem za novorojenčke in njihove starše. Na zadnji sprejem, ki ga je pripravil župan Marko Balant, je bilo povabljenih 27 novorojenčkov, rojenih od 1. novembra lani do 30. aprila letos. Prišli so seveda s starši. V pozdravnem nagovoru je župan naj mlaj Šim občanom zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč dom. Staršem je za njihove novorojence izročil darilni bon v vrednosti 30 tisoč tolarjev in knjigo Walta Disneya Dama in potepuh. Lani se je v občini Braslovče rodilo 56 otrok, kar je 5 več kot predlani. Morda je k povečanju rodnosti kaj pripomogla tudi pozornost župana. T. Tavčar Pred počitnicami še dve seji Svetniki občine Prebold so se v mesecu dni sestali dvakrat. Na sedmi redni seji so med drugim župana pooblastili za podpis pogodbe o sofinanciranju izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje. Pogodbo jim je na seji podrobneje predstavila Milka Leskovšek z Javnih naprav Celje. V nadaljevanju 7. seje so se seznanili z zaključnim računom proračuna občine za lansko leto in ga posredovali v obravnavo nadzornemu odboru. Po daljši razpravi so potrdili tudi razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa za letošnje leto. Sredstva bo dobilo 17 športnih in drugih društev v občini. Preboldski svetniki so zatem imenovali člane odbora za turizem. Predsednik je Marjan Golavšek, člani pa Valter Zupanc, Tomaž Cink, Janez Laznik in Boris Kupec. Sledila je obravnava pogodb o najemu in upravljanju Doma krajanov Šešče, Doma pod Reško planino in športnega parka v Latkovi vasi. Pogodbe so po seji poslali Kultumo-prosvetnemu društvu Šešče, Planinskemu društvu Prebold in Športnemu društvu Latkova vas. Le-ti morajo v 30 dneh podati morebitne pripombe ali pogodbo podpisati. V nadaljevanju seje je predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Franc Škrabe svetnike seznanil z rezultati pogovorov z vodstvom zdravstvenega doma Žalec. Svetniki so potrdili predlagane sklepe: da vodstvo JZ Zdravstveni dom Žalec določi vodjo zdravstvene postaje Prebold, da se v čim krajšem času usposobi osnovni laboratorij v Preboldu, da vodstvo javnega zavoda pripravi razloge za in proti uvedbi dodatnih ambulant in da se dogovori o razpisu koncesije na področju zdravstvene dejavnosti. Ob koncu seje so se svetniki seznanili s predlogom spremembe meje med občinama Trbovlje in Prebold. Priključitev dela Jelenc h Knezdolu podpirajo pod pogojem, da to ne bo povzročilo stroškov za preboldsko občino in da se ne bodo spremenile meje katastrskih občin. V začetku junija so pripravili še 8. redno sejo občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili program dela nadzornega odbora za letošnje leto, nato pa sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku bo 27. junija, župan Vinko Debelak pa je pred počitnicami za julij napovedal še eno redno sejo. K. R. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC se v evropskem letu invalidov za dodeljeno pomoč zahvaljuje Občinam Žalec, Polzela in Prebold ter Občinskemu odboru stranke DeSUS Žalec, Zasebni ambulanti Janeza Cukjatija Polzela in Zvezi športnih društev občine Žalec. Walker /warn, s.p. ^C, 7m Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. IBCINE junij2003 5 Polzelski odličnjaki in vodstvo šole z županom Ljubom Žnidarjem Na mladih svet stoji V občini Polzela se zavedajo, da svet stoji na mladih in da jih je potrebno za posebne dosežke tudi posebej pohvaliti. V ta namen je župan Ljubo Žnidar tudi letos pripravil sprejem za učence, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični. Na sprejemu je bilo tokrat kar 22 učencev, ki so šolanje zaključili v devetletki. To so: Tjaša Posedel, Rok Sevčnikar, Matej Perger, Lidija Pušnik, Anja Dolinar, Petra Klavž, Tamara Pevec, Klemen Cvirn, Pia Dečman, Matic Hribernik, Sanja Klokočovnik, Daša Kosec, Urban Koštomaj, Sara Puckmeister, Mateja Škorjanc, Kaja Šolinc, Matic Tomšič, Nina Vasle, Andrej Čremožnik, Kaja Kralj, Urša Prislan in Špela Žohar. Župan je vsakemu posebej čestital in mu izročil knjigo z naslovom Psihološke igre ter vsem zaželel, da bi si tudi v prihodnje tako uspešno nabirali znanje, da bi dosegli željeno izobrazbo ter postali zadovoljni in koristni člani družbe. V imenu učencev se je za sprejem zahvalil Matic Tomšič. T. Tavčar OBČINA POLZELA SVOJIM OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Župan in občinski svet Plaz v Dobriču Nedavno neurje, ki se je razbesnelo tudi na območju občine Polzela, je povzročilo veliko Pri odstranjevanju plazu s ceste škode tako kmetom na poljščinah kot na cestah, vodovodu in še kje. Največ težav pa je povzročil plaz, ki se je sprožil pri domačiji Meklav v Dobriču. Na cesto je zdrsnilo okoli 400 kubičnih metrov zemlje. Kot so ugotovili, je bila pri tem pretrgana vodovodna napeljava in poškodovana kanalizacija za meteorne vode. Plaz so si ogledah člani komisije štaba civilne zaščite občine Polzela, župan Ljubo Žnidar in podžupan Simon Ograjenšek. Pri odstranitvi posledic plazu je pomagala tudi občina Polzela. T. Tavčar Jsj OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela teL/faKS: (03)703 32 00 objavlja na podlagi 100. in 101. člena stanovanjskega zakona (ur. list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96), določil Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS št. 18/92 in 31/96 in 1-2/2000), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 54/92 in 26/01) po sklepu odbora za prostorsko planiranje in komunalo z dne 18.06.2003 JAVNI RAZPIS ZA OBDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM na podlagi določil 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Ur. list RS, št. 64/93), Pravilnika o oddajanju stanovanj v najem (Ur. Ust RS, št. 26/95 in 31/97) in po sklepu odbora za prostorsko planiranje in komunalo z dne 18.06.2003 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. Razpisuje se oddaja socialnih in neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih Ust izpraznjena aU na novo pridobljena. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostnih Ustah, ki bodo izdelane na podlagi vloženih vlog v teku razpisnega roka. Z dnem sprejema prednostnih Ust preneha veljavnost prednostnih Ust za socialna in neprofitna stanovanja, sprejetih v letu 2000. 2. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE STANOVANJA a) Upravičenci do pridobitve socialnega stanovanja so: državljani RepubUke Slovenije, katerih skupni mesečni prihodek družine na člana ne presega višine, ki jo za upravičenost do socialnega stanovanja v najem določa 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. Ust RS, št. 54/92) in znaša: - za odrasle osebe do 52 % povprečne plače v državi (bruto 126.929,00 SIT, neto 79 966,00 SIT), - za otroke do dopolnjenega 7. leta starosU 29 % povprečne plače v državi (bruto 70.788,00 SIT, neto 44.590,00 SIT), - za otroke od 7. do 14. leta starosti 34 % povprečne plače v državi (bruto 82.992,00 SIT, neto 52.285,00 SIT), - za otroke od 15. leta starosU do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače v državi (bruto 102.520,00 SIT, neto 64.588,00 SIT). Povprečna plača v državi znaša za trimesečje januar, februar, marec 2003 bruto 244.095,00 SIT, neto 153.627,00 SIT. V dohodek se štejejo prejemki kot so: plača, pokojnina, preživnina, renta, idr., ki so jih pridobili vlagatelj vloge in njihovi družinski člani v navedenem obdobju. Kot dohodek se ne šteje: dodatek za pomoč in postrežbo, prejemki za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, otroški dodatek, družbena pomoč otrokom, štipendije, dohodki od občasnega dela invahdov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva, dana z namenom odprave posledic elementarne nezgode. b) Upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem so: državljani RepubUke Slovenije, katerih dohodki na družinskega člana presegajo mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja (100. člen Stanovanjskega zakona in 26. člena Zakona o socialnem varstvu) in ne presegajo naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v letu 2002: za 1 člana gospodinjstva80 % za 2 člana gospodinjstva 50 % - za 3 člane gospodinjstva20 % - za 4 člane gospodinjstva5 % - za 5 aU več članov gospodinjstva - največ do povprečne plače. Povprečna neto plača v državi je v letu 2002 (upoštevano povprečje v obdobju januar-december) znašala 147.812,00 SIT. Ostali splošni pogoji: 1. da ima vlagatelj vloge stalno prebivaUšče na območju občine Polzela in na naslovu, kjer je prijavljen tudi resnično biva, 2. da prosilec ah kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik standardnega stanovanja ah lastnik stanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja, 3. da prosilec aU kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni las- tnik počitniške hiše ah počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, 4. da prosilec oziroma kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. Za primemo stanovanje se šteje stanovanje, ki glede na število družinskih članov dosega naslednje površine: - za 1 družinskega člana do 24 m2 - za 2 družinska člana do 30 m2 - za 3 družinske člane do 55 m2 - za 4 družinske člane do 65 m2 - za 5 družinskih članov do 70 m2 5. da prosUec aU za delo sposoben član ni neupravičeno nezaposlen, kar potrdi Zavod za zaposlovanje, Urad za delo Žalec, 6. do dodeUtve stanovanja ni upravičen prosilec, ki: - je stanovanje izpraznil in mu je bila v skladu s 126. členom stanovanjskega zakona izpla- čana odpravnina, - je kot bivši imetnik stanovanjske pravice prenesel pravico odkupa stanovanja na ožjega družinskega člana, - mu je že bilo dodeljeno stanovanje, pa je po sklepu sodišča izgubil pravico uporabe oziroma sporazumno prenesel pravico na bivšega zakonca aU partnerja (po razvezi zakona aU razpadu izvenzakonske skupnosti, zaradi neplačevanja obveznosti, ipd.). (Opomba: velja za obe kategoriji upravičencev). 3. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH LIST Za sestavo prednostne Uste za dodehtev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. Ust RS, št. 18/92 in 31/96) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. Ust RS, št. 18/92 in 53/99) • Za sestavo prednostne Uste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. Ust RS, št. 26/95 in 31/97). 4. VLOGE IN DOKAZILA Zainteresirani pridobijo predpisane obrazce za pridobitev socialnega aU neprofitnega stanovanja in vlagajo samo popolne vloge v teku razpisnega roka od 1. 7. 2003 do vključno 31. 7. 2003, in sicer v času uradnih ur v tajništvu Občine Polzela, Polzela 8, p. Polzela. K vlogi je potrebno predložiti naslednje fistine: - potrdilo s stalnem prebivafišču, - potrdilo o premoženjskem stanju za prosilca in ostale družinske člane ( izda ga DURS, Davčni urad Celje, Izpostava Žalec), - najemno aU podnajemno pogodbo aU odločbo o dodeUtvi stanovanja v katerem biva udeleženec razpisa s svojimi družinskimi člani, - potrdilo o dohodkih in prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov. Potrdilo izda za zaposlene delodajalec, za upokojence Zavoda za pokojninsko in invafidsko zavarovanje RS oziroma mesečna potrdila o pokojnini za obravnavano obdobje. Na potrdilu morajo delodajalci zabeležiti tudi doseženo delovno dobo, -potrdilo Zavoda za zaposlovanje, Urada za delo Žalec v primeru, ko gre za nezaposleno osebo (v potrdilu morajo biti podatki od kdaj je iskalec zaposfitve, če prejema nadomestilo za brezposelnost in morebitne možnosti za zaposfitve), -potrdilo o šolanju za družinskega člana, ki je starejši od 15 let in se redno šola, -izjavo o trajanju izvenzakonske skupnosti za osebe, ki živijo v taki skupnosti, -potrdilo Centra za socialno delo Žalec: - o statusu samohranilke aU samohranilca, - o morebitnem ločenem življenju staršev in mladoletnih otrok zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja (bivanje otrok v rejniški družini, zavodu, oskrbi v tuji družini, ipd.), - mnenje Centra za socialno delo, če gre v družini za otroka motenega v duševnem in telesnem razvoju aU trajno nesposobnega za delo, -izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če gre za trajno obolenje družinskih članov, ki je pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, -pri notarju overjeno spričevalo, diplomo ali katerikoU drugi dokument, s katerim se dokazuje dosežena najvišja stopnja šolske izobrazbe udeleženca razpisa in njegovega zakonca oziroma partnerja (velja samo za vlagatelje vlog neprofitna stanovanja). Vloge, ki bodo prispele po izteku roka bodo zavrnjene. Na podlagi vloženih vlog bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom komisije preverila resničnost navedb. Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi obveščeni s sklepom. OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD ČESTITA VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI. ftidi o prostorskem planu Danes se bodo svetniki občine Polzela sestali na 5. redni seji občinskega sveta in obravnavali deset točk dnevnega reda. Med drugim bodo obravnavali predlog Statuta ZD dr. Jožeta Potrate Žalec, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 1986 do 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Žalec. Obravnavah bodo tudi Odlok o skladnosti obstoječih prostorskih izvedbenih delih, predlog Odloka ureditvenega načrta za kamnolom Andraž, govorih bodo o sofinanciranju izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki, o nakupu in prodaji zemljišč ter o predlogu sklepa o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, o nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter povračil stroškov. T. T. OBČIM POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela, tel.:, faks: (03) 703 32 00, 703 32 23 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih občine Polzela razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE POLZELA V LETU 2003. I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podehtev priznanj občine Polzela. 1. ČASTNI OBČAN Naziv častni občan občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Polzela v Republiki Sloveniji ah na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občna občine Polzela. 2. GRB OBČINE POLZELA Grb občine Polzela podeljuje občinski svet za izredno življenjsko delo ah vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Polzela. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en grb občine Polzela. 3. PLAKETA OBČINE POLZELA Plaketo občine Polzela podeljuje občinski svet za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ tri plakete občine Polzela. 4. PODELITEV NAGRADE INOVATOR Priznanje “Inovator” podeljuje občinski svet za dosežke na področju inventivne dejavnosti. II. Priznanja občine Polzela se podelijo posameznikom, družbam zavodov, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam. Priznanja izroča župan občine Polzela na slovesen način. III. Predlog za podehtev priznanja občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podehtev priznanja. IV. Predlog za podehtev priznanja mora vsebovati: • ime in priimek in naslov predlagatelja; • ime in priimek ter naslov predlagane osebe oz. naslov družbe zavoda, skupnosti, društva ah pravne osebe. Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati: • za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje; • za družbe zavoda, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Predloge za podehtev priznanj občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8, 3313 Polzela, do 25. 07. 2003. OBČINA POLZELA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja c 0 junij2003 Po DOLINI Žalska občina za zgled V začetku junija je na sedežu Zveze društev upokojencev občine Žalec potekalo strokovno srečanje na temo Stanovanja nepremičninskega sklada za upokojence in druge starejše osebe. Srečanje je organiziral Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je bilo namenjeno organizacijam ZI)l občine Žalec in DU Mozirje. Na srečanju, ki so se ga udeležili predsednik Zveze društev upokojencev Žalec Anton Gros, predsednica najemnin in subvencijah najemnin. Posebej so spregovorili še o tako imenovanih varovanih stanovanjih, temu pa je sledila dokaj obširna razprava z izmenjavo mnenj in posredovanjem izkušenj. V razpravi je Martina Čelan poudarila, da je področje stanovanjske problematike za dodeljevanje stanovanj upokojencem in starejšim osebam v občini Žalec med najbolje urejenimi oziroma edinstveno v Sloveniji, kar je utemeljila z besedami: “Resnično lahko izrečem le pohvalne besede, saj tako, kot je pri Žalec in tudi Mozirje. V drugih okoljih ugotavljamo, da se postopki dodeljevanja vlečejo nekaj mesecev, v območju Žalca pa je dodeljevanje skladno z našimi pravih in sprotno, tako da stanovanja niso prazna. To območje je lahko vzgled drugim in bi ga bilo vredno posnemati, zato ga bomo kot vzorec predstavljah tudi na vseh tovrstnih srečanjih v Sloveniji,” je med drugim še povedala Martina Čelan. Njene besede je podkrepila tudi predsednica stanovanjske komisije pri ZDU Žalec Minka Virt: “Res lahko rečem, da stanovanjska komisija nima posebnih problemov. Za takšno stanje pa se lahko zahvalimo S strokovnega srečanja v Žalcu stanovanjske komisije pri zvezi DU Žalec Minka Virt, strokovna delavka za to področje v občini Žalec Tatjana Urlep, predstavnika stanovanjske komisije pri žalski zvezi upokojencev Stane Jurjevec in Miha Kerebčič ter predstavnica DU Mozirje Marija Mutec, so najprej spregovorili o predstavitvi in delovanju Nepremičninskega sklada. V nadaljevanju sta predstavnici Nepremičninskega sklada Martina Čelan in Zdenka Novak predstavih raziskavo Stanova-njske potrebe upokojencev in drugih starejših oseb, ki so jo opravili na Urbanističnem inštitutu Slovenije. Temu je sledila še tema Oddajanje stanovanj, last nepremičninskega sklada, v najem. V okviru tega je bilo govora o pravilih za oddajanje stanovanj, o akontacijah za ureditev stanovanj ob izselitvi in o oblikovanju vas, ni še nikjer. Gre za edinstveno sodelovanje oziroma na splošno urejeno dodeljevanje stanovanj. Vodi ga skupina ljudi, ki obravnava vsa tri področja, ki so pomembna pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Eno je Občina, kjer se zbirajo vsi podatki o potrebah po stanovanjih. Ob tem je potrebno pohvaliti ga. Tatjano Urlep, ki zgledno vodi tako evidenco kot vse postopke za dodehtev stanovanj in zelo dobro pozna pravila našega sklada, kar je sicer običajno v domeni Društev upokojencev. Poleg Občine v fazi dodeljevanja sodelujeta še dva akterja, in sicer DU, ki je s strani našega sklada oseba, ki predlaga prosilca za najem stanovanja in kot vedno v komisiji za ogled stanovanja sodeluje tudi naš upravnik Sipro Žalec, ki je upravnik vseh stanovanj našega Nepremičninskega sklada za strokovni sodelavki Občine Žalec, ki za nas vodi te zadeve. Moram pa dodati, da imamo od leta 2001 enotni sistem dodeljevanja stanovanj. Ta dodeljujemo na podlagi razpisa in v skladu s prejetimi vlogami. Na podlagi tega tudi odločamo oziroma ugotavljamo, kdo je upravičenec. Ob razpisih izvajamo tudi oglede in tako se stanovanjska komisija na podlagi vsega tega lažje odloča o konkretni dodelitvi oziroma potrditvi prednostne hste prosilcev.” Žalsko strokovno srečanje Nepremičninskega sklada z društvi upokojencev je bilo le eno izmed 12, ki jih bo Nepremičninski sklad opravil po vsej Sloveniji do konca septembra. Na srečanjih pa bodo imeli enak program kot v Žalcu. D. Naraglav Nastop pionirjev med vajo z vedrovko Tekmovalo 650 mladih gasilcev Gasilska zveza Žalec je na stadionu v Žalcu pripravila gasilsko tekmovanje za pionirke in pionirje ter mladinke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo 650 mladih gasilcev iz petih občin Spodnje Savinjske doline. Pionirke in pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in v štafetnem teku na 450 metrov, mladinke in mladinci pa v vaji z ovirami in v štafetnem teku na 400 metrov. Pri pionirjih je največ spretnosti in hitrosti pokazala desetina iz Andraža nad Polzelo pred desetino iz Ojstriške vasi in Polzelo, pri pionirkah pa desetina Gomilskega pred Dobrišo vasjo, Petrovčami in Lokami. Pri mladinkah je zmagala desetina iz Andraža nad Polzelo pred desetino z Gomilskega in drugo desetino iz Andraža, pri mladincih pa desetina iz gasilskega društva Ojstriška vas-Tabor pred desetino z Gomilskega in desetino Pariželje-Topovlje. Tekmovanje si je ogledal tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič in bil presenečen nad številom tekmovalnih desetin, odličnimi rezultati in s samo organizacijo tekmovanja. Tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok je bil s tekmovanjem zelo zadovoljen, saj so mladi gasilci pokazali veliko znanja in spretnosti, zato upravičeno lahko pričakujejo, da se bosta desetini mladink iz Andraža in mladincev z Gomilskega na gasilski olimpiadi, ki bo prihodnji mesec v Avstriji, dobro odrezali. T. Tavčar LjLEKTRO Krašovec d.o.o. Šlandrov trg 20a, Žalec, tel.: 710 28 26, fax: 571 57 17 TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM www.rr-vel.si/it/krasovec, e-mail: elektrokrasovecdoo@siol.net PRODž\JNA AKCfJA OD 10. DO 30. JVNJJA 10 % POPUST NA VES STIKALNI PROGRAM TEM ČATEŽ POSEBEJ PRIPOROČAMO • ŽARNICE ZA ODGANJALE MRČESA (60 W in 100 W E 27) • ZAŠČITNA STIKALA KOPP 16A/0.01A za delo na prostem z električnimi orodji (pri košnji trave, obrezovanje živih mej itd) ščitijo ljudi in živali pred neposrednim udarom električne napetosti. Med predavanjem v preboldskem gasilskem domu Strokovni tečaj za strojnike Gasilska zveza Prebold je v prvih dneh tega meseca izpeljala 5. dnevni tečaj za strojnike gasilskih črpalk. Tečaja so se udeležili člani iz vseh društev Gasilske zveze Prebold, razen članov Industrijskega gasilskega društva TT Prebold. Teoretični del tečaja, ki je trajal tri dni, je potekal v prostorih PGD Prebold, Dolenja vas in Marija Reka, kjer so jim predavali predavatelji GZ Prebold. Sledilo je dvodnevno praktično usposabljanje na terenu. Za izpitno vajo so imeli simulacijo gašenja na domačiji Tratnik, do katere so morah s pomočjo črpalk iz potoka Reke spraviti vodo. Tečaj je obiskovalo 24 gasilcev in vsi so uspešno opravili izpit ter tako pridobili specialni naziv gasilski strojnik. Tako se je tudi na tem področju povečala usposobljenost gasilcev v vseh društvih GZ Prebold. D. N. Gasilska zveza še bolj strokovna Gasilska zveza Slovenije je v dvorani gasilskega doma v Žalcu pripravila krajšo slovesnost, na kateri so podelili diplome ob opravljenem tečaju za člane višjih poveljstev in višje strokovne sodelavce iz vse Slovenije. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok, nato žalski župan Lojze Posedel in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki je med drugim dejal, da se je Gasilska zveza Slovenije z novim strokovnim vodstvom na tem področju še obogatila. Za višje strokovne sodelavce so podelili 19 diplom, diplomo je prejel tudi žalski župan Lojze Posedel, diplome za člane višjih poveljstev pa je prejelo 45 tečajnikov. Iz Gasilske Od leve proti desni: Danijel Pantner, Lojze Posedel, Aleksander Koler in Ivan Derča zveze Žalec so diplome prejeli: Danijel Pantner iz Braslovč, Ivan Derča iz Kaple in Aleksander Koler s Polzele. Iz Gasilske zveze Prebold pa je tečaj uspešno opravil Nikolaj Vilhar iz Gasilskega društva Groblje. V kulturnem programu je nastopil Savinjski oktet, nato pa je sledil ogled jame Pekel. T. Tavčar kov pa sta družini izročila tajnica društva Darja Šalej in poveljnik društva Zvone Pečnik. Miro Mur je vidno ganjen izrekel gasilcem iskreno zahvalo za pomoč pri požarni intervenciji in odstranje- Pomoč za kmetijo Mur V sredo zvečer so Murove iz Griž obiskali predstavniki PGD Griže in jih presenetili z dokumenti o pomoči posameznikov in denarjem, ki so ga v sodelovanju s KS zbrali v okviru akcije pomoči za izgradnjo novega gospodarskega poslopja, brez katerega so Murovi ostali po požaru 24. aprila letos. V nabiralni akciji so gasilci na svojem požarnem območju zbrali 313 tisoč tolarjev, veliko lesa in drugega materiala ter uslug obrtnikov, katera vrednost je najmanj štirikrat tolikšna. V imenu gasilcev je ob predaji pomoči mlademu gospodarju Miru Muru in njegovi ženi Dušanki spregovoril predsednik PGD Griže Rafko Gabršek, denar in dokumente s podatki o dani pomoči posamezni- vanju posledic požara. Posebno pa se je zahvalil za njihovo organizirano nabiralno akcijo pomoči. Ob tem je namenil Uidi veliko zahvalnih besed vsem krajanom za darovana finančna sredstva in obljubljeno pomoč v delu, materialu in drugih uslugah pri izgradnji novega gospodarskega poslopja. D. N. Gasilci pri Murovih (v ozadju ostanki nekdanjega gospodarskega poslopja) Po DOLINI junij2003 £ UPRAVNA ENOTA ŽALEC DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Paketi tokrat za zaposlene Območno združenje RK Žalec je ob pomoči Občinske organizacije RK Prebold izpeljalo še eno akcijo pomoči v obliki živilskih paketov in pralnega praška; tokrat za delavke in delavce TT Prebold, ki so zaradi prisilne poravnave in nerednih plač v težkem socialnem položaju. Živilske pakete in pralni prašek so doslej v Preboldu že večkrat delili, saj sta tako TT Prebold kot MIK Prebold zaradi prisilne poravnave oziroma stečaja odpustila približno 300 delavcev, ki so tako prišli na Zavod za zaposlovanje. V težkem socialnem položaju so se kmalu znašli tudi zaposleni, saj tudi po več kot dva meseca niso prejeli plače. Še zlasti v težkem položaju so tisti, kjer sta bila oba partnerja zaposlena v TT Prebold, in tiste družine, kjer je družinski proračun odvisen le od enega partnerja. Prav tem je bila namenjena tudi zadnja akcija pomoči. Seznam je območni organizaciji posredovala kadrovska služba TT Prebold in na osnovi tega je bilo razdeljenih 118 živilskih paketov in prav toliko tri kilogramskih vrečk pralnega praška. Sekretarka Območnega združenja RK Žalec Majda Pilih je dejala, da tokrat ni bilo mogoče pakete dodeliti vsem zaposlenim, saj imajo premalo sredstev. “Najbolj enostavno, čeprav ne najbolj pravično, bi bilo, če bi imeli dovolj sredstev in bi pomoč lahko razdelili vsem zaposlenim in se tako izognili morebitnim očitkom," je dodala Majda Pilih. D. N. Srečanje upokojenih pedagoških delavcev Preboldsko občino so v sredo, 11. junija, obiskali upokojeni pedagoški delavci, včlanjeni v Društvo pedagoških delavcev Slovenije, ki letos obeležuje 10-letnico obstoja. Za svoje tradicionalno vsakoletno srečanje so na pobudo savinjsko-žalske sekcije letos izbrali Prebold z bogato zgodovino šolstva, ki ga je v knjižici Preboldsko šolstvo skozi čas vsestransko obdelala njihova članica Anči Skok. Glavni gostitelj tokratnega srečanja je bila preboldska šola skupaj z Občino Prebold in članicami savinjsko-žalske sekcije. Osnovni namen tovrstnih srečanj je predvsem druženje, hkrati pa tudi spoznavanje zanimivo- sti domovine in novosti na strokovnem področju. Po prisrčnem sprejemu in bogati dobrodošlici so upokojeni pedagoški delavci z veseljem prisluhnili preboldskim učencem, ki so jim skupaj z mentorji priredili pester kulturni program. Po pozdravu ravnatelja preboldske šole Milana Jezernika so navzoči z močnim aplavzom pozdravih tudi dolgoletnega ravnatelja in častnega občana Prebolda Stojana Vrhovca, ki je kljub bolezni in vročini v teh vročih dneh prišel mednje. V kulturnem programu so poleg glasbenih točk učenci spiedi tudi predstavitveno publikacijo o zgodovinskem orisu razvoja preboldske šole, ki je delo že v uvodu omenjene avtorice Anči Skok. Udeleženci srečanja so se nato podah na sprehod IVA,. PROn.y. 1 REZERVNIH DELOV ZA AUTOMOBILE, KOMRfjE. MOTORIE ZV KOLESA. Delovni čas: od & do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12 ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 Čeprav drugačni, navdušeni kot vsi športniki Na prirejenem stadionu v Preserjah pri Braslovčah je Varstveno delovni center MUC S tekmovanja v metu žogice organiziral 10. regijske športne igre Celjsko-koroške regije za osebe s posebnimi potrebami. Iger se je udeležilo 175 tekmovalcev iz 13 varstveno delovnih centrov. Z njimi je bilo 50 spremljevalcev. Po svečanem odprtju in pozdravnem govoru direktorja VDC MUC Sreta Zelena so dvignili zastavo iger, nato pa se je začelo tekmovanje v atletiki, elementih košarke in namiznem tenisu v treh težavnostnih kategorijah. Čeprav vsi sodelujoči, predvsem pa organizatorji, radi poudarjajo, da so zmagovalci vsi, ki sodelujejo, nekateri vendarle izstopajo in so po merilih, kot so čas, dolžina in točke, boljši od drugih. V teku na 50 m so zmagah pri fantih v 1. skupim Branko Klajžar (Dom Nine Pokom Grmovje), v 2. skupini Dani Krajšek (ZUV Dobrna), v 3. skupini pa Andrej Štrucl (VDC Žalec); pri dekletih je v 1. skupini zmagala Nataša Golob (VDC Slov. Gradec), v 2. skupini Jožica Drač (VDC Šentjur). V teku na 100 m je pri fantih v 1. sku- pini prvo mesto zasedel Roland Gradič (VDC MUC), v 2. skupini Danilo Doberšek, v 3. skupini pa Robi Ojsteršek (oba VDC Šentjur); pri dekletih pa v 1. skupini Mateja Pušnik (VDC MUC), v 2. skupini pa Sabina Zirenstein (CUDV Črna). V teku na 200 m so pri fantih v 1. skupini prvo mesto osvojili Roland Gradič (VDC MUC), v 2. skupini Simon Špegel (VDC Slov. Gradec); pri dekletih pa v 1. skupini Danica Kranjc (VDC Muta). V teku na 400 m je prvo mesto pripadlo Sebastjanu Zupancu (VDC Ježek) in Mateju Pušniku (VDC Muc). V skoku v daljino z mesta so bili najboljši: pri fantih v 1. skupini Mitja But (ZUV Dobrna), v 2. skupini Vlado Aldrijan (VDC Slov. Gradec); pri dekletih pa Gabi Lampret (ZUV Dobrna). Zmagovalci v metu žogice so bili: pri fantih v 1. skupini Venči Zazjal (CVD Golovec), v 2. skupini Janez Močenik (ZUV Dobrna), v 3. skupini Janez Prohinar in v 4. skupini Rudi Debeljak (oba VDC Muc); pri dekletih v 1. skupini Darja Lešek (CVD Golovec), v 2. skupini Suzana Sadiku (VDC Ježek), v 3- pa Danica Rotovnik (VDC Slov. Gradec). Na regijskih igrah specialne olimpiade so tekmovali tudi v namiznem tenisu. Zmagala sta Sebastjan Jakob in Helena Stojkovič (oba CVD Golovec). V elementih košarke so se najbolj izkazali: pri fantih v 1. skupini Ernest Bikošek (VDC Šentjur), v 2. skupini .Anton Gregorič (VDC Žalec), v 3- skupini pa Klemen Razboršek (VDC Slov. Gradec); pri dekletih v 1. skupini Marija Matijevč (VDC Muta), v 2. skupini Vesna Majer (CUDV Črna) itd. Ob koncu so slovesno podelili zlate, srebrne in bronaste medalje, nadaljevali pa z veselim druženjem. T. Tavčar Najboljši v teku na 100 m: v sredini Roland Gradič (MUC), kije osvojil zlato medaljo, na levi drugouvrščeni Marjan Bider (VDC Žalec) in tretjeuvrščeni Rok Prašnikar (ZUVDobrna). Roland Gradič je zlato medaljo osvojil tudi v teku na 200 m. Člani in članice Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije so svoje srečanje zaključili v Lovskem domu na Golavi. skozi preboldski gaj in ob tem spoznavah “Kačeve poti” in njega kot pisatelja, paderja in botanika. Ogledah so si tudi njegovo spominsko sobo, ki je na ogled v okviru muzejske zbirke Prebold skozi čas. Z zbirko in o razširitvi le-te jih je seznanil Vladimir Skok, ki ima največ zaslug za njeno postavitev. Udeleženci srečanja so se nato poslužili še ugodnega nakupa v trgovini TT Prebold, za tem pa odpeljali do Lovskega doma na Golavi, kjer so jih z dobrodošlico pričakali Savinjski registi. Gostje so z veseljem prisluhnili njihovemu igranju narodnih pesmi in bili nad njimi zelo navdušeni. Navdušeni pa so bili tudi nad kulinariko in vsem, kar je polepšalo nadvse prijeten dan, ki so jim ga s pomočjo ostalih pripravile nekdanje učiteljice preboldske osnovne šole Rozika Kobale, Ida Ocvirk in Anči Skok. D. N. UnUimK.NI HKtULCUl VIDU Š€MP€T€R Č€TRT€K, 10. 7. 2003. Naročile se! 20 % POPUST Zfl OČALA. Pflog» vabi!«! ..* Lajšanje osteoporoze Krajevna organizacija RK Letuš je organizirala vaje za lajšanje in preprečevanje osteoporoze, stresne inkontinence in bolečin v križu. Vaje, ki potekajo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke Berte Čemevšek vsak ponedeljek od 19. do 20. ure v prostorih podružnične OŠ Letuš, so koristne predvsem za tiste, ki so že prekoračile srednja leta, dobro pa bodo dele tudi mlajšim. Vaje so dobro obiskane, saj je vsakič prisotnih 20 ah več žena vseh starosti. Za uporabo prostora v podružnični šoli plačajo udeleženke ob vsakem obisku 300 tolarjev. V času letnih dopustov bodo akcijo prekinili, nadaljevali pa zopet v jesenskem času. T. Tavčar NDel udeleženk med vajo Geoprojekt mdlb.O GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC Tel./Fax.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814 Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMIJIŠČA, GRADITE, bi želeli zgolj POSTAVITEV MAJNIKOV na vaši parceli? Potrebovali boste STORITEV GEODETOV! • URIJA1\JE MFJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAkOLIČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE • junij2003 Osrednje teme Če na dopustu nismo zadovoljni Težko pričakovane počitnice in z njimi letni dopusti so pred vrati. Večinoma smo se že odločili, kako bomo preživeli proste dni. Večina Slovencev se za letovanja in na sploh potovanja odloči v organizaciji turističnih agencij, kljub temu pa se lahko zgodi, da naletimo na dopustu na težave, da so bila naša pričakovanja morda prevelika, ali pa so nas v katalogih preprosto zavedli, kaj v resnici kupujemo. Čeprav je tega vedno manj. To je ena od ugotovitev okrogle mize z naslovom Potrošniki na dopustu, ki so jo prejšnjo sredo organizirali na UPI - ljudski univerzi Žalec. Kaj storiti, če pride do nevšečnosti na dopustu in kako reševati nesoglasja med turističnimi agencijami in potrošniki, sta udeležencem okrogle mize, ki jo je vodila Biserka Neuholt, pojasnjevali predstavnica turistične agencije ITA Celje Ksenija Žgank in predstavnica Varstva potrošnikov Celje Mihaela Mastnak. Slednja je povedala, da se težave in pritožbe na področju turističnih aranžmajev z leti zmanjšujejo. Pred štirimi leti je bilo 11 % zadev, ki jih je obravnavala ta organizacija, povezanih s turističnimi potovanji oziroma letovanji, lani jih je bilo malo manj kot 4 %, letos pa zaenkrat 2,9 %. K temu je precej prispevala nova zakonodaja, ki ureja to področje, med drugim nov obligacijski zakon, ki je med drugim popolnoma razdelal obveznosti turističnega organizatorja. Stroge zahteve zakona o pospeševanju turizma je sicer zmanjšal število turističnih agencij, zato pa je prispeval k večjemu redu na tem področju. Največ težav se pojavlja v zvezi z nepopolno organizacijo oziroma izvedbo aranžmaja, pogosto so pričakovanja turistov, ki so nastala na osnovi podatkov iz katalogov, prevelika, precej je pritožb zaradi odpovedi in povračila stroškov. Na letovanje in potovanja običajno odhajamo z zelo velikimi pričakovanji. Kadar gre kaj narobe, smo običajno zelo razburjeni, vendar pa s pritožbami ne smemo čakati na prihod domov, sta poudarili gostji. Če soba nima obljubljenega pogleda na morje (ki smo ga seveda plačah), če je celo zelo umazana ah neurejena, če apartma ni le 100 metrov, ampak skoraj kilometer stran od plaže, moramo to takoj povedati na kraju samem. Če se sami ne moremo dogovoriti, takoj pokličemo turistično agencijo, ki nam je organizirala potovanje. Običajno nam že pred odhodom posredujejo kontaktno osebo. Kadar ne moremo zadev urediti na kraju samem, imamo osem dni po prihodu domov čas, da podamo pritožbo pri agenciji ah Varstvu potrošnikov. Pozneje ne moremo uveljavljati nobenih zahtev več. Glede odpovedi letovanj in dopustov je zdaj z zakonom določeno, da lahko potrošnik v primeru smrti ah hude bolezni, ki se dokazuje z zdravniškimi potrdili, odstopi od aranžmaja ne glede na ostale obveznosti. Pri tem si lahko agencija obračuna le dejanske stroške, ki jih je imela z organizacijo letovanja za potrošnika. Tildi sicer velja, da lahko v primeru odpovedi do 30 dni pred odhodom lahko agencija zaračuna samo administrativne stroške. Glede raznih pomanjkljivosti (umazane rjuhe, ni obljubljene klimatske naprave, balkona, menda se je že zgodilo, da v apartmaju ni bilo oken oziroma stavbnega pohištva) se pri zaračunavanju odškodnin upošteva tako imenovana Frankfurtska tabela, ki sicer velja le kot priporočilo tudi s strani Gospodarske zbornice Slovenije, vendar se turistične agencije večinoma držijo teh priporočil. Odškodnina se giba od 5 do 30 %. Sem sodi tudi zastrupitev s hrano, kjer obstaja tudi možnost civilne tožbe. Običajno pa so hotelirji v takih primerih zelo kooperativni, se trudijo, da bi gostom na tak ah drugačen način povrnili škodo. Dobro bi bilo, da se ob omenjenih pomanjkljivostih že na mestu samem naredi zapisnik, ki naj bi ga podpisal tudi predstavnik hotela, kar se ne zgodi pogosto. Se pa potrošniki znajdejo in zadevo posnamejo ah fotografirajo, kar velja kot dokaz, če smo se seveda pritožili v osmih dneh po prihodu z dopusta. Marsikdaj bi se težavam lahko izognili, če bi ljudje podrobno prebrali ponudbe, tudi najmanjši tisk v katalogih in na letakih. Uidi splošnim pogojem ne posvečajo dovolj pozornosti, saj ne računajo na težave. Pogosto preshšijo splošno znana opozorila, kot na primer uživanje svežega sadja in zelenjave v Egiptu. S tožbo zaradi okužbe z vodo v Egiptu ne bi uspeh. Posebne dogovore s turističnimi agencijami, ki ne izhajajo iz kataloga in splošnih pogojev, na primer kakšen dodaten popust, je treba zapisati. Ob koncu sta gostji okrogle mize nanizali še nekaj nasvetov. Strinjali sta se, da je za letovanje v Črni Gori, ki je letos sicer zelo priljubljeno, bolje počakati še kakšno leto ah dve. Narava je čudovita, hoteh pa večinoma še niso obnovljeni. Cene so višje od na primer italijanskih in španskih, hotelirji pa jih zelo radi pogosto spreminjajo, običajno navzgor. Bolgarija se dobro odpira, tudi kakovost hotelov in hrane je dobra, izvenpenzion-ska ponudba pa še šepa. Iskanje možnosti za letovanje prek interneta je tudi pri nas vse bolj pogosto, vendar je potrebno biti pri tem zelo previden. Lahko se najdejo izredno dobre možnosti, lahko pa smo razočaram. Če potujemo v lastni organizaciji in nismo zadovoljni s storitvijo, tega ne bomo mogli urejati prek Varstva potrošnikov. V tujini je najbolje, da se v takem primeru obrnemo na cehovska združenja, na primer na združenje hotelirjev in podobno. Tudi v drugih državah obstajajo organizacije za varstvo potrošnikov, vendar pa sodelovanje med njimi in našimi organizacijami ni vzpostavljeno. Se pa turistični delavci in ponudniki nočitev vse bolj trudijo (celo Dalmatinci, sta povedati gostji), tako da je klasičnih zavajanj manj, čeprav običajno ni vse tako čudovito, kot je predstavljeno prek interneta. Kaj pa letovanja in potovanja v tako imenovanem “last minute” aranžmaju? Sogovornici sta se strinjati, da pogosteje pride do nevšečnosti, čeprav ni nujno. Lahko naletimo na zelo ugodne aranžmaje, in smo CERO CERO je kratica za regijski Center za ravnanje z odpadki, ki bo zgrajen na območju sedanjega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku. Gradnjo centra bo sofinanciralo 17 občin, med nameščeni v boljši hotel, kot smo ga plačah. Hoteh pogosto sredi sezone nudijo ugodne cene, če ugotovijo, da prodaja sob ni najboljša ah pride do večjih odpovedi. Dobro pa je, da poznamo tudi v takem aranžmaju znano vsaj ime hotela. Sicer pa je tveganje treba vzeti v zakup, saj je aranžma ponujen brez jamčenja določenih stvari. Kaj pa izleti in sindikalna potovanja? Društva upokojencev še vedno lahko sama organizirajo izlete, s tem da prevzamejo sama odgovornost za to, ah bodo res videli vse, kar so se V pisarno Varstva potrošnikov Celje lahko pokličete vsak dan od 9- do 14. ure na telefonsko številko: 541 26 o;. vnaprej dogovorih in načrtovati. V tem primeru ne potrebujejo turističnega vodnika z hcenco. Za vsa potovanja, ki jih za društva upokojencev in druge organizirajo turistične agencije, pa morajo biti turistični vodniki z hcenco, pa ogled lokalnih zanimivosti lahko vodijo le lokalni turistični vodniki, ki morajo prav tako imeti hcenco. To sicer nekoliko podraži izlet, vendar pa je na tem področju zdaj večji red, sta se strinjati Ksenija Žgank in Mihaela Mastnak. K. R. njimi tudi spodnjesavinjske občine. Vrednost projekta znaša po investicijski dokumentaciji 3.929.596.852 tolarjev. Polovico sredstev naj bi zagotoviti na razpisu iz sredstev strukturnih skladov Evropske unije, 20 % bo Sredstev iz takse za obremenjevanje okolja, ki se še zaračunava ob plačilu stroškov odvoza in odlaganja odpadkov, 15 % bodo zagotoviti iz državnega proračuna, 15 % pa morajo zbrati občine, in to v letih 2005 in 2006. Delež občin bo določen na podlagi števila prebivalcev in količine odpadkov na območju vsake občine v letu 2002. Največji bo delež mestnih občin Celje (208.740.641 sit ati 35,41 %) in Velenje (98.775.321 ati 16,76 %). Za občino Žalec pogodba o sofinanciranju predvideva 65.377.019 tolarjev (11,09 %), za občino Braslovče 12.151.894 sit (2,06 %), za občino Polzela 15.009.248 (2,55 %), za občino Prebold 11.726.700 sit (1,99 %), za občino Tabor 3.312.091 sit (0,56 %) in občino Vransko 6.245.539 sit (1,06 %). Dokončna vrednost deleža lastnih sredstev občin bo določen v investicijskem programu. Občine bodo po končani izgradnji postale solastnice na celotni vrednosti zgrajenih objektov in naprav v enakem razmerju, kot bodo sofinancirale projekt. V sklopu Centra za ravnanje z odpadki je predvidena izgradnja kompostarne, prebiralnice sekundarnih surovin, objekta za demonta-žo kosovnih odpadkov in odlagališče preostankov odpadkov. Objekti so v prvi fazi načrtovani za območje 150.000 do 200.000 prebivalcev ter za dobo trajanja najmanj 30 let. K. R. ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Za ali proti zaprtju trgovin ob nedeljah? Letošnjim referendumom se bo po vsej verjetnosti pridružil še referendum o obratovalnem času trgovin. Ta čas teče zbiranje podpisov po upravnih enotah za razpis referenduma. O tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte ali odprte, se krešejo različna mnenja. Proti so sindikati, pa tudi cerkev, ki postavlja družino in družinske vrednote na prvo mesto, za pa delodajalci in lastniki trgovin. Kako se bo ta zgodba z referendumom končala, se še ne ve, saj so prav pred nekaj dnevi na pogajanjih o dodatku za delo v trgovinah ponoči, ob nedeljah in praznikih delodajalci in sindikat delavcev trgovine dosegli kompromis o zvišanju sedanjega 50 % dodatka na 65 %, ki naj bi začel veljati s 1. julijem. Kljub kompromisu pa aktivnosti glede razpisa referenduma niso ustavljene, saj si sindikati prizadevajo doseči vsaj 90-odstotni dodatek oziroma vztrajajo pri zaprtju trgovin ob nedeljah, saj je to dan počitka, dan za preživljanje prostega časa itd. Enakega mnenja je tudi komisija Pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci. Kako na vse to gledajo naši občani, ali jih bo morebitno zaprtje trgovin ob nedeljah motilo, pa v pričujoči anketi. Anton Lešnik: “Če sem čisto odkrit, me osebno ta stvar v ničemer ne prizadeva, saj sem upokojenec in imam dovolj časa, da grem v trgovino kadar koti. Včasih ni bilo ob nedeljah odprte nobene trgovine, niti ne ob sobotah popoldne, pa je življenje kljub temu povsem normalno teklo. Enako bo teklo, če bodo trgovine ob nedeljah in praznikih znova zaprte. Vse je le moč navade. S stališča zaposlenih, zlasti mater, ki imajo še nedorasle otroke, pa povsem podpiram vsaj večinsko zaprtje trgovin.” Miran Vovk: “Najbrž sedaj, ko smo se navaditi, da je mogoče kupovati tudi ob nedeljah in praznikih, ta poteza o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih ne bo sprejeta ravno z nav-dušenjem. Potreben bi bil le nekakšen kompromis oziroma dogovor med trgovci o dežurstvu, ki bi ga vsako nedeljo ah praznik imela druga trgovina. Za delo v nedeljo ah v času praznika pa bi morala biti tudi bistveno večja stimulacija. Sicer pa sem solidaren z zaposlenimi in me morebitno ukinjanje obratovalnega časa ob nedeljah ne prizadeva.” Ana Zakonšek: “Pravzaprav je odprtje trgovin in nakupovanje ob nedeljah postalo že kar naša ukore-L*P».**W ninjena nava-c*a’ čeravno Issf-l smo še ne dolgo nazaj ? .')• Ä morali pos- krbeli za vse I potrebno že čez teden oziroma do sobote popoldan. Načeloma ob nedeljah ne kupujem, se pa kdaj zgodi, da česa zmanjka in takrat se te ugodnosti poslužim. Mislim pa, da bi mi bilo vseeno, če bi bile trgovine v tem času zaprte. Če že ne bi šlo drugače, bi katera lahko bila dežurna, za to pa je seveda potreben dogovor med trgovci.” Andrej Urankar: “Pravzaprav bi mi bilo popolnoma vseeno oziroma bi imel še raje, če bi bile trgovine ob nedeljah * ' .**■ I zaprte, tako se mi ne bi J bilo potreb-1111 "*<■ no nikoli W odpraviti po ■Bf. M ' nakupih. Ko vidiš druge, kako nakupujejo, se tudi sam spomniš, da bi bilo dobro kupiti kakšno stvar, čeprav lahko tisto, kar potrebuješ, kupiš v soboto ah v ponedeljek. Trgovska podjetja so v borbi za kupca in njegov denar šla v neumno in nehumano tekmo, katere posledice nosijo predvsem zaposleni in njihove družine.” Hilda Krajnc: “Nič me ne bi motilo, če bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, če bi bila katera dežurna, pa tudi ne bi bilo napačno, saj se lahko zgodi, da kakšno stvar pozabimo kupiti. Sama sicer ob nedeljah nikoh ne kupujem, nakupe običajno opravim ob petkih ah sobotah. Je pa res, da vehko zaposlenih dela tako rekoč vse dni v letu, ne glede na soboto, nedeljo ati praznik. Sama sem bila medicinska sestra in prav dobro vem, kako je s tem.” Simona Kreča: “Gledano s stališča mater, ki so zaposlene v trgovinah, se mi zdi, da je to dokaj težko, saj je prav nedelja ah praznik tisti dan, ki najbolj povezuje družine. Res je, da je vehko staršev zaposlenih tudi v drugih poklicih, ki morajo svojo službo opravljati, ne glede na običajno proste dneve, najbrž pa tega v trgovinah ne bi bilo potrebno početi, saj se je mogoče oskrbeti z vsem potrebnim že preko tedna ati v soboto. Za tiste, ki pa tega ne bi mogli storiti iz takšnega ah drugačnega razloga, pa bi zadostovala ena večja dežurna trgovina.” Neža Podhraški: “Odprtje trgovin ob nedeljah in praznikih je po moje čisti nesmisel, saj bi si vsakdo lahko našel toliko časa in se s potrebnimi živih in drugimi rečmi oskrbel čez teden oziroma v soboto. Če se spomnim leta nazaj, so bile trgovine odprte od ponedeljka do sobote do 12. ure, danes pa so nekatere odprte prav vse dni v tednu in tudi med prazniki, kar je že težko razumljivo. Glede na to, da je danes tempo življenja precej drugačen in da ljudje čez teden res nimajo morda časa za večje nakupe, pa bi bila lahko zato odprta dežurna trgovina.” Karmen Broder: “Ob nedeljah ne kupujem, raje sem doma z družino. Vse potrebno nakupim čez teden ah ob sobotah. Nedelja je dan, ko bi se naj odpočiti od napornega delovnega tedna in se posvetih družini, šh z njo na kakšen sprehod ah izlet. Prav škoda se mi zdi časa, da bi ga zapravila za nepotrebni nedeljski nakup. Ob vsem tem pa zaposleni za nedeljsko delo ah delo v času praznika nimajo primerne stimulacije. Res pa je, da tudi ustrezno povečanje ne bi zmanjšalo problema nedeljskega dela, ampak samo nekoliko omililo krivice.” Elen Milovanovič: “Osebno bi raje videla, da bi ostalo tako, kot je, da bi trgovine tudi v prihodnje bile odprte ob nedeljah. Vsekakor pa ne vse, saj bi bila dovolj ena ah dve večji, ki bi lahko pokriti tovrstne a potrebe v občini Žalec in tudi širše območje. Če pa je v interesu zaposlenih, da ob nedeljah in praznikih trgovine ne obratujejo, se bom s tem pač sprijaznila. Moram priznati, da ob nedeljah kar velikokrat nakupujem, saj imam več časa kot čez teden. Kljub temu pa bi se kar hitro prilagodila novim razmeram.” Zdenka Gaberšek: “Glede na to, da nam je dana možnost nedeljskega nakupovanja živil in drugih dobrin, tudi jaz kdaj pa kdaj izkoristim to možnost. Sicer nisem pogosta stranka in bi povsem lahko shajala tudi brez nedeljskega nakupovanja. L sf' H mlv;K'e in •JR«.' ljudje se ■'■k hitro prilago- di il^0B dno. Mislim. -------' da ne bi bilo nobene katastrofe, če bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Ljudje bi se pač prej oskrbeli z vsem potrebnim, tako kot so se včasih. Ob tolikšni poplavi trgovcev in trgovin pa bi se lahko dogovorih o dežurstvu in bi tako bila koza cela in volk sit.” D. Naraglav Osrednje teme junij2003 Podeželje lahko veliko ponudi V Žalcu je bilo tradicionalno, 7. delovno posvetovanje predstavnikov turističnih društev s podeželja. Organizirala ga je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Žalec, Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, Zvezo turističnih društev občine Žalec, Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline in Razvojno agencijo Savinja Žalec. Zbrane je najprej pozdravil predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, med udele- Kot delovni predsednik je posvet vodil Milan Krišelj, predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri TZS, ob njem predsednica ZTD občine Žalec Ivica Čretnik (desno) in direktorica RA Savinja Žalec Dan ica Jezovsek - Korent. Udeleženci posveta v rimski nekropoli v Šempetru Manj zmožnost - večzmožnost Konec meseca maja (v EVROPSKEM LETU INVALIDOV2003) meje presenetil dopis moje krovne organizacije ZVEZE PARAPLEGIKOVSLOVENI-JE (ZPS), v katerem so mi sporočili in me obvestili, da se bo izraz invalidnost zamenjal z izrazom MANJZMOŽNOST. To bo v praksi pomenih, da ne bom več invalid, ampak MANJZMOŽEN. Kaj na to porečete drage bralke in bralci ter predvsem (imenoval vas bom po starem) invalidke in invalidi? In veste, kaj je zadaj spet delitev denatja? 0, ti sveta vladar, denar! Slovenija uvaja novo mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, ki naj bi prispevala k razdelitvi sredstev za invalide na osnovi njihove prizadetosti in ne več na podlagi njihovih diagnoz. To se mi ne zdi nič spornega, saj bi po zdravi hgiki naša organizacija in s tem članstvo morah samo pridobiti. Paraplegiki, predvsem pa tetraplegiki, smo tista kategorija invalidov, ki smo gibalno zeh prizadeti. Nekatere izmed nas bi po novem lahko imenovali kar NIČZMOŽNI. Vse čestitke našim strokovnjakom, ki prevajajo in usklajujejo mednarodno klasifikacijo na VEČZMOŽNOST. Kar tako naprej VEČZMOŽNI! Na koncu pa vas prosim, dragi strokovnjaki, da mene po novem imenujete bolj po domače “KRIPELJ”. Ta izraz mi je dosti bližje kot MANJZMOŽEN. Alojz Strniša GEODETSKE STORITVE fjrnum PARCELACIJE Ul id UREDITVE MEJ m Mrfik OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV JP TT ETAŽNI NAČRTI Ä JM ZAKOLIČBEOBJEKTOV • W| POSNETKI ZA LOKACIJE ml6ß wr KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO «►T****- INŽENIRSKA GEODEZIJA —«T GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 PAPIRNICA Papirnica Lan Žalec Prodajalni: Žalec, Šlandrov trg 26, in Celje, ljubljanska 7 -poslovni center Vrtnica Sprejemamo prednaročila za novo šolsko leto! Super plačilni pogoji! Akcijske cene! 1/3 plačaš ob naročilu, 2/3 ob prevzemu. V KOMISUSKO PR0l)\J0 SPREJEMAMO RABIJENF UČBENIKE. Prihranite si nakupovanje v vročem avgustu, naročite si vse potrebno že junija, da boste lahko uživali brezskrbne počitnice. Delovni čas: vsak dan 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00. Vse informacije tel.: 710 33 16 e-pošta: lan.zalec@netsi.net ženci pa je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Darko Simončič. Osnovna tema srečanja je bila Evropska unija, razvoj turizma na podeželju in delovanje turističnih društev. 0 tem je govoril državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zatem pa so predstavili nekatere primere dobrih praks, kot so Škratova pot v Gozdu Martuljku, E-vas v Dobrovniku in Pot ideje v Lokovcu. Turistično društvo in krajevna skupnost Šempeter sta predstavila razvojno-ureditvene načrte Šempetra. Govorih so tudi o lokalnih podjetniških centrih in območnih razvojnih agencijah kot delu mreže pospeševalnega centra za malo gospodstvo, ki ima pomembno vlogo podpornega okolja pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte turističnih društev. Prihodnje leto bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije in na to se morajo pripraviti tudi turistična društva na podeželju, je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Med drugim je napovedal, da bo letos Slovenija beležila od 3 do 5 odstotkov več gostov, tudi tujih, čeprav je sprva kazalo, da bo zaradi krize v nekaterih evropskih državah pri nas manj gostov. Država je lani sprejela strategijo razvoja turizma v Sloveniji, katere dobršen del je namenjen turizmu na podeželju, vendar pa v praksi ta teorija še ni zaživela. Med drugim bo potrebno bolj usklajeno delovanje ministrstev, ki pokrivajo turizem na podeželju. Treba bo tudi narediti nov korak v sodelovanju med Turistično zvezo Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo. “Več partnerstva, več sodelovanja, manj zapiranja je bistveno za razvoj turizma na podeželju,” je med drugim poudaril Marjan Rožič. Udeleženci posveta so po končanem delu v Žalcu obiskali rimsko nekropolo v Šempetru, kjer so si ogledah predstavo kulturnega društva Grifon Skrivno sporočilo v kamnu, prisluhnili pa so tudi ljudskim pevkam s Ponikve. K. R., foto: T. T. Brezskrbno na počitnice Mesec junij in z njim zaključek šolskega leta je za vsakega izmed nas že znak, da so počitnice pred vrati in s tem tudi čas dopustov in izletov v naravo. Pred odhodom se skoraj vedno znajdemo pred vprašanjem, katere so tiste stvari, ki jih moramo imeti vedno s sabo in ne smejo manjkati v naši priročni lekarni. Kaj vse nas lahko neprijetno preseneti? Mnogi izmed nas odreagiramo na spremembo okolja z različnimi prebavnimi težavami. Najpogosteje je to zaprtje, lahko pa tudi driska. Temu botruje tako hrana s premalo vlakninami kot tudi zmanjšana telesna aktivnost v času dopusta, zato naj v naši lekarni nikar ne manjka kakšno zeliščno odvajalo. Driska nas lahko preseneti predvsem, če pijemo slabo prečiščeno vodo ah jemo slabo umito sadje. Uidi v tem primeru ne bo odveč kakšno pomagalo za ustavitev te neprijetnosti. Pomembno je, da dovolj pijemo, saj naše telo izčrpajo tako driska kot tudi visoke poletne temperature. Neprimerna prehrana lahko povzroči želodčne težave, kot sta zgaga in pekoča bolečina v želodcu. V tem primeru se je dobro izogniti kavi, alkoholu, gaziranim pijačam ter mastni in začinjeni hrani. Tudi sredstvo za zniževanje želodčne kisline po vašem izboru ne bo odveč. Na počitnicah ob morju ah na izletu v naših gorah nas lahko dole-! ti neprijetno opečena koža, povrhu ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO pa še kakšen pik insektov. Najbolje je, da se tega ubranimo z uporabo sredstev za sončenje s faktorjem, ki je primeren naši koži. Za ublažitev reakcije po piku je dobro imeti pri roki kakšen hladilni gel, ki bo hkrati zmanjšal tako neprijetno srbenje kot tudi nastanek otekline. Tisti, ki imamo težave z alergijo ob piku insekta, pa moramo biti na to še posebej pripravljeni. Takšni izletniki morajo imeti pri sebi tudi zdravila za zmanjševanje alergične reakcije. Seveda lahko pride tudi do manjših poškodb sklepov in vnetja mišic, do tako imenovanega “musklfibra”. Tovrstne težave hitro ublažijo različne kreme in geh proti bolečinam. Morda je izbira v obliki gela primernejša, kajti tako boleče mesto tudi prijetno hladimo. Dobro je, če imamo možnost na prizadeto mesto položiti tudi hladen ah ledeni obkladek (ne več kot za 10 minut in ne neposredno na kožo). Ne smemo pozabiti na čisto običajen glavobol in težave s prehladom. Za te namene je na voljo res pestra izbira sredstev za lajšanje bolečin in iztekanja iz nosu, zato lahko prav vsak izbere sebi primerno sredstvo. Prav nam pridejo tudi vitamini, da nam ne poidejo moči sredi počitniških dogodivščin. Na koncu bi vas želela spomniti še na nekaj stvari, ki pa so skoraj obvezne: I. kartica zdravstvenega zavarovanja, II. potrdilo o zdravstvenem zavarovanju, če ste namenjeni v tujino, HI. cepljenje proti okužbam, če vas pot pelje v bolj oddaljene kraje, IV. pribor za prvo pomoč (obliži, gaze, povoji, razkužilo, termometer), V. zdravila, ki vam jih je predpisal osebni zdravnik za stalno zdravljenje. Pa prijetne počitnice vam žehm! Saša Krajnc Smajila, mag. farm. Brezskrbno na počitnice Če se vam nikakor ne izide račun, kako si privoščiti dopust, se oglasite v Banki Celje. Pripravili smo ugodne namenske kredite za počitnice. In tudi, če se vam mudi odpotovati že jutri, imamo rešitev. Hitri kredit Banke Celje. Da pa vas daleč od doma ne bodo skrbeli vlomilci doma, za svoje dragocenosti lahko najamete dobro varovan sef v Banki Celje. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. ) banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel. 03 422 10 00, fax 03 422 11 00, e-pošta: info@banka-celje.si, www.banka-celje.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! ■ ■ IliWa junij2003 Podjetništvo Brglezova nova lokala Podjetje peka in podjetnika Romana Brgleza, ki ima za sabo že 20 let delovanja, je v prvih junijskih dneh odprlo še dva nova lokala in s tem omogočilo zaposlitev novim delavkam, kar je v času precejšnje brezposelnosti v dolini še kako dobrodošla poteza. Z odprtjem lokalov je kolektiv na najlepši način obeležil svoj jubilej, ki bo vrhunec doživel na tradicionalni prireditvi Za zvestobo v soboto, 2. avgusta. To je osrednja prireditev Vranskih poletnih večerov, ki se bodo začeli v petek z zabavnoglasbeno prireditvijo Klobasekov Pepi praznuje in končali v nedeljo s tradicionalnim tekmovanjem harmonikarjev. Z odprtja slaščičarne v Šempetru Nova lokala sta v osnovi slaščičarni, hkrati pa tudi prodajalni kruha, pekovskega peciva in gostinska lokala. Nova Brglezova slaščičarna na Polzeli Slaščičarna Brglez je na Polzeli uredila svoje prostore v objektu KK Polzela ob šoli, v Šempetru pa v objektu podjetja Sadex nasproti Petrolovega bencinskega servisa. Odprtje obeh lokalov je bilo pos- premljeno z glasbo in zabavnim programom, za kar je tudi tokrat poskrbel glasbenik in humorist Miro Khnc s svojim ansamblom. Na PolzeU pa je občinstvo po preselitvi Mira Khnca v Šempeter zabaval glasbenik Branko Pemovšek. Zaradi vročine sta udeležencem odprtja najbolj prijala sladoled in pivo, z veseljem pa so tako na Polzeb kot v Šempetru segali tudi po Brglezovih pekovskih in slaščičarskih proizvodih. Lokala sta s slovesnim prerezom traku predala namenu sin Tomaž in hči Dragica, ki uspešno stopata po očetovi in mamini poti in vsak po svoje prispevata k uspešni rasti podjetja, ki velja z več kot 70 zaposlenimi za trden in uspešen kolektiv. D. N. AVTO HIŠA tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka L UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO LEASING DO 6 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 NOVO: PROGRAM ADRIA NEW LINE • SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM Delovni čas prodajalne: Informacije po tel.: Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Nagrada Juteksu Žalski Juteks je prejšnji mesec prejel nagrado portal Ljubljanske borze in Gospodarskega vestnika za najbolj odprto družbo na prostem trgu in najbrž je tudi to eden od razlogov, da se odločajo za uvrstitev v borzno kotacijo. Že sedaj namreč javnost obveščajo tako, kot da so njihove delnice že tam, oziroma celo bolje kot marsikatero podjetje, ki je že uvrščeno v borzno kotacijo. Po besedah direktorja Juteksa Milana Dolarja se je zadnje čase tudi hkvidnost njihovih delnic precej popravila. Sicer pa so v Juteksu zadovoljni s poslovanjem v letošnjih prvih petih mesecih. Prodah so 4,5 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani. Povečanje skupne prodaje pomeni, da so počasi začeli nadomeščati izpad v prvih dveh mesecih letošnjega leta. V marcu in aprilu je prodaja kar za 33 odstotkov presegla lansko raven. Razmere na trgu se počasi urejajo, še vedno pa imajo probleme zaradi padanja tečaja dolarja, kar na dolarskih trgih poskušajo nadomeščati z dvigom prodajnih cen. V prvih mesecih letošnjega leta so ustvarili 327 milijonov tolarjev dobička pred obdavčevanjem. Povejmo še to, da je letošnja največja naložba vredna milijon evrov. Gre za razširitev skladišča gotovih izdelkov, ki ga bodo začeli kmalu uporabljati. T.T. Minimalna rast poslovnih subjektov Upravna enota Žalec je tudi v začetku letošnjega leta izdala informacijo o poslovanja gospodarstva na njenem območju. Konec lanskega decembra je bilo na območju UE Žalec registriranih 2546 poslovnih subjektov, kar je le za 2 odstotka več kot leto pred tem. 61 odstotkov vseh poslovnih subjektov je v občini Žalec. Največ poslovnih subjektov je bilo v dejavnosti trgovine (568) ter drugih javnih, skupnih in osebnih stori- tev (538). Na tretjem mestu so predelovalne dejavnosti (386). Decembra je bilo na območju žalske upravne enote 2643 brezposelnih, kar je 132 več kot leto prej. Februarja letos je bilo brezposelnih 2633. Stopnja registrirane brzposel-nosti je decembra lani znašala 14,3 odstotka, januarja letos se je povečala na 15,3 odstotka v UE, medtem ko je bila na ravni države 11,6 odstotka. V istem času je bilo 11.841 delovno aktivnega prebivalstva, kar je 3 odstotke manj kot leta 2001. Zaposlenih je bilo 9-954 oseb, to pa je 4 odstotke manj kot leta 2001. Povprečna bruto plača na območju upravne enote je bila decembra lani 205.196,00 sit, v primerjavi z decembrom 2001 je bila ya 14 odstotkov višja, vendar pa za slovenskim povprečjem zaostaja kar za 22,7 odstotka. Povprečna neto plača zaostaja za 19,2 odstotka od slovenskega povprečja in je znašala 132.350,00 sot. KR. Podjetje VHP Borut Čretnik, s. p., tudi s trgovinsko ponudbo V Šempetru, v prostorih objekta Sadexa, nasproti bencinskega servisa, je svojo trgovino odprlo podjetje VHP Borut Čretnik, s. p., za vodovod, kanalizacijo, prezračevanje, ogrevanje, plinske inštalacije in termo regulacije. S tem se je povečala ponudba in konkurenčnost tovrstnih storitev v Šempetru, ki postaja že pravo nakupovalno središče. Mladi podjetnik Bojan Čretnik, ki ima pomembno oporo ob očetu Rudiju, saj je tovrstno dejavnost opravljal že pred njim, je z odprtjem lastne trgovine uresničil še enega od svojih ciljev. Predvsem pa je svoje delo približal strankam in jim omogočil, da se pred sklenitvijo posla dodobra seznanijo z materiali in napravami, ki bi jih naj imeli oziroma vgradili v svoj objekt. Bojan Čretnik, samostojni podjetnik od leta 1995, je po poklicu strojni tehnik in v vseh teh letih si je nabral že veliko izkušenj in znanja. V podjetju se največ ukvarjajo z montažo in napeljavo vodovoda ter vseh vrst centralnega ogrevanja. Izvajajo pa tudi sanacije in adaptacije kopalnic in druga dela v zvezi s kanalizacijo in prezračevanjem. Vsemu temu je prilagojena tudi ponudba v trgovini. V njej je tako mogoče kupiti kopalniške bloke in ostalo sanitarno oprem, peči za centralno ogrevanje na trdo gorivo, olje ah plin, vse inštalacijske materiale za vodovod, kanalizacijo in centralno ogrevanje. Odpiralni čas trgovine je vsak dan od 7. do 19- ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Za vse želene informacije jih lahko pokličete na telefon (03) 700 05 55. Ep- dn STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE-LILJANA STROŽER, s.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. i vinjske doline Podjetništvo junij2003 11 Nov stroj zmore več kot trije stari V podjetju Aero v Šempetru so prejšnji teden pognali nov stroj za izdelavo lepilnih trakov. Zmogljivost stroja je 80 milijonov kvadratnih metrov lepilnih trakov letno, tako da lahko šempetrski obrat tega celjskega podjetja zdaj izdela skupaj 110 milijonov tako imenovanih salotejpov. Za nov stroj italijanske proizvodnje so v Aera odšteli približno 270 milijonov tolarjev, celotna naložba pa je vredna okoli 500 milijonov tolarjev. Kot so na slovesnosti ob odprtju poudarili vodilni v podjetju, novi stroj deluje z lepili na vodni osnovi (prej pretežno na osnovi kavčuka in bencinov), kar je ekološko sprejemljivejše, večja pa je Uidi varnost pri delu. Bistveno se bo povečala produktivnost, saj so do sedaj trije stari stroji izdelali skupaj 60 milijonov kvadratnih metrov lepilnih trakov, samo nov stroj pa zmore 80 milijonov. Zaradi izločitve zastarelega strojnega parka iz uporabe bo poslej letna proizvodnja znašala 110 milijonov kvadratnih metrov. Pomemben je tudi finančni vidik naložbe. Aero že zdaj izvozi 78 odstotkov vse proizvodnje. Tržnega deleža v Sloveniji ni več mogoče občutno povečati, zato pa njihovi tržniki stavijo na povečanje tržnega deleža v Evropi in prekomorskih trgih. Dobro tretjino izvoza realizirajo v zahodni Evropi, 18 % pa na trgih nekdanje Jugoslavije. Samo letos bodo prihodki od prodaje izdelkov lepilnih trakov povečani za 17 odstotkov. Z novimi proizvodnimi zmogljivostmi je Aero največji proizvajalec lepilnih trakov na območju centralne, vzhodne in južne Evrope. Aero je gospodarska dražba, organizirana kot delniška dražba. Njeno lastništvo je precej razpršeno. Naj večji lastniki so fizične osebe (26,95 %), KAD (24,78 %), Intereuropa (12,23 %, ostale pravne osebe imajo 11,14 %, SOD 7,82 % in dragi. Skupno število delnic znaša 138.000. Aero d.d. je stoodstotni lastnik proizvodnih družb Aero Papiroti, d.o.o., in Aero Ida, d.o.o., ter 73-odstotni lastnik dražbe Aero Copy, d.o.o.. Lastniške deleže ima tudi v nekaterih trgovskih družbah. V poslovnem letu 2002 so prihodki od prodaje znašali 5,6 milijarde tolarjev, skupina Aero pa je dosegla 11,8 milijarde tolarjev. Prodaja lastnih izdelkov se je v primerjavi z letom 2001 povečala za 16 odstotkov. Izvoz je znašal 16,2 milijona evrov, celotna supina pa je izvozila za 37,6 milijonov evrov izdelkov. V Aera d.d. je 422 zaposlenih, v celotni skupni pa 666. K. R. Utrditev stikov s srbskim trgom Podjetje Zagožen v Žalcu je prejšnji petek obiskalo osemnajst generalnih in tehničnih direktorjev iz štirinajstih komunalnih podjetij iz Srbije. Obisk so organizirali preko svojega podjetja EVOLVA iz Požege, z njim pa naj bi učvrstili sodelovanje s srbskim trgom, na katerem je to žalsko proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo sicer prisotno že približno dve leti in pol. Direktor Zdravko Zagožen s sodelavci je gostom, ki jih je podzdravil tudi žalski župan, predstavil svoje podjetje, prostore in tuje dobavitelje. Gostje so se srečali z direktorjem Gospodarske zbornice Celje in velenjskega komunalnega podjetja, pozdravil pa jih je tudi njihov veleposlanik. Sledil je ogled Komunalnega podjetja Ptuj in njihovih vodovodnih sistemov, tridnevni obisk pa zaključi- Zdravko Zagožen je gostom razkazal tudi skladiščno hab. li še z ogledom mesta Celja in okolice. Podjetje Zagožen, d. o. o., je specializirano za proizvodnjo in prodajo materialov za zunanji vodovod in kanalizacijo. Njegovi začetki segajo v leto 1976, danes pa je eno vodilnih v Sloveniji na tem področju. V lasti imajo približno 2.500 kvadratnih metrov pokritin površin in 10.000 kvadratnih metrov odprtih skladišč. Njihova stalna zaloga presega vrednost milijon evrov, saj lahko le tako uspešno oskrbujejo komunalna in draga podjetja po Sloveniji. Z lastnim prevoznim parkom omogočajo brez- plačne prevoze. So ekskluzivni zastopniki evropskih podjetij Georg Fisher, Vag Armaturen, Plastika Nitra in Sertubi Italija. Imajo tudi lastno proizvodnjo, delno s kooperanti. Njihov pomemben proizvod je vodomerni jašek, vse bolj narašča tudi proizvodnja kanalizacijskih jaškov. V letu 2002 so ustvarili 6,5 milijonov evrov prometa. Že pred leti so so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Trenutno imajo 17 zaposlenih, z odprtjem novih poslovnih prostorov pa bodo v kratkem to številko precej povečali. Ker je slovenski trg majhen in že precej zasičen, so pred dvema letoma v Srbiji ustanovili podjetje EVOLVA. V tej državi se razmere nenehno izboljšujejo. V Srbiji obstaja ogromno tržišče, saj je infrastruktura še na zelo nizki ravni, predvsem na področju vodovoda in kanalizacije, za katere materiale trži EVOLVA. Po besedah Zdravka Zagožna si od obiska predstavnikov srbskih komunalnih podjetij obetajo pozitivne učinke na prodajo. K. R. Feniks se je predstavil svetnikom Po stečaju nekdanjega Ferralita v Žalcu pred šestimi leti zdaj na isti lokaciji deluje podjetje Feniks. Bližnji prebivalci se še vedno precej pritožujejo zaradi hrupa in emisij v zraku, ki prihajajo iz livarne, zato so se v podjetju odločili, da se svetnikom in s tem širši javnosti podrobneje predstavijo, spregovorijo pa tudi o vseh vlaganjih v ekologijo. O tem je na zadnji seji žalskega občinskega sveta spregovoril direktor Borut Triplar. Danes je družba Feniks tržno usmerjena livarna srednje velikosti. Njen lastnik je belgijska korporacija. Ob podpori novih lastnikov in z lastnim razvojem so v zelo kratkem času pričeli z izdelavo ulitkov za steklarske kalupe, ki so glavna dejavnost dražbe Omeo. Omco je na tem področju največja v Evropi in v najvišjem kakovostnem razredu. Proizvodnja ulitkov za steklarske kalupe mora zato tudi v žalski livarni SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. IOOO Ljubljana, Kolodvorska 9 tel. +386 (01) 472 71 00, faks: +386 (01) 472 74 05 http: /Avww.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si KMETJE, PONIJJAMO VAM: • IZREDNE LIMITE NA TRANSAKCIJSKIH RAČUNIH Z BANČNO KARTICO, • HITRE KREDITE ZA IMETNIKE TRANS AKCIJSKIH RAČUNOV, • KREDITE ZA TEKOČO PROIZVODNJO. Vabimo vas, da nas osebno obiščete v: POSLOVNI ENOTI ŽALEC, Cesta Žalskega tabora 1 BM Braslovče BM Polzela BM Šempeter BM Vransko BM Petrovče BM Prebold POSLOVNI ENOTI ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, Šoštanj BM VELENJE, Prešernova 10, Velenje BM Šmartno ob Paki 137, Šmartno ob Paki tel.: tel. tel. tel. tel. tel. tel. 03/571 52 11 03/ 703 30 70 03/ 703 30 90 03/ 703 30 75 03/ 703 30 80 03/713 32 60 03/ 703 30 85 tel.: 03/ 897 27 50 tel.: 03/ 898 50 10 ali 12 tel.: 03/ 896 52 80 PRAVA BANKA ZA DOBRU GOSPODARJE ustrezati vsem visokim internim standardom blagovne znamke Omco. Ostali, že tradicionalni program ulitkov za potrebe industrije hidravlike, črpalne tehnike, elektromotorjev in splošne strojegradnje dopolnjujejo z razvojem novih kvalitet legirane sive litine in nodulame litine. Podobno se odvija tudi proizvodnja in razvoj kontinuirano ulitih profilov, kjer so bile v zadnjih dveh letih razvite nove kvalitete steklarske in nodulame litine. V lanskem letu so v Feniksu realizirali 1.474 milijona tolarjev, dobiček pa je znašal 5,7 milijona tolarjev. V podjetju je zaposlenih 114 delavcev, 36 pa je delavcev zunanjih kooperantov. Osnovni kapital podjetja znaša 488 milijonov tolarjev. Lani so proizvedli 3-424 tone konti litine, 2.896 ton sive litine - adiabatic, 131 ton sive litine - ročno in 31,5 ton bakrove litine. Za letos predvidevajo skupaj 6.280 ton litin. V letu 2001 je Feniks pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 in 14001. Lani so v livarni pričeli z načrtovanimi investicijami. Vgrajena je bila nova priprava peska, dve novi peči za toplotno obdelavo in izvedena delna rekonstrukcija brasilnice. Po programu investicij bodo letos razširili avtomatsko formarsko linijo, posodobili sistem ulivanja in uvedli način izdelave nodulame litine s polnjeno žico. Do konca leta 2006 načrtujejo tudi posodobitev talilnih peči, izgradnjo priprave vložka, posodobitev hladilne linije ter ureditev zgradb in okolice. Vse te investicije so namenjene predvsem doseganju kakovostnega nivoja in ne povečanju obsega proizvodnje, je poudaril direktor. Vrednost investicij v tehnološko opremo, ekologijo in povečanje proizvodnih prostorov je naslednja: v lem 1999 135,2 milijonov tolarjev, v 2000 50 milijonov, v lem 2001 221 milijonov, v lem 2002 66 milijonov in v letu 2003 130 milijonov tolarjev. Za letošnje leto so v Feniksu predvideli naslednje meritve in monito-ringe: vsako tromesečje meritev emisij snovi v zrak iz kurilnih naprav do 1 MW in monitoring odpadne in tehnološke vode, enkrat na leto pa emisijo snovi v zrak iz tehnoloških naprav, emisijo dimnih plinov, prahu in SiC>2 iz filtrov ter monitoring hrupa v okolje. Izdelali so tudi program varovanja okolja od leta 2003 do 2007. V decembru prihodnjega leta bodo za zmanjšanje emisij aerosolov v zakonsko predpisane vrednosti investirali 63 milijonov tolarjev. Postavili bodo namreč novo barvarno. Oktobra letos bodo za zmanjšanje emisij prahu in plinov pri procesu nodula-cije litine kupih novo napravo za noduliranje in izvedbo odsesovanje, za kar bodo morah zagotoviti 14,5 milijona tolarjev. Z izvedbo cevovodne povezave prvega in dragega silosa s filtrom za čiščenje zraka bodo zmanjšali emisijo SiC>2 prahu v zrak v zakonsko predpisane meje. Vrednost te investicije, ki naj bi bila izvedena marca prihodnje leto, bo znašala 450.000 tolarjev. Z montažo dušilcev zvoka in ureditvijo sistema vestilacije kompresor-nice bodo v letošnjem juliju zmanjšali hrup v okolju na 48 decibelov, vrednost te naložbe pa znaša 2,2 milijona tolarjev. Do konca leta 2005 naj bi izdelali študijo in sklenili pogodbo s pooblaščenim odstranjevalcem strupenih odpadkov ter tako odstranili 127 enot kondenzatorskih bakterij, ki vsebujejo PCB, s čimer bodo preprečili onesnaževanje tal in podtalnice. Vrednost te investicije znaša 1,2 milijona tolarjev, do konca leta 2006 pa bodo v ekologijo investirah še 10 milijonov tolarjev za preprečitev onesnaženja tal in podtalnice. Izdelali bodo dokumentacijo in odstranili 4.500 kvadratnih metrov azbestne kritine ter 300 kvadratnih metrov strešne in stenske izolacije. K. R ZBORNIC» Z/4SEBNEG/I »LEC èssirtA vsem povpsTnrKtm, ‘zspwsA'rKs sć&vsmps os zmsim Tr£%/ivnos7'). junij2003 Podjetništvo aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2003 RAZVOJNA AGENCIJA SAMIČJA vas obvešča in vam priporoča: JAVNI RAZPISI EVROPSKE UNIJE Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, prvi poziv (UL EU, z dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31- 12. 2003 (http://fp6.cordis.lu/fp6/calb.clni). JAVNI RAZPISI JAVNEGA SKLADA RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem v letu 2003 (Ul RS št 31/03, z dne 28. 03. 2003). Roki za oddajo vlog so: 5. 05., 5. 06., 5. 09. 2003 in vsak 5. v mesecu do porabe sredstev. Javni razpis za odobravanje dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2003 (UL RS št. 31/03, z dne 28. 03. 2003). Roki za oddajo vlog so: 5. 05- 2003 in vsak 5. v mesecu do porabe sredstev.__________________________ JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, gozdarstvo in prehrano - Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Javni razpis za sofinanciranje podpor ekonomski diverzifikaciji podeželja - alternativni dohodkovni viri za leti 2003 in 2004 (UL RS, št. 49-51/03, z dne 30. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: do 14. 07. 2003. Javni razpis za dodeljevanje sredstev kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (UL RS, št. 49-51/03, z dne 30. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 30. 04. 2004. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje (UL RS, št. 49-51/03, z dne 30. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: do 14. 07. 2003. Javni razpis za sofinanciranje urejanja pašnikov (UL RS, št 49-51/03, z dne 30. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: do 18. 07. 2003. Javni razpis za sofinanciranje ukrepov prostorskega urejanja - razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva za leti 2003 in 2004. Rok za oddajo vlog: do 14. 07. 2003 (velja poštni žig). Javni razpis za sofinanciranje ukrepov prostorskega urejanja - obnova vasi za leti 2003 in 2004. Rok za oddajo vlog: do 14. 07. 2003 (veljapoštni žig). Javni razpis za sofinanciranje promocije, pomembne za razvoj podeželja za leti 2003 in 2004. Rok za oddajo vlog: do 14. 07. 2003 (velja poštni žig). Javni razpis za sofinanciranje agromelioracij. Rok za oddajo vlog: do 1. 07. 2003 (velja poštni žig). Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij. Rok za oddajo vlog: do 1 07. 2003 (velja poštni žig). OSTALI JAVNI RAZPISI Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov v Republiki Sloveniji za leto 2003 (UL RS št 45/03, z dne 16. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: vsakega 5. v mesecu oziroma najkasneje do 5. 09- 2003. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 27P003A (UL RS št. 42/03, z dne 9. 05. 2003). Rok za oddajo vlog: do porabe razpisanih sredstev oz. najkasneje do 30. 10. 2003. OSTALE INFORMACIJE Različni razpisi: na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bi prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Vavčerski sistem svetovanja: podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa subvencioniranje v celoti. Povezovanje podjetij v lokalne prozde: mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezam zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu. Poklicno uveljavljanje žensk ie projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS je namenjen vsem, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žtilec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. Sklad deta Savinjske repie: podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela. VABIMO VAS K SODELOVANJU. Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, ra.savi-nja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Boris Podpečan, Miran Palir) ali preko naših partnerjev: UPI - Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač). SIPRO s,.,. STANOVANJSKO PODJETJE CERTIFIKAT it 129 ISO 9001 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu juniju 2003 povečale za 0,27 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu juniju 2003 17.485,56 SIT in je 549,08 SIT/m2. V občini Prebold znaša povprečna najemnina za stanovanje 15.358,21, na Polzeli pa 16.543,85 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu juniju 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Junijska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77 SIT in se bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem za 6,37 SIT/m2 oziroma za 4,2 %. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM TER PREBIVALCEM SPODSJE SAVINJSKE DOUNE ČESTITAMO OB DNEVE DRŽAVNOSTI. Številne novosti na 36. MOS V Celju potekajo intenzivne priprave na največjo sejemsko prireditev pri nas. Letošnji, že 36. Mednarodni obrtni sejem bo odprt od 10. do 17. septembra. MOS vsako leto pritegne preko 1700 razstavljavcev iz 30 držav sveta in preko 175 tisoč obiskovalcev. Na letošnjem je udeležbo napovedalo že več kot 90 % lanskih razstavljavcev. Za sodelovanje na sejmu se zanimajo tudi številni novi razstavljavci - tako iz Slovenije kot iz tujine, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Po besedah organizatorjev se bo več držav kot lani predstavilo kolektivno, organizirano. Organizatorji pričakujejo predstavnike Avstrije (lani se je predstavilo 14 razstavljavcev, letos pa jih bo kar 22) ter skupne razstavljavce iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore ter drugih držav. Razstavljavcem 36. MOS bodo letos ponudili več pokritih površin, obeta pa se tudi kar nekaj vsebinskih sprememb, ki bodo ponudbo še obogatile. Med novostmi letošnjega sejma bo tudi Poslovna avenija. V okviru tega projekta bo organizator, družba Celjski sejem, d. d., poslovnim obiskovalcem sejma ponudil predstavitev poslovnih storitev oziroma možnost ogleda ponudbe in storitev največjih dobaviteljev poslovnih storitev v Sloveniji. Omenjeni ponudniki v Sloveniji doslej niso imeli prav veli- Strokovna ekskurzija za novince pridelovanja zelišč V sklopu projekta Phare 2000 “Aktiviranje neizkoriščenih potencialov podeželja” ter izobraževalnega modula Usposabljanje za pridelovanje zelišč je Društvo pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih zelišč ARNIKA, kot izvajalec usposabljanja, 14. 06. 2003 organiziralo strokovno ekskurzijo za svoje novince. S tem se je zaključilo 39-umo izobraževanje. Namen ekskurzije je bila seznanitev z možnostmi, ki jih daje pridelovanje zelišč. Na začetku poti so si udeleženci v Žički kartuziji ogledali primer povezave zeliščarstvain turizma, vezanega na tradicijo kraja. Pri ogledu kraja s posebno energijo in njihovega zeliščnega vrta sta gospa in gospod Iršič predstavila zgodovino zdravilstva Žičke kartuzije ter pripravila degustacijo izvirnih zeliščnih namazov, več vrst posebnega kruha in zeliščnih napitkov. Pot se je nadaljevala v Zg. Koreno do ekološke kmetije gospe Lenič, ki je del prekomejnega sodelovanja s kmetijami avstrijske Štajerske v ponudbi Garten Reise. Na kmetiji Kavčič v Podgorcih so si udeleženci strokovne ekskurzije ogledali pridelovanje baldrijana, na kmetiji Veršič -Kuhar pa pridelovanje ameriškega slamnika za Lek, d. d. Strokovna ekskurzija se je zaključila z ogledom vinogradniške kmetije Šerbinek v Ročici, kjer so s pridelovanjem zelišč pričeli že 1997 in ga razvijajo kot dopolnilno dejavnost, uspešno pa se usmerjajo tudi v kmečki turizem. Udeleženci ekskurzije so si tako ogledali različne možnosti vključitve pridelave in predelave zelišč v kmetovanju, s pogovorom in izmenjavo mnenj z lastniki obiskanih kmetij pa so pridobili koristne informacije in nasvete za svoje nadaljnje zeliščarske poti. K. Kovačič, RA Savinja ko priložnosti za predstavitev in trženje svojih storitev na tako neposreden način. Gre za kakovostne stike in nasvete, ki jih obrtniki, podjetniki, managerji potrebujejo tudi zato, ker je zaradi racionalizacije poslovanja postal outsourcing številnih dejavnosti nujnost za podjetja. Velik poudarek na 36. MOS bo posvečen turizmu. Na sejmu se bodo predstavile občine savinjske statistične regije s poudarkom na turizmu in znamenitostih. K. R. RO+SO SKALET0VA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL OCTAVIA POPUST DO 300.000 SIT FABIA POPUST DO 350.000 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deli • montaža gum • robljena vozila • kleparska in ličarska dela SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO S OGLASU SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM TER PREBIVALCEM SPODSJE SAVINJSKE DOLINE ČETITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Javno komunalno podjetje, d. o. o., Žalec Politične stranke junij2003 Zodiakalno število dvanajst nosi v sebi posebno zanimivo izročilo. Najdemo ga pri mnogih narodih kot pravljično število, v astrologiji ima posebno mesto zaradi dvanajstih nebesnih znamenj, nam Slovenkam in Slovencem pa letos prinaša sporočilo, da upravljamo z lastno državo že dvanajst let. Dvanajsti zodiakalni znak sta ribi, ki jima vlada Neptun, bog morja. Število je pravljično, vendar stanje domovine je od pravljice, ki je bila zarisana leta 1991, samo bleda senca. Kakor ribi v znaku plavata vsaka v svojo smer, tako Slovenci nikakor ne moremo izbrati smeri, ki bi nas vse (ne samo peščico izbranih) popeljala do bolj prijaznih časov, z manj turobnosti in bede. Spremljanje dnevne politike nas opozarja, da v Vladi prevladuje nered, še posebej pa je kritično finančno stanje države. Spremembe se obetajo v zdravstvu oz. sociali, saj je vedno več ljudi, ki iščejo pomoč zdravnika, denarja pa je vedno manj. Revnejši so podvrženi pogostejšemu obolevanju, s tem pa tudi iskanju pogostejše pomoči zdravnika (takšne podatke nam izkazuje statistika), obremenitve zavarovanja pa so za revne prevelike. Vendar je reševanje v smeri zvišanja prispevkov bogatejšim le gasilski poseg, ki bo deloval tako dolgo, dokler bodo bogatejši pripravljeni na takšno "solidarnost", ki je pravzaprav neka oblika socialne podpore. Po mojem gre za kupovanje višjega standarda, kajti revni bodo revni ostali in verjetno po takšnem ključu nikdar ne bodo prišli do točke, ko bodo v dovoljšni meri lahko poskrbeli za svojo socialno varnost. Bogatejši si s takšnim sistemom “kupujejo” za sedaj še hvaležne volivce, ki bodo s časom prešli v kategorijo “hvaležne kaste", kar pa od modernega suženjstva ni več daleč. Skrb zbuja 2. člen Ustave RS. Ustava in Vlada, oba SDS sta na preizkušnji. Še ena stvar je razburila javnost v zadnjih dneh, to je dekriminalizacija prostitucije. O tem bom kaj več napisal v času kislih kumaric, ko bo takšna tematika tudi zanimiva za branje. Tokrat bom omenil samo še izjemno uspešno delo Športnega foruma 00 SDS Žalec. Močna ekipa se je udeležila Letnih športnih iger SDS, v soboto 7. junija 2003 na Vrhniki. Osvojili smo dve prvi in eno tretje mesto. Ekipa šahistov je že po tradiciji močna in presenečenje bi bilo, če bi prvega mesta ne dobili; prvo mesto v namiznem tenisu pa je novi adut športnikov 00 SDS Žalec. Posebnost je bila odbojkarska ekipa, sestavljena iz petih deklet in enega fanta, ki je prinesla tretje mesto, kljub močni konkurenci. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, predsedniku Športnega foruma Franju Balohu in vodji organizacije, predsedniku 00 SDS Žalec, Juriju Blatniku. Vse članice, člane in simpatizerje obveščamo, da smo iz objektivnih razlogov morah izlet prestaviti na soboto, 19. julija. Kljub temu pričakujemo polno udeležbo, vse ostalo je v domeni organizatorja. Člani 00 boste o vseh podrobnostih obveščeni po pošti, torej poskrbite samo za dobro voljo. Ob koncu še iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in prijeme, ne prevroče poletne dni. Za 00 SDS Žalec Januš Rasicu ic/ Pestro dogajanje v 00 LDS V juniju smo organizirali srečanje ministra Janeza Kopača z županom Lojzetom Posedelom. Srečanja so se udeležili tudi Aleksander Žolnir, Gregor Vovk Petrovski in Vasja Knapič. Državni svetnik Gregor Vovk Petrovski je v peti volilni enoti, kamor spadamo tudi občine Spodnje Savinjske doline, organiziral tri obiske predsednika državnega sveta Janeza Sušnika. Eno od srečanj je potekalo v Žalcu. Gostitelj srečanja je bil župan Občine Žalec. Na srečanju z Jenezom Sušnikom so bili prisotni predstavniki občin Spodnje Savinjske dobne in nekaj gospodarstvenikov. V začetku meseca smo se udeležbi regijske koordinacije lokalnih odborov LDS v Topolšici in koordinacije slovenskih lokalnih odborov v Ljubljani. Udeležbi smo se tudi družabnega srečanja 00 LDS v Šentjurju in Vojniku. Na redni seji izvršnega odbora smo soglasno sklenili, da zaradi nasbja v družini izključimo Tomislava Kalčiča iz svetniške skupine LDS in vseh funkcij, ki jih v občinskem svetu določa stranka. Največje aktivnosti pa so namenjene ustanovitveni skupščini Pokrajinskega podjetniškega foruma (PPF), ki bo v soboto, 28. junija ob 15.30 v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. Organiziranje foruma poteka že od začetka leta. V ta namen LDS Liberalna demokracija Slovenije smo v 00 LDS Žalec ustanoviti šest članski iniciativni odbor, ki je pri-pravb vse potrebno za ustanovitev in registracijo foruma. V mesecu dni smo imeti preko 100 srečanj z različnimi predstavniki gospodarstva, nosilci lokalnih oblasti, ministrstvi, poslanci v državnem svetu in državnem zboru. Včlaniti smo predsednika vlade, pet ministrov iz različnih strank, predsednika državnega sveta, nekaj poslancev, več kot polovico županov savinjske statistične regije in veliko gospodarstvenikov. Obiskali smo makedonsko veleposlaništvo in se začeti dogovarjati o organizaciji srečanja PPF-ja z makedonskimi gospodarstveniki. Poleg včlanjevanja trenutno istočasno potekajo priprave na ustanovitveno skupščino. Priprave so zelo zahtevne. Slavnostni govornik bo predsednik vlade mag. Anton Rop in ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač. Na dan državnosti organiziramo izlet v Goriška brda, kjer se bomo udeležili praznovanja dneva državnosti, ki ga vsako leto v drugem kraju priredi LDS. Ob tej priložnosti čestitamo ob dnevu državnosti vsem bralkam in bralcem Utripa. Vasja Knapič, predsednik 00 LDS Žalec Demokratična stranka upokojencev v naši občini zelo uspešno deluje že od leta 1992 in vključuje ter pridobiva članstvo predvsem iz vrst upokojencev, saj se mlajši in seveda tudi nekateri upokojenci politično vključujejo in delujejo tudi v drugih strankah. Pohvaliti pa moramo, da je upokojenska stranka v naši občini zelo močno zastopana v vseh krajevnih skupnostih, kar potrjuje dejstvo, da imamo v občinskem svetu štiri svetnike, ki zastopajo vse krajevne skupnosti in Mestno skupnost Žalec. Poleg tega imamo v državnem zboru tudi poslanca, na katerega se lahko občani obrnejo, če potrebujejo pomoč ali se znajdejo v kakršnih koli težavah, s katerim se vsakodnevno srečujejo v svojem življenju. Poslanec jim je na razpolago vsak ponedeljek od 9- do 11. ure v pisarni DeSUS-a. V naši občini imamo za vključevanje v družabno in društveno dejavnost organizirana društva upokojencev po vseh krajevnih skupnostih in tudi v mestni skupnosti, poleg tega pa so upokojenci organizirani v klubih in sekcijah posameznih podjetij in ustanov. Delovanje teh društev in klubov se odraža predvsem na raznih srečanjih v družabnem, rekreacijskem in športno tekmovalnem smislu. V naši občini zelo uspešno deluje Zveza društev upokojencev Žalec, v katero je včlanjenih 10 društev upokojencev iz vsake krajevne in mestne skupnosti. Zveza društev upokojencev Žalec vsako leto organizira meddruštvena srečanja in Veselje v ekipi Športnega foruma 00 SDS Žalec, takoj po razglasitvi rezultatov PRAZNIKI Veliko je dogodkov, ki se vsako leto zvrstijo, a malo tistih, ki imajo svoj dan zabeležen kot praznik. Naš občinski odbor Slovenske ljudske stranke ima takšen dan, ki se ga bo spominjal kot praznik, saj bo na sam dan državnosti, 25. 6. 2003, odprl svojo pisarno v drugem nadstropju bivše Hmezadove poslovne stavbe ob železnici v Žalcu. Zakaj ravno v tej stavbi in zakaj ravno ob državnem prazniku? Odgovorov je veliko, vsi so dovolj tehtni, najbolj pa gotovo tisti, ki se tiče simbolnega pomena tega dogodka. Dostikrat slišimo, da smo mlada demokracija, ob čemer se pogosto pozablja, da smo to nekoč že bili, in to v času, ko je drugod v Evropi že sam spomin na rimski demos bledel, množici ljudstev pa so vladali redki vladarji. Zgodovinske okoliščine, ki so nas pahnile pod tuji jarem, niso mogle povsem zatreti duha karantanske države, še manj pa ukloniti narodovega duha in ponosa, ki se je ohranil skozi stoletja. Hmezadova stavba je naši stranki še posebej v lepem spominu, saj se je v njej leta 1988 zgodil zbor kmečke mladine Slovenije, ki je predhodnica Slovenske ljudske stranke. Ponosni smo, da je takratna mladina, zdaj že zreli ljudje, že takrat uvidela, da demokracija ne nastaja le z lepimi besedami in obljubami ter z malikovanjem živih in mrtvih junakov, ampak nastaja s trdim delom in spoštovanjem do vsakega. Dan državnosti je tako prepleten s temi dogodki, hkrati pa je krona dolgoletnih prizadevanj mnogih generacij slovenskega ljudstva, da smo ga v naši območni enoti vzeli za svojega. Volja ljudstva je, ne samo po imenu, temveč tudi po prepričanju, volja Slovenske ljudske stranke. Z državno polnoprav-nostjo se je uresničil sen vsega ljudstva in le upamo lahko, da se bodo nadaljnji rodovi tega enako globoko zavedali. Pisarna SLS bo odprta ob ponedeljkih od 9- do 11. in ob sredah dopoldne od 9- do 11. ure ter popoldne med 14. in 16. uro. Če se bo izkazalo, da so vaše želje in potrebe po naši asistenci drugačne, smo se seveda pripravljeni prilagoditi z drugačnim umikom. Vabimo vas, da se oglasite s svojimi problemi, predlogi, pripombami, mnenji, prošnjami in drugimi zadevami, v katerih vam lahko vaša stranka pomaga, vabljeni pa ste tudi nečlani stranke, če potrebujete kakršnekoli informacije. Z veseljem se bomo trudili za vas. Bralkam in bralcem Utripa čestitamo ob dnevu državnosti. Ivan Jošt Prepoved prodaje cigaret mlajšim od 15 let, prepoved prodaje alkoholnih pijač mlajšim od 18 let, prepoved prikazovanja erotike na televiziji, prepoved uživanja marihuane... Sprašujem se ali so prepovedi dolgotrajni ukrepi ali pa so prepovedi odraz nesposobnosti naše vlade, ki ne more nadzorovati nekaterih zgoraj navedenih področij. Dejstvo da skoraj vsak tretji učenec petih razredov občasno ali pa redno kadi, zraven pa še kdaj kaj spije in gleda erotič-ne-revije ah pa “surfa” po rdečih straneh interneta. To vemo vsi, tudi vlada, ki si namenoma zatiska oči in upa, da podatki nebi prišli v javnost. Razna predavanja, ki so v osnovnih šolah pač niso prinesla pričakovanih rezultatov, a vseeno je dobro, da ostanejo še naprej, dokler ne najdemo dolgotrajnih rešitev. Seveda tu ne gre samo za legalizacijo, ampak tudi za določen nadzor in v nenazadnje tudi pritok denarja v državno blagajno. To pa še ne pomeni, da bi morah služiti na prodaji alkohola in raznovrstnih tobačnih izdelkih. Trg je v dandanes zelo vehk in neobvladljiv in tistega, kar ne moreš dobiti po legalni poti, dobiš na “črnem trgu”. Tako je tudi s preprodajo mamil, ki so v Žalcu že od nekdaj pereč problem, a te stvari bi se morali lotiti preventivno. Ne samo govoriti, da to ni zdravo, ampak povedati na glas, kakšne so posle- dice, če že kaj vzameš. Ko so mladi v družbi, kaj kmalu pozabijo na dobro mislečo predavanje iz osnovne šole, tudi starševsko pridiganje preshšijo, tako so sami med svojimi vrstniki ah celo med starejšimi, ki jih imajo za reve, če ne poskusijo cigareta ah spijejo piva in tako se vse skupaj začne. To je prvič in nihče ne ve, kje je meja. Kdaj sem vinjen, ah bo tisto najhujše šele prišlo, ah še lahko pijem, to so tista vprašanja na katera človek nima odgovora. Na tem mestu bi morah povedati otrokom, kje je obvezno da se ustavijo ah kaj storiti če vzamejo preveč in na koga se lahko obrnejo. Uidi ta pot tudi ne prinaša zagotovljenega uspeha, a če bomo v šolah povedati tudi to in na podlagi tega rešiti življenje vsaj enemu mladostniku, ki je ravnal napak, si bomo lahko oddahniti in rekli: “Zaradi tistih nekaj besed, ki jih je mladostnik slišal pri predavanju, je preživel.” Mladostniška doba je zelo kruta in to veste tudi Vi dragi starši. Za vse pripetljaje, ki so se in se bodo zgoditi vašim otrokom niste vedno odgovorni Vi. Srednješolci ne potrebujejo več samo staršev, ampak tudi prijatelje. Primož Salesin Kakšno regijo - pokrajino želimo? Ali bo Spodnja Savinjska dolina jutri del sedanje Savinjske regije s sedežem v Celju ali del Savinjsko- Šaleške regije s sedežem v Velenju? Ob številnih polemikah in nejasnostih v zveri z nadaljnjim regionalnim razvojem Slovenije, se na območju sedanje Savinjske statistične regije v zadnjih mesecih razvija mogoče nepotrebna dodatna polemika o njeni razdelitvi na dva dela, ki sovpadata z območji, ki ju sedaj pokriva GZS, z Območnima zbornicama Celje in Velenje. Kaže, da v teh razpravah nosilci obeh potencialnih regij želijo v svoj okvir vključiti območje Spodnje Savinjske doline. Kaj pa želimo občani? V ustavi so opredeljene širše lokalne samoupravne skupnosti in pri tem omenjene pokrajine. Tako ustava opredeljuje tudi njene naloge. Te naj bi bile: urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena; opravljala pa naj bi tudi zadeve, ki bi jih nanjo prenesla država. To je tipična konstrukcija evropske lokalne skupnosti na drugem nivoju, ki pa -po načelu decentralizacije - prevzema tudi določene naloge države. Tu sploh ne bi bilo nobenega dvoma, če ne bi ta ista ustava v tem istem členu za ustanovitev teh širših lokalnih skupnosti (pokrajin) pooblastila občine. Po ustavni formulaciji občine “samostojno odločajo o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, tudi v pokrajine”. To pa stvar obme na glavo. Če so občine ustanoviteljice pokrajin, potem so pokrajine v vseh pogledih odvisne od občin; tako glede nalog, Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. DeSUS tekmovanja. Pred leti ati natančneje pred petimi leti je bilo v Žalcu oziroma v naši občini ustanovljeno društvo za tretje življenjsko obdobje, ki je uspelo v svoje dejavnosti vključiti lepo število starejših občanov glede na njihov interes v razne krožke in predavanja. Ker je bilo z ustanovitvijo tega društva zajeto v aktivnost vehko število starejših občanov in je njihovo delovanje vsestransko zanimivo in vabljivo, priporočamo, da se v te dejavnosti vključi čim več starejših in tudi mlajših občanov. Poleg navedenih društev in klubov pa starejši občani delujejo tudi v drugih društvih in organizacijah, kot so: kulturna društva, zveza borcev, društvo podeželskih žena, športna društva, planinsko društvo itd. Tako lahko vsak starejši občan najde sebi zanimivo udejstvovanje, če le-to žeti in mu zdravje, življenjski minimum in njegov standard to dopuščajo. Za vsestranske možnosti vključevanja upokojencev v družabno življenje in uspešno delovanje na različnih interesnih področjih gre priznanje in zahvala vodstvom društev, predvsem pa političnim organizacijam in županu občine Žalec. Ernest Ramšak ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov glede financiranja, glede konstituiranja organov in celo glede same ustanovitve in določitve njihovega teritorija. Take “pokrajine" ne morejo biti avtonomne lokalne skupnosti, pač pa so lahko le organi medobčinskega sodelovanja. Določanje mej potencialnih pokrajin ne sme biti odvisno od dnevne politike posameznih občinskih vodstev, ampak strateški pogled v razvoj občin, ki bodo kot enakopravni člani delovali v pokrajini. V Združeni Usti socialnih demokratov želimo začeti z razpravo o oblikovanju pokrajin in vanjo vključiti čim večje število zainteresiranih občanov, da lahko opredelimo demokratično voljo prebivalcev bodoče regije. Zato pozivamo člane in ostale zainteresirane, da nam posredujejo mnenja o tej problematiki. Na podlagi zbranih mnenj bomo jeseni organizirah okroglo mizo in k razpravi povabili tudi naše predstavnike z Ministrstva za notranje zadeve, strokovnega sveta za lokalno samoupravo ter predstavnike sosednjih območij, kjer bodo predstavili svoje argumente. Pripravljeni smo aktivno sodelovati pri obUkovanju mnenja, ki bo po volji večine prebivalcev Spodnje Savinjske doline in tako dobiti odgovore na prej zastavljena vprašanja. Na ta način “dobljena” pokrajina bo imela smisel in prinašala korist za katero bo sploh ustanovljena. ZLSD junij2003 Po DOLINI II. naravoslovni Unescov tabor v Grižah Konec maja je na OŠ Griže, floro, drevesne vrste, seznanjali so se postal nacionalni projekt Unescovih ki je vključena v mrežo une- z osnovami orientacije in plezanjem, šol Slovenije. Med cilje projekta je na prvo mesto postavljena kreativnost in inovativnost mladih ljudi, saj je to osnova skladnega razvoja njihove osebnosti. Osnovno izhodišče dela v teh naravoslovnih delavnicah je spoznavati in prepoznavati različne naravne zakonitosti. Aktivnosti, ki se izvajajo v teh taborih, postavljajo temelje za oblikovanje zdravega odnosa do narave, ki nas obdaja. Tovrstne delavnice so v pomoč otrokom, ko bodo le-ti odrasli, da bodo znah poiskati v naravi vir energije za svoje delo in počutje. Podobno kot zdravje je tudi ekologija področje, kjer je človekova ozaveščenost del sodobne civilizacijske kulture. S Slikarijo na fasadi, kije nastala v času Unescovega tabora, sta ustvarili likovnici griške in madžarske šole. scovih šol, potekal II. Unescov naravoslovni tabor. Tabora so se poleg šole organizatorice udeležile slovenske Unescove šole iz Zreč, Slovenj Gradca, Celja, Rogaške Slatine, Senovega, Pišec in Mojstrane, pridružili pa so se jim tudi učenci OŠ Braslovče, Šempeter, Prebold, Vransko - Tabor in Žalec. Posebni gostje tabora so bili učenci OŠ Laszlo Toth z Madžarske. V tridnevnem druženju je več kot 100 učencev razredne in predmetne stopnje raziskovalo rastlinski in živalski svet gozdne učne poti Hrastje. Spoznavali so zdravilna zelišča, preteklost kraja, opazovali in preučevali ptice, odkrivali tipe prsti in njeno kemijsko analizo, izvajali vzorčenje vode, spoznavah travniško Člani fotografske delavnice so dolino in okolico spoznavali tudi skozi fotografski objektiv. fotografiranjem, čebelarstvom in poznavanjem ekoloških metod in drugimi zanimivimi področji, pove- virov, ki onesnažujejo naravno oko-zanimi z naravo. lje, ter s seznanjanjem z načini člove- “Unescov naravoslovni tabor za kovega ravnanja, ki je okolju prija- osnovnošolce je v lanskem letu zno, naj bi se učenci bolj zavedali Projekt Igre otrok nekoč in danes je dobil svojo piko na tudi z zanimivo razstavo. Igre otrok nekoč in danes pomena varstva okolja in odgovornega ravnanja v vsakdanjem življenju. Mladi imajo veliko idej, pobud, vprašanj, razlag in kar je najpomembnejše, veliko želja po spoznavanju novih problemov in rešitev le-teh, pa tudi po sklepanju novih poznanstev,” sta povedala Breda Veber, koordinatorica Unescovih dejavnosti na OŠ Griže, in ravnatelj te šole Franci Žagar. Raziskovalni tabor sta kot koordinatorici vodih Marija Pavčnik in Martina Govejšek, ki sta zanetili pravi raziskovalni ogenj pri učencih in učiteljih, zunanjih sodelavcih, starših in zunanjih institucijah. Tabor je vsestransko uspel, z obiskom pa so mu dah priznanje tudi šolski minister Slavko Gaber, predstavnik Zavoda za šolstvo enota Celje v. d. predsednik Slavko Deržak, žalski župan Lojze Posedel in ostali gostje, ki so se udeležili sobotne zaključne prireditve. D. Naraglav V preboldskem vrtcu so se letos lotili zanimivega projekta, ki so ga poimenovali Igre otrok nekoč in danes. Projekt so v sodelovanju s starši izvajali v vseh oddelkih. Z njim so prikazali del svojega ustvarjalnega in raziskovalnega dela v vrtcu, hkrati pa je projekt obogatil igro in učenje otrok v vrtcu in vzbudil potrebo po sodelovanju med vrstniki, odraslimi in starši. Pomočnica ravnatelja oziroma vodja vrtca Majda Rajh je o projektu povedala: “Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni, saj smo poglobljeno odgovorih na vrsto zanimivih vprašanj, predvsem pa skupno spoznah razhke med igralnimi navadami otrok nekoč in danes. Pri načrtovanju in izvajanju projekta smo sledili globalnim ciljem, in sicer: spoznavanju, da se ljudje in okolje, družba in kultura spreminjajo, možnosti seznanjanja z raznimi tradicijami, spoznavanju razlik med igralnimi navadami otrok nekoč in danes in vzbujanju vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Projektno delo je bilo zastavljeno tako, da se je vsak oddelek opredelil za določeno vsebino in tako so nastali podprojekti: Ljubkovalne igre in igrače, Spoznavamo preproste instrumente, Izštevanke, Rajalno-gibal- ne igre, Otroški plesi, Spoznavajmo svet simbolne igre in Družabne igre. Strokovni delavci smo se z otroki vehko igrah, pogovarjali, jim predstavih različne stare igre, jih naučili že pozabljene izštevanke, pesmice, plese ... Za igro smo jim ponudili punčke iz cunj, blazinice, razne krpice, zibelke, fižolčke, kamne, palice, knjige, shke, rastlinske liste ...V projekt smo vključili starše, dedke in babice. Pomagali so nam pri zbiranju starih igrač in iger. Izdelali pa so tudi nekaj zanimivih igrač in preprostih instrumentov za otroke.” Celotno projektno delo je bilo predstavljeno v obliki zanimive razstave v osrednjem družabnem prostoru vrtca. Starši, babice in dedki pa so obudili spomine na svoje otroštvo. D. N. mmmm — Sledite oznakam in prihranite pri nakupih! ercator Trgovska znamka Izdelki trgovske znamke Mercator so kakovostni izdelki za vsakodnevno potrošnjo priznanih, pretežno slovenskih proizvajalcev, po izjemno ugodnih cenah. v. ercator Slovenska košarica Sodelovanje s slovenskimi proizvajalci nam omogoča trikrat letno pripraviti vašo Košarico z najkakovostnejšimi izdelki sezonskega značaja. Najcenejša pri nas za vas. lercator Trajno nizka cena Med več kot 200 izdelki s trajno nizko ceno boste našli izdelke priznanih blagovnih znamk in proizvajalcev, katerih ugodno ceno ne spremenimo najmanj pol leta. rtV\Z.\Cft, POCR£ij Izdelki delno pripravljene in pripravljene hrane. Trenutno v prodaji 4 izdelki, ki vam olajšajo vsakodnevno skrb za pripravo glavnega obroka ali malice. Poiščite izbrane izdelke s posebej znižano maloprodajno ceno! POIŠČITE IZDELKE S POSEBNO UGODNO CENO! hf'dOd, Kozmetika, ob)6Č/)8 /0 i>ače oajmiajše navihance CD c .2, Z D P- O CO o o CD ‘ST c D O TJ ■D CD O i_ CD 2 CO Q- <6 co jo o o c >o o v_ CD Z S UNIJ Spodnje perilo in nogavice za vso družino. Moške srajce, kuhinjske krpe, brisače in posteljnina po ugodnih cenah. Brez dvoma Za skrivnostnim imenom se skriva ugodna ponudba izdelkov, ob nakupu katerih ne boste podvomili niti za hip. Nikoli v letošnjih 19 tematsko obarvanih akcijah. Linija izdelkov Popolna nega vključuje kozmetične izdelke za osebno nego tako zanjo kot zanj. Po DOLINI junij2003 Ob 60-letnici partizanske tehnike Cankar Občinski odbor ZZB NOB Tabor in Območno združenje ZB NOB Spodnje Savinjske doline sta poskrbela še za eno spominsko obeležje iz NOB. Tokrat v Šmiklavških hribih, kjer je od začetka leta 1943 do konca vojne delovala partizanska tiskarna tehnika Cankar. V spomin na 60-letnico delovanja so pripravili spominsko slovesnost in obnovljeno obeležje z urejenim dostopom omogočili ogled širši javnosti. Slovesnost so pripravili pri obeležju, na mestu, kjer je bila postavljena prva zemljanka te partizanske tehnike, ki je bila velikega pomena za narodnoosvobodilni boj. Kakšnih 200 udeležencev slovesnosti je najprej pozdravil predsednik borčevske organizacije občine Tabor Jure Matko, ki ima z nekaterimi člani te borčevske organizacije in drugimi sodelavci tudi največ zaslug za opravljeno delo pri obnovi spominskega obeležja, katerega sta finančno podprla tudi župana občin Tabor in Žalec. Zbranim je nato spregovoril predsednik območnega združenja ZB NOB Rado Cilenšek in osvetlil spomin na postavitev in delovanje partizanske tehnike Cankar, ki je pod vodstvom Rada Zakonjška - Cankarja nemoteno delovala vse do osvoboditve. V njej so razmnoževali skoraj vsa takratna partizanska glasila, kot so Slovenski poročevalec, Radio vestnik in druga, letake za trosilne akcije, manjše brošure in drugi propagandni material. Udeleženci proslave so nato prisluhnili pričevanju Draga Završnika, ki je nekaj mesecev preživel na delu v tej tehniki. Zelo nazorno je opisal delo in življenje na tej lokaciji in delovanje tehnike, iz katere so kurirji raznašali natisnjene časopise in drugi propagandni mate- rial po vsej Sloveniji. Potrebo po izgradnji te tehnike je narekovala nujnost propagandnega gradiva za osveščanje ljudi v borbi proti okupatorju in njihovim pomagačem. Idejo za izgradnjo tehnike na tem območ- ju Štajerske sta podala štab n. grupe odredov pod vodstvom komandanta Staneta in sekretar okrožnega odbora za celjsko področje Albin Vipotnik - Strgar. Primeren prostor v domačih Šmiklavških hribih je poiskal prvoborec Rado Zakonjšek - Cankar s pomočnikom Rudijem Hribarjem -Savinjškom. Prostor je bil primemo skrit, blizu je bila voda, prvi sosed Skutnik pa je bil dovolj zanesljiv in dragocen obveščevalec partizanski tehniki. Za obstoj tehnike v njihovi bližini so vedeli tudi nekateri okoliški kmetje, ki pa so bili prav tako zanesljivi. Na slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom obogatili Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor in harmonikarja družine Zupan, je zbranim spregovoril tudi župan občine Tabor Vilko Jazbinšek in izrekel zahvalo vsem akterjem obnove tega obeležja ter izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom, saj je občina Tabor poleg obnovljenega spominskega obeležja iz NOB dobila še zanimivo izletniško točko. O pomenu tega obeležja sta z besedami zahvale zbranim spregovorila član glavnega odbora ZB NOB Slovenije Ferdo Haler in sin Rada Zakonjška Andrej Zakonjšek. Draženje in obujanje spominov so udeleženci nadaljevali dobrih sto metrov niže, na prostoru, kjer je nekoč stala Skutnikova domačija, ki je odigrala pomembno vlogo za uspešno delo tehnike Cankar. Obnovljeno obeležje z urejenim dostopom pa bo odslej zanimiva točka za krajši nedeljski izlet. D. Naraglav Spominsko obeležje tehnike Cankar Lovci tekmovali Lovska družina Braslovče je na svojem strelišču v Bušta-novcu pripravila meddružin-sko strelsko tekmovanje na glinaste golobe, v tarčo srnjaka in tarčo bežečega prašiča. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Karli Cizej, član domače lovske družine, pred Juretom Žoharjem iz ID Šmartno ob Paki in Bogdanom Verdevom iz LD Griže. Ekipno je zmagala LD Braslovče pred LD Šmartno ob Paki in LD Prebold. Istočasno se je odvijalo Uidi tekmovanje lovcev veteranov v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Karli Cizej iz LD Braslovče, ekipno pa LD Motnik.- T.T. Škofu dr. Vekoslavu Grmiču je za 80. rojstni dan čestital tudi žalski župan. Škof Grmič ponovno blagoslovil kapelo Na binkoštno nedeljo so v Petrovčah proslavili kar tri pomembne dogodke. Praznovali so župnijski praznik, v dvorcu Novo Celje je potekal blagoslov obnovljene kapele, počastili pa so tudi 80-letnico naslovnega mariborskega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Praznovanje so pričeli s slovesno mašo v petrovški baziliki Matere božje, ki jo je ob somaševanju domačih duhovnikov bral dr. Grmič. Ob tej priložnosti mu je petrovški župnik p. Ivan Arzenšek izročil kristalni križ z vgravirano, njemu zelo ljubo mislijo “Naša največja naloga je biti človek in živeti po svojem prepričanju”. Po maši so v procesiji, na čelu katere so korakali godbeniki, konjeniki in gasilci odšli do dvorca Novo Celje, kjer je bila slovesna blagoslovitev obnovljene kapele. Kot je razvidno iz dokumentov, je bila kapela prvič posvečena 8. junija 1758, po računih, ki so še ohranjeni, pa so dela v njej potekala še nadaljnja štiri leta in dokončno podobo je ohranila vse do leta 1930, ko so jo opustih. Dokaz so fotografije konzer-vatorja Franceta Steleta. Domnevajo, da so leta 1941 kapelo uničili Nemci, ko so dvorec spremenili v vojaško bolnišnico. Dvonadstropni prostor so preetažirali, prebelili freske, odstranili oltar in pilastersko členi- tev. Ko so pred leti pričeli z obnovitvenimi deh, so najprej odkrili prebeljene Lerchingerjeve freske, nato pa je dozorela misel o čim bolj verni rekonstrukciji prvotne podobe. Pri tem so se oprh na starejše opise in izčrpno Steletovo dokumentacijo. Načrt za rekonstrukcijo je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - restavratorski center in Območna enota Celje, dela pa so izvajali Gras, d. o. o., Ljubljana, Remont Celje in Mineral Ljubljana. Restavratorska dela sta opravila Aleksander Šiles s sodelavci ter Aleš Sotler z restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Dela sta financirala Občina Žalec in Ministrstvo za kulturo RS. Kapelo, ki bo uradno odprta ob občinskem prazniku septembra letos, je ponovno blagoslovil dr. Grmič, pri obredu je sodeloval mešani cerkveni pevski zbor iz Petrovč, kot sofistica pa je nastopila Nataša Krajnc, študentka solo petja na ljubljanski glasbeni fakulteti. Na družabnem srečanju, ki je sledilo, so počastili tudi 80-letnico dr. Grmiča. V prijateljskem nagovora žalskega župana Lojzeta Posedela so bile izrečene vse najlepše želje, ki so jih verniki namenih dr. Grmiču, in čestitke za njegovo humanistično držo in izjemno široko paleto njegovih knjig, v katerih razlaga krščanstvo v luči evangelija. V spomin mu je izročil umetniško sliko Aca Markoviča, v imenu slovenskega dominikanskega vikariata pa je nas- lovnemu škofu čestital pater Viktor Arh in mu izročil shko petrovške bazilike. T. Tavčar Blagoslov obnovljene kapele v dvorcu Novo Celje Srečanje najstarejših Društvo upokojencev Andraž je v dvorani zadružnega doma Utrinek s srečanja (tretja z leve Ljudmila Brezomik) pripravilo srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 72 povabljenih sta se srečanja udeležili dve tretjini. Druženje so pričeli s sveto mašo, ki jo je v župnijski cerkvi bral domači župnik Niko Krajnc, nadaljevali pa s kosilom in družabnim srečanjem. V dvorani zadružnega doma jih je pozdravil predsednik Društva upokojencev Andraž Anton Mešič in zbrane na kratko seznanil z aktualnimi dogodki v kraju ter jim zaželel dosti zdravja in ob letu ponovnega snidenja. Naj starejša med udeleženci srečanja je bila Ljudmila Brezovnik, ki bo v kratkem dopolnila 90 let. T. Tavčar Pozornost tudi starejšim Državna priznanja OŠ Polzela Ob letošnjem krajevnem prazniku so v Letušu pripravili tudi srečanje najstarejših krajanov. V organizaciji KO RK so srečanje starejših krajanov, starih 70 in več let, pripravili v dvorani Doma krajanov Letuš. Najprej je zbrane pozdravil podpredsednik krajevnega odbora Štefan Obal in jih seznanil z najnovejšim dogajanjem v kraju, v imenu KO RK je zbrane pozdravila tudi predsednica te organizacije Cvetka Hočevar in najstarejši krajanki na srečanju, 92-letni Mariji Gregom, izročila šopek. Po kulturnem programu je sledila pogostitev. Mladi raziskovalci z OŠ Polzela so letos izdelali dve raziskovalni nalogi, s katerima so sodelovali na regijskem tekmovanju Mladi raziskovalec za razvoj Šaleške doline. Mladi naravoslovci Ajda Ježovnik, Vianea Pesjak, Nejc Planinc, Tjaša Ribič, Dominik Vačun in Tadej Zupan so pod mentorstvom Nevenke Jerin in Alje Bratuša izdelali nalogo Krajinski park? O ne, pomota! Samo zavarovano območje Ložnice! in osvojili drago mesto med naravoslovnimi nalogami. Mladi zgodovinarji Pia Dečman, Anja Dohnar, Maja Gradič, Patricija Hofman, Matej Perger, Tjaša Posedel, Lidija Pušnik, Kaja Soline in Rok Štahl pa so pod mentorstvom Nataše Jesenko pripravili nalogo Od sirkove krtače do globinskega sesalnika in zasedli tretje mesto med družboslovnimi nalogami. Tekmovanja se je udeležilo 54 osnovnošolcev in 36 mentorjev s 30 raziskovalnimi nalogami. Zaradi uspešno izdelanih nalog in odlično pripravljenih predstavitev so se oboji udeležili državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti. Naloga Od Sirkove krtače do globinskega sesalnika je osvojila zlato državno priznanje, naravoslovci pa so v hudi konkurenci zasedli tretje mesto. Družboslovci so svojo nalogo predstavih tudi na državnem srečanju mladih zgodovinarjev v Savudriji in prejeh zlato priznanje. T. Tavčar Življenje je lepo. Zares nam je v veselje, če tako razmišljajo osmošolci in so to pripravljeni potrditi tudi s predstavo za starejše z istoimenskim naslovom. Osmošolci z OŠ Polzela so svoje starše in drage spravljah v dobro voljo in smeh v skoraj uro in pol dolgi gledališki uprizoritvi igre Življenje je lepo. Ob pomoči prizadevne mentorice, profesorice slovenščine Mojce Cestnik, so sami napisali tekst za več skečev. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC NEDELIA. 29. IUNII URA: 18.00 KRAJ DOGAJANJA: /PORTNI CENTER ŽALEC ŽALSKI FESTIVAL 2003 Datum Priredite/ Nastopajoči Organizator Kraj 2706 19.00 Petek Čuki PGO ioinica SCZalto 28.06. 19.00 Soboto 9.00 10.00 Jan Plestenjak ki Vesna Pisarevič Brez mask - gledakiki maraton P&OLoinica Štud. klub Žalec ŽC Žalec LimberkGnU Kdo sem, ali ¥tm? (ustvarjalne delavnice) štud. klub Žalec Novo Celje 2906 900 Nedelja 1800 Kolesarjenje pa Irosi 01 Came aver ZKŠTŽalec TD Žalec Hotel Žalec. iC Žalce 01.07. 19.00 Torek Okoli sseta - dw cyber seier štud. klub Žalec ŠC Žalec 02.07 15.00 Sreda Kdo sem, ali sem 7 (umctnilici festival - predstavitev Projektes) štud. klub Žalec iC Žalec 0307. 2000 četrtek Etno yen veZer štud. klub Žalec ŠC Žalec 04.07. 20.00 Petek Vesele Štajerke In Vagabundi štud. klub Ždeč ŠC Žalec 0807. 1600 S o 1600 b 20.00 0 16.00 t 0 Beach volley turnir za nagrado Žalske noči štud. klub Žalec (C Žalec Promenadna wfeya hroščev Hrotti štud. kkJb Ždeč Hotel Žaiec Šlandrov trg ŠCŽaiec Terasa Hotela Žalec Kingston, Pfca Božič, Volo Dan Ijubfteljes rest onega krompirja in družabna «režanje POCitmiSki kino ŽALEC m FILMI BODO 08 BREDAH, OB 10.3# URI _ JULIJ AVGUST □ □ □ D n □ 0 □ □ □ ■ □ □ C N k. ^ 8 0 □ D 0 n □ n 0 □ □ □ a □ 1.1. 9trTKt.cn hmmtštjm U. CMFtiAl r**T4*OV 3 tet» UZY U9 TO¥*TAU IM. rtr/ABI-Jf *l 7AKIAD Cmnbpks mm / r to . ^ ia.7. NUKKY rmrm w DveKAVA »wmwn prnntmlms niti MAtM/tRIU h mm r št je 36.7. J %*M» V* MITTKA drmHmnkl tl*. MAI J YOIITI N U B Ijn 1, N tl BRUTlljft aa.t. kuk» • mlvketJ t IMI ORMACI JE r*ri jvt 1? «jo PRIJAVE Z VPLAČUJ SPREJEMAMO DO ČETRTKA. 26.JUH1JA HA ZAVODU ZA KULTURO, ŠPORT a TURIZEM ŽALEC Aiterčeva 9a, Žalec | v Kulturnem doma Žalec. tel. 712 12 50 ) Od 10.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 15.00 ure a 5 dni samo: 8.000,00 SIT to sr. VŠTETO: STROKOVNO VODSTVO. KOTALIŠKA KARty OTRrrsKf/ KONTI/» fc> PREVOZ i PRIJAVNICA AOUALUNA junij2003 f0 DOLINI Savinjske doline Sredi zvezd je veliko odličnih vokalistov FODF-mNl-A --------------------------------------PRIJAVLJAM SVOJEGA OTROKA----------------------------------TELEFON___________________ NASLOV_______________________________________LETNICA ROJSTVA_____ ZNANJE PLAVANJA: (12ai) - dobro - odKćao (ustrezno obkroži) rooris STARŠEV-------------------- - PLAVALCI OSNOVNOŠOLCI Prepričljiva zmagovalka - vokalna skupina DUST iz Zreč ne glasbe Tomaž Kozlevčar in domači glasbenik in glasbeni učitelj Jože Škorjanc. Žirija je priznala, da je imela izjemno težko delo. Člani žirije so podelila posebna priznanja za najbolj prepričljiv celostni nastop in za najbolj izviren aranžma. V obeh kategorijah je bil vrstni red nespremenjen: 3- mesto nonet Brda, 2. mesto Cantemus in 1. mesto skupina Dust. Zanimivo je, da se je z odločitvijo žirije v veliki meri strinjalo občinstvo, kar se ne dogaja najpogosteje na festivalih. Občinstvo je tretjo nagrado (darilni paket Caffe Tropic) prisodilo skupini Pipi Romeo, drugo nagrado (darilni paket Mesarstva Čas) domači skupini Cantemus, prvo nagrado (pet ur snemanja v glasbenem ateljeju Coda Celje) pa skupim Dust. jetno presenečen že dolgo nisem bil, sploh ob tej poplavi “fitness muzike”, ki se dandanes širi po naših TV ekranih in radijskih valovih. To je dobesedno olajšanje za mojo dušo in srce. Naj živi ta festival in vsem udeležencem čestitke!” je ob podelitvi nagrad povedal Mojmir Sepe. Navdušeni so bili tudi člani New Swing Quarteta, ki bodo v Žalcu 19-septembra pripravili jubilejni koncert ob 35-letnici delovanja. Oto Pestner je dejal: “Ne vem, zakaj smo v Sloveniji tako dolgo čakali, da se je rodila tako lepa glasba kot nocoj. Naj se drugi učijo, kako se dela dober festival. Večer je čudovit, upam, da vokalna glasba ne bo nikoli izumrla. Naj živi večglasno petje!” K. R., foto: T. T. Kljub negotovosti, ali je mogoče na slovenski sceni uspeti z novim festivalom, se je pokazalo, da je bila ideja o festivalu vokalne zabavne glasbe zadetek v polno. Že samo ime festivala Sredi zvezd je bilo očitno dobro izbrano. Nastopile so namreč zelo dobre vokalne skupine, zvezdni prah pa sta na koncu dodali še najbolj uveljavljeni skupini s področja vokalne zabavne glasbe pri nas Perpetuum Jazzile in New Swing Quartet. Pobudo za festival je dala vokalna skupina Cantemus, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Žalec, med najbolj zagnanimi pa je bil njen umetniški vodja Matjaž Kač. “Glede na to, da naša vokalna skupina Cantemus izvaja izključno acappella zabavno glasbo in je na vseh nastopih čutiti navdušenje publike, hkrati pa je zanimanje zanjo precejšnje, smo se odločili organizirati festival. Navdušena je bila tudi komisija: Tomaž Kozlevčar (skrajno desno), Mojmir Sepe in Jože Škorjanc. Na prvem festivalu je sodelovalo osem skupin, ki pa niso bile razdeljene v tekmovalne skupine glede na žensko, moško ali mešano sestavo. Predstavili so se: vokalna skupina Cvet iz Celja, oktet Raskovec z Vrhnike, nonet Brda iz Dobrove, Joy Quartet iz Rečice ob Savinji, komorna vokalna skupina Amadeus iz Šmarja pri Jelšah ter vokalne skupine Dust iz Zreč, Pipi Romeo iz Ljubljane in domači Cantemus. K pomenu festivala je pripomogla tudi žirija, katere predsednik je bil priznani skladatelj Mojmir Sepe, člana pa skladatelj in aranžer zabav- Vsem je čestital tudi župan Lojze Posedel in izrazil prepričanje, da prvi festival ne bo tudi zadnji. In obljubil, da bo, kar se je prvič izkazalo kot organizacijska pomanjkljivost, odpravljeno do prihodnjega festivala. Vzdušje med publiko in nastopajočimi je bilo kljub soparnemu ozračju odlično. Večer je bil presenečenje tudi za predsednika žirije Mojmira Sepeta. “Ko sem se vozil v Žalec, se mi ni niti približno sanjalo, da bom priča nastopu resničnih vokalnih zvezd. Žal mi je le, da je število nagrad žirije omejeno. Tako pri- /4 Ä U ZAJADRAJMO V POLETJE 2003 AQUALUNA VABI PETDNEVNI PLAVALNI IZLETI ZA OSNOVNOŠOLCE Od ponedeljka, 30. junija do petka 04. julija Odhodi avtobusov: vsak dan ob 8.00 uri - I.OS Žalec (za solo) Povratek: vsak dan okoli 15.30 ure - I.OŠ Žalec 04 07. (u{((a 4o tl. juliß CM 9.00uiirc&fje 15 ur strokovno valenc vadbe 2 ari predavanj igrave tekem tekmovanja v metanju ... kopanje m fc k*» 5ŠD OŠ Petrovče Od 26. |urt|o do 30. twgurto Tederau piegami: Ojnosni progam: »JO-11.30 Celodnevni ptogam : 8001500 TenUkn atodemjo Žalec Mlf h» avgust do In Od 8 JO. de 10.00 ure Atletski klub Žalec 2. POČITNIŠKA ATLETSKA ŠOLA •ATLETIKA MALO DRUGAČE- •HUKA - PSOfTì ČAS. Cena : brezplačno Za koga: otroci od 1. do 8. razreda Na zaključku prejmejo vsi udeleženci spominsko majico. LOŠ Žalec. feL 713 24 22 Informacij»: 031 322 749-Akt Festival naj bi bil vzpodbuda za izvajanje te zvrsti manjšim sestavom, pa Uidi izziv vsem prirejevalcem oziroma aranžerjem. Vokalni pop in jazz je v svetu precej razširjen, pri nas pa festival, za katerega želimo, da bi postal tradicionalen,” je v brošuri zapisal Matjaž Kač. Idejo so podprli žalsko kulturno društvo, Občina Žalec, Zavod za kul- ne z najmanj štirimi in največ dvanajstimi pevkami in pevci. Pevci morajo v skupini delovati ljubiteljsko, torej nepoklicno, njihov vodja pa je lahko poklicni glasbenik. Skladbe oziroma Cenj: 20.000,00 SIT Za koga, otnovndSola Vsakdo prejme majico. žago, vsakodnevno kosilo in pijačo. Prijave 041799 900 - MSko teniške počitnice volkec «OMUlEMBMOav. POCmdUm&t- Osnovni praham..... 9.000,00 Sd Celodnssrt program ....18.000,00 SIT Zo koo* moda. lokat. totemu h tod oots gött moicano m bodo kno vptacs v mamko «srtko Ido Pik»®: 041 698 276 - Tomaž Z MINI TEČAJEM TENI/A IN ZAKLJUČNIM KOPANJEM Ob nastopu pobudnikov festivala, domače skupina Cantemus z vodjem Matjažem Kačem (skrajno levo), je bilo jasno, daje festival zadetek v polno. 1. POLETNI KOŠARKARSKI TABOR vtoWIMAMKOjnWO. ČAS. v obliki vokalne glasbe ni prav pogost in še čaka, da mu prisluhnemo. Prav to pa je izziv za tovrstni turo, šport in turizem Žalec ter Javni sklad za kulturne dejavnosti -območna izpostava Žalec. Za sodelovanje na festivalu je bil objavljen razpis, na katerega so se lahko prijavile pevske skupine iz Slovenije in slovenske skupine iz tuji- aranžmaji so morah biti pop-jazz zvrsti, vsaka skupina se je predstavila s tremi skladbami, od teh naj bi bila vsaj ena slovenska, je bilo določeno v razpisnih pogojih. Skladbe so se izvajale izključno brez glasbene spremljave. OD 8.00 URE DO 1030 URE (0) IZVAJALK: IENI/KA AKADEMIJA ŽALEC KRAJ DOGAJANJA: /PORTNI CENTER ŽALEC - KOPALI/ČE PRIJAVE: 041 698 276 - TOMAŽ CENTER ZA SOCIALNO DELO ŽALEC vabi otroke in mladostnike na POLETNE IGRARIJE - brezplačne ustvarjalne delavnice in družbene igre, ki jih bodo izvajali med 8. in 12. uro. • 8., 9- in 10. julij na Polzeli; • 15-, 16. in 17. julij v Taboru; • 22., 23. in 24. julij v Braslovčah; • 29-, 30 in 31. julij v Preboldu; • 5., 6. in 7. avgust v Petrovčah; • 12., 13- in 14. avgust v Šempetru; • 19-, 20. in 21. avgust v Grižah. Natančno lokacijo poiščite na ročno izdelanih plakatih v svojem kraju. Pridi, več nas bo, bolj bo zanimivo. Napovednik junij 2003 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 27. junij od 19. do 4. ure KONCERT - ČUKI IGRIŠČE PRI OŠ ŽALEC PGD LOŽNICA MITJA LEŠNIK 041 783 407 28. junij ob 15. uri GASILSKO TEKMOVANJE IGRIŠČE OB OŠ POLZELA PGD POLZELA IVAN KOTNIK 041 783 225 28. junij od I9. do 4. ure KONCERT - JAN PLESTENJAK, VESNA PISAROVIČ (vstopnine ni) IGRIŠČE PRI OŠ ŽALEC PGD LOŽNICA MITJA LEŠNIK 041 783 407 28. junij od I9. ure dalje DRUŽABNO SREČANJE z ans. ALEKSANDRA JEŽA GASILSKI DOM POLZELA PGD POLZELA IVAN KOTNIK 041 783 225 5. julij ob 5. uri PREČENJE RODICA - ČRNA PRST SPODNJE BOHINJSKE GORE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 5- julij NOČ SAMURAJEV 3 TAEKWON-DO SUN BRASLOVČE SIMON JAN 703 84 04 5. do 12. julija TABOR MLADIH PLANINCEV KAMNIŠKA BISTRICA KAMNIŠKA BISTRICA PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 5. do 6. julija POHOD JAVORCA -KRN PD DOBROVLJE FRANCI KUMER 041 771 134 6. julij ob 5. uri DAN SLOVENSKIH PLANINCEV KRNSKO JEZERO (odhod izpred OŠ Prebold) PD PREBOLD JOŽE BURKELJC 031 378 094 6. julij ob 15. uri KMEČKO POPOLDNE POD LIPO PONIKVA DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA PONIKVA NEVENKAJELEN 041 924 221 6. julij ob 20. uri PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE “ZRNA” MALA DVORANA KUD POLZELA ART ANGEL - Društvo za ubrano življenje BOŽIDAR A. KOLERIČ 041 764 325 ANDREJA NOVAK 031 309 169 9. julij ob 6. uri POHOD VRŠIČ-MOJSTRANA-ZELENCI-1ZVIR SOČE Odhod izpred bifeja DU, z lastnimi avtomobili DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA PRTJAVE: STANE ŠTORMAN 572 07 44 12. julij ob 19. uri MALTEŠKI DNEVI: KO ZAZVENIJO TAMBURICE ATRIJ GRAŠČINE ŠENEK KUD Polzela MIJA NOVAK 041 786 498 13. julij POHOD ŠPIK PD DOBROVLJE JOŽE MAROVT 041 570 151 13. julij ob 10. uri PRVI POHOD PO POTI LUCIJE, ki jo je prehodila skozi temno noč ZBIRNO MESTO: KMETIJA AJČK V GORICI (Pemovo) ORGANIZACIJSKI ODBOR 041 783 107 13. julij ob 16. uri MALTEŠKI DNEVI: SREČANJE PRITRKOVALCEV NA MALIH ZVONOVIH ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA ŽUPNIJSKI ODBOR STANKO NOVAK 041 404 533 12. in 13. julij Planinski izlet KANIN, ROMBON Odhod s P ob športnem igrišču ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 031 393 499 14. julij ob 18. uri LUNOHOD GORA OLJKA - BAJHT, Odhod izpred bifeja DU DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA Prijave STANE ŠTORMAN 572 07 44 17. julij ob 10. uri SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE ŽALEC LIMBERK (Griže) ZDUOŽ ANTON GROS 570 17 45 18. julij ob 20. uri MALTEŠKI DNEVI: odprtje stable razstave MALTEŠKA KOMENDA IN POLZELA SKOZI ČAS ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA TD in Župnijski odbor STANKO NOVAK 041 404 533 19. julij ob 5. uri IZLET PLANINA-RAZOR-VOGEL SPODNJE BOHINJSKE GORE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 19. julija ob 6. uri POHOD NA D0VŠH KRIŽ Odhod s P ob Občini Polzela PD POLZELA ZORAN ŠTOK 041 754 778 19. julij ob 7. uri TEKMA UPOKOJENCEV PRESERJE RIBIŠKA DRUŽINA ŠEMPETER JOŽE OBLAK 041 417 659 19. julij ob 19. uri MALTEŠKI DNEVI: PREDSTAVITEV RESTAVRATORSKIH DEL NA OLTARJU CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR STANKO NOVAK 041 404 533 20. julij ob 10. uri MALTEŠKI DNEVI: SLOVESNA MAŠA OB ŠMARJETNI NEDELJI ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE NA POLZELI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 20. julij ob 16. uri MALTEŠKI DNEVI: DRUŽABNO SREČANJE POD LIPAMI GASILSKI DOM LOČICA OB SAVINJI PGD Ločica ob Savinji MARTIN STEINER 041 783 088 26. julij ob 5.3O JEZERSKO - VELIKA BABA - OKREŠELJ SAVINJSKE ALPE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 26. julij ob 6. uri RADUHA (odhod izpred OŠ Prebold) RADUHA PD PREBOLD KAREL SATLER 031 692 503 27. julij ob 10.30 DOBRIŠKA NEDELJA Z MAŠO NA GORI OLJKI ŽUPRL V DOBRIČU SOSESKA DOBRIČ VILI ČREMOŽNIK 572 05 03 3. avgust ob 9- uri GASILSKO HITROST. TEKM. ZA POKAL SV. LOVRENCA SV. LOVRENC PGD SV. LOVRENC MARKO NATEK 041 783 345 3. avgust ob 15. uri TEKMA KOSCEV, GRABLJIC IN ŠTANGARJEV SV. LOVRENC PGD SV. LOVRENC ANDREJA KUMER 031 640 432 8. avgust ob 5. uri TRIGLAV (odhod izpred OŠ Prebold) TRIGLAV PD PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 23. avgust ob 5. uri BEGUNJŠČICA (odhod izpred OŠ Prebold) BEGUNJŠČICA PD PREBOLD MILAN SUŠAK 041 463 215 23. avgust ob 20. uri IZBOR SMARAGDNE KRALJICE PRED DOMOM D. SLOV. TABORA ŽALEC TKD LEVEC MRENA KOTNIK 041 504 981 23. avgust TEK SKOZI PET VASI MATKE ŠD MATKE BORIS GOLAVŠEK 041 783 332 Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu vabi na tradicionalno prireditev KMEČKO POPOLDNE POD LIPO, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 15. uri pred Slomškovim domom na Ponikvi. Ogledali si boste lahko modno revijo starih časov. Sv. Lovrenc v zloženki Krajani Sv. Lovrenca smo v sodelovanju z Občino Prebold izdali svojo prvo zloženko. V njej najdete podatke o vasi in njenih kulturnih znamenitostih, družabnem življenju o možnostih za rekreacijo, predvsem pohodništvo, gostinski ponudbi in drugih zanimivostih z območja Sv. Lovrenca. Zloženka je vsebinsko zelo bogata, obenem pa lično zasnovana, tako da bralca zamika, da si opisano tudi ogleda. Zloženko sta pripravila avtorica Andreja Kumer in Gregor Štrakl, ki je odgovoren za oblikovanje in fotografije. Za tisk in del fotografij pa je poskrbel Tomaž Škorjanc. Andreja Kumer OBČIM PREBOLD in OBČINSKO ZB IN UDELEŽENCEV NOB vabita v soboto, 28. junija, na spominsko slovesnost ob 60. OBLETNICI USTANOVITVE S LAN DROVE BRIGADE IN ZARIJ UČKI PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA. Program: ob 10. uri polaganje venca pri spomeniku narodnega heroja Slavka Šlandra in ogled razstave Prebold skozi čas ter spominske sobe Slavka Šlandra, ob 11.30 kulturni program v Gaju v Preboldu (pri bazenu). Ob dnevu državnosti V počastitev dneva državnosti so bile oziroma še bodo potekale proslave tudi v vseh spodnjesavinjskih občinah. V občini Polzela so dan državnosti praznovali že v soboto zvečer, in sicer na igrišču v Andražu, kjer so zakurili Uidi velik kres. Največ prireditev pa bo danes, 24. junija. V Žalcu bo srečanje ob dnevu državnosti potekalo ob lipi pri obrambnem stolpu. Na Vranskem bo prireditev v središču trga s pričetkom ob 20. uri, v Taboru pa pri Domu krajanov, kjer bodo zakurili tudi taborni ogenj in brezplačno ponudili golaž. Že včeraj pa so v Domu krajanov odprli razstavo občinskih zastav Slovenije. V Občini Braslovče bo prav tako osrednja slovesnost na žovneškem gradu. Občina Prebold bo dan državnosti proslavila hkrati z osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku, ki bo v petek, 27. julija, ob 20. uri v preboldski dvorani. Na prireditvi bodo podelili Uidi letošnja občinska priznanja. K. R. Peli so in godli Ob prazniku občine Prebold je bilo minuli konec tedna zelo živahno tudi v Marija Reki. V soboto dopoldne so organizirah kolesarski vzpon od Krajnčevega mlina do Doma pod Reško planino, opoldne pa so se začele športne igre oziroma triatlon. Zvečer je bil pod Reško planino 1. festival ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Nastopilo je 15 ansamblov. Žirija je kot najboljšega ocenila skupino Nanos, občinstvo pa ansambel Jurij. V skupni oceni je veliko nagrado Savinjske doline osvojil ansambel Iskrice iz Laškega pred Mikolo iz Arciina in Zvončki iz Podvolovljeka. Med gosti na prireditvi je bil tudi ultramaratonski plavalec Martin Strel. V nedeljo so v Marija Reki pripravili ogled oranja nekoč in danes, popoldne pa so se že na 7. srečanju Pojemo in godemo zbrali ljudski godci in pevci. K. R. TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC objavlja razpis za kandidatke na izbor za “Smaragdno kraljico” Žalec 2003. Izbor bodo skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec organizirali v okviru občinskega praznika v soboto, 23. avgusta, ob 20. uri pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu. Na izboru bodo proglasili zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka prejme: • lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2003, • unikatno krono Zlatarne, d. d., Celje, • unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik - Lavtižar, • potovanje v Benetke turistične agencije Palma, d. o. o., Celje. I. in II. spremljevalka prejmeta: • lento in uradni naziv I. ali II. spremljevalka “Smaragdne kraljice” 2003, • denarno nagrado v višini 10.000,00 SIT Banke Celje, d. d., • praktično nagrado Elektrosignala, d. o. o., Celje. Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stare najmanj 16 in največ 25 let ter imajo smisel in željo do tovrstnega javnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo, pošljite do 31. julija 2003 na naslov: Turistično kulturno društvo Levec, Levec 25/a, 3301 Petrovče. junij2003 Kultura Koncert zbora vDolnem Bousovu (foto Ivan Lesjak) Pevski zbor Žalec na Češkem Jubilejni koncert andraških pevcev “V hribih se dela dan, v hribih žari, bratje, le ven na plan, na vrh planin!” To sta prva verza priljubljene pesmi Planinska izpod peresa Ivana Resmana in skladatelja Antona Foersterja. Ta pesem je že vsa leta ena izmed najljubših pesmi Mešanega planinskega pevskega zbora iz Žalca. Zbor je preko slovenskega veleposlaništva v Pragi prejel povabilo na Foersterjev festival pevskih zborov na Češkem, v Osenici, rojstnem kraju skladatelja Foersterja. Naš Anton Foerster je bil češkega rodu, sicer pa poznan po mnogih imenitnih priredbah ljudskih pesmi in znamenitih skladb, kot je opera Gorenjski slavček. Na festivalu na Češkem je sodeloval tudi mešani pevski zbor iz Ljubljane, ki nosi njegovo ime. Letošnji festival je bil pomemben zaradi dveh obeležij; na stari šoli -rojstni hiši skladatelja so odkrili spominski plošči. Za Antona Foersterja je ploščico odkril sloven- ski veleposlanik v Pragi Drago Mirošič, za njegovega nečaka dr. Josefa Bohuslava Foersterja pa župan pristojne občine Detenica. Pevsko slavje je bilo nepozabno, vročina in napori pa že pozabljeni. Zbor je še z dvema zboroma izvedel tudi samostojni koncert v kraju Doliti Bousov. Med drugim so izkoristili priložnost za ogled mnogih znamenitosti Prage pod vodstvom Ksenije Žgank. Zasluge za uspelo gostovanje moramo pripisati svetovalcu na slovenskem veleposlaništvu g. Puc in podpredsedniku zbora Vikiju Zatlerju. Pred odhodom domov so člani zbora zapeli tri pesmi v polni čudoviti Plečnikovi cerkvi in tudi tam poželi izjemen aplavz. Zbor se javno zahvaljuje vsem, ki so omogočili sodelovanje na Foersterjevem festivalu pevskih zborov na Češkem, kot vedno pa so tudi tokrat precej prispevali pevke in pevci sami. Janez Meglič Letos mineva 15 let delovanja Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Andraž, ki ga zadnjih sedem let vodi Katarina Pustinek. Ob 15-letnici so andraški pevci v domači župnijski cerkvi pripravili jubilejni koncert, kot gost pa je nastopil komorni zbor Šutna iz Kamnika pod vodstvom Roka Rakarja. Skupno so zapeli 20 pesmi domačih in m jih avtorjev, od tega 12 pesmi domači, 8 pa gostujoči zbor. Pevci andraškega mešanega zbora so pokazali, da so se v teh letih prekalili in da so sposobni zapeti tudi najbolj zahtevne pesmi, od narodnih do umetniških. Želijo pa si čimveč nastopati. Andražani pojejo na številnih prireditvah, revijah, pogosto pa tudi gostujejo. Na koncertu je pevcem za jubilej čestitala tudi voditeljica območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Žalec Jožica Ocvirk in Albinu Pajenku, Tončiju Tominšku, Lidiji Praprotnik, Meliti Meklav, Mateji in Mojci Urbanc ter Katarini Pustinek podelila bronasta Gallusova odličja. Ob zaključku koncerta je zbor na oder povabil vse nekdanje člane zbora z namenom, da so ponovno zapeli skupaj. T. Tavčar Mešani pevski zbor Andraž na jubilejnem koncertu Rezbarjenje mladih v Galiciji Nagrajeni mladi literati Letošnje območno srečanje mladih literatov, ki sta ga pripravila Javni sklad Republike Slovenije za kulturna dejavnosti, Območna izpostava Žalec, in OŠ Polzela, je letos potekalo na osnovni šoli Polzela. Na srečanju so podelili nagrade in pohvale mladim avtorjem osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Kot je povedala vodja območne izpostave sklada Jožica Ocvirk, je na razpis prispelo več kot 200 literarnih del, tako da je imela komisija za pregled in izbor literarnih prispevkov, v kateri so bile Zdenka Došler, Nada Jelen, Majda Jurač, Breda Šip in Jožica Ocvirk, kar težko delo pri odločanju, komu podeliti nagrado ah priznanje. Komisija je podelila 27 nagrad in 32 priznanj. Nagrade so prejeli: Tina Bukovec, Estera Deželak in Maša Špom ter dve Domen Dobnik z OŠ Braslovče, Žana Basle in Matic Goter z OŠ Griže, Maruša Grešak, Tomi Kresnik in Nika Lesjak z OŠ Petrovče, dve nagradi Ana Matjaž z OŠ Polzela, Nika Knapič, Una Mršič, Natalija Parašuh in Luka Poklečki z OŠ Prebold, Luka Smajila in Žiga Jordan Kozjak ter Katja Gorenšek z OŠ Šempeter, Leon Ašen-berger in Dona Pratnekar s POŠ Trje, Irena Labuhar, Alenka Lebeničnik in Tjaša Zupančič z OŠ Vransko - Tabor ter Ana Gašparič, Eva Legvart, Maja in Urša Ženka s I. OŠ Žalec. Kulturni program sta pripravila gledališka skupina Ekofrajerji in otroški pevski zbor OŠ Polzela. Nagrajene prispevke so objavili v biltenu Beseda mladih. T. Tavčar Am Gašparič s I. OŠ Žalec prejema nagrado za prispevek Navdajalo meje toliko občutkov. V okviru Galiških dnevov so Kulturno društvo Galicija, podružnična OŠ Trje in Sklad RS za kulture dejavnosti - območna izpostava Žalec pripravili 8. likovno kiparsko delavnico. Letos je bila namenjena rezbarjenju, potekala pa je v delavnici rezbarja Alojza Pod-vršnika v Zavrhu pri Galiciji. Alojz Podvršnik je bil mentor mladim rezbarjem, ki so želeli spoznati osnove te zvrsti umetnosti. Delavnice se je udeležilo deset učencev z likovnimi pedagogi z osnovnih šol Petrovče, Griže, Žalec, Polzela in Braslovče. Udeležence likovne delavnice je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Galicija Vlado Majer in jim zaželel uspešno ustvarjenje. Izdelki, ki so nastali, bodo razstavljeni septembra ob odprtju nove telovadnice pri šoli Trje in v okviru krajevnega praznika Galicije. T. Tavčar Mladi likovniki pri delu Prizor s premierne j>redstave Rodil se je oče v režiji Olge Markovič Rodil se je oče Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor oziroma njihova dramska sekcija je postavila na oder novo igro, satiro Izraelca Ephraima Kishona, ki jo je za gledališče priredil Miran Kenda. Nastala je nadvse zanimiva satirična komedija, ki jo je v Taboru režirala Olga Markovič, v njej pa nastopajo predvsem mladi igralci in igralke, med katerimi je tudi nekaj takšnih, ki so prvič okusili tremo in čar gledališkega odra. “ ...Histeričen? Jaz histeričen! Ženska se lahko zahvali svoji srečni zvezdi, da nimam pri sebi kakšnega pipca! Pritožil se bom, pisal bom na Občino ... ne, na Republiko, varuhu človekovih pravic! In od tele klopi tukaj se ne premaknem več... niti za colo, dokler mi ne dostavijo mojega otroka. Ha! Bomo videli, kdo bo prej odnehal! Seveda sem razburjen! Kdo pa bi v mojem položaju ne bil? Končno je danes rojstni dan mojega sina!” To je odlomek iz igre, ki na najbolj nazoren način odkriva vsebino te satirične komedije, ki premore vrsto komičnih situacij in zanimivih komentarjev bodočih očetov. V vlogi bodoče mamice nastopa Jerca Gržina, očka in poslanec je Gregor Kovče, sprejemna sestra v porodnišnici je Ksenija Kovče, glavna sestra Nina Mak, v vlogi železničarja nastopa Janko Natek, zdravnica je Ina Gržina, očetje v čakalnici pa so Primož Šket, Vasja Hanžič, Tomaž Sopotnik in Jani Basle. Lik Sandija -poslančevega znanca je upodobil Gorazd Kovče. Natakarica Joži je Mateja Bergant, vrtnarka pa Tanja Jelen. Kot šepetalki pri igri sodelujeta še Maja Drolc Begovič in Suzana Ocepek. D. N. Nastop Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor Koncert v Taboru in Grižah V minulih dneh so potekali številni zaključni koncerti raznih pevskih zborov. Zaključni koncert sta pripravila tudi Mešani pevski zbor pevskega društva Tabor in Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže. V Grižah so občinstvo poleg domačega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Breda Veber, navduševali še Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Marjete Kočar in Harmonikarski orkester Barbara premogovnika Velenje, katerega mentor je Miro Klinc. V Taboru pa so bili obiskovalci koncerta MePZ Tabor, ki že dvanajsto leto deluje pod vodstvom Milana Kasestnika, deležni še ubranega petja Zagorskega okteta, ki ga vodi Urška M. Kos. Prireditvi sta pokazali, da ljubiteljska kulturna dejavnost, še posebno petje, deluje na izredno kakovostnem nivoju in da lepa slovenska pesem ostaja del naše prepoznavnosti in identitete, kar bo še posebno pomembno v življenju v skupni Evropi. D. N. . t '4'& v« • 'h m y' '■> 3- r« \ fv* r v ; Ti * *' ’■%i •• » % ■» * - ... Nastop Ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Griže Kultura junij2003 Skoraj tisoč prireditev V dvorani Zadružnega doma v Šempetru je pred kratkim potekala peta redna skupščina Zveze kulturnih organizacij Savinja Žalec. Udeležili so se je delegati vseh štirinajstih društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture in šolskih kulturnih društev. Uvodoma so se v kulturnem programu predstavili člani gledališke sekcije Kultumo-umetniškega društva Grifon Šempeter z odlomkom iz komedije Mama je umrla dvakrat, poročilo o delu pa je podal predsednik Ivo Lindič. Med drugim je dejal, da je vseh aktivnih članov 768, v to število pa niso zajeta šolska kulturna društva. Znotraj društev deluje vokalnoglasbena dejavnost, instrumentalnoglasbena, gledališko-lutkovna, plesna in likovna dejavnost ter dejavnost šolskih kulturnih društev na vseh petih Ivo Lindič med podajanjem poročila osnovnih šolah. Društva so lani izvedla skupno 353 nastopov na prireditvah v kraju, 227 organizacij prireditev in gostovanj drugih skupin, 129 nastopov na revijah, srečanjih in tekmovanjih na občinski, medobmočni in državni ravni ter 235 nastopov skupin šolskih kulturnih društev na matičnih šolah. Na skupščini so izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora, za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivo Lindič, in sprejeli program dela za letošnje leto, ki je podoben lanskemu. Ob koncu so podelili tudi priznanja zveze; zlati znak je prejel Stanko Klinc iz Petrovč, srebrnega Marjana Topolovec Dolinšek in Andrej Čehovin iz Vrbja, bronastega pa Edi Doler iz Galicije in Moški pevski zbor Ponikva. T. Tavčar Uspešna sezona zbora A Cappella Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč, ki ga vodi Mitja Bervar, je ob koncu letošnje nadvse uspešne sezone pripravil dva koncerta, in sicer v Celju in v petrovski baziliki. Ljubiteljski umetniški sestav, ki je bil ustanovljen leta 1994 in bo v prihodnjem letu praznoval desetletnico neprekinjenega delovanja, si prizadeva poslušalcem vsako leto ponuditi več. Izvaja pesmi slovenskih in tujih skladateljev iz raznih obdobij in slogovnih zvrsti, gostuje po domovini in tujini ter poslušalcem predstavlja bogat repertoar glasbene umetnosti. Kot pravijo, pa letošnjo sezono štejejo za najuspešnejšo doslej, saj so jo zaznamovali nadvse uspešni in za zbor pomembni dogodki. Mednje sodijo božični koncerti, s katerimi so gostovah po Sloveniji, medobmočna revija in gostovanje pri zamejskih Slovencih v Porabju na Madžarskem. Vrhunec sezone pa nedvomno predstavlja sodelovanje na celovečernem koncertu sodobne slovenske klasične glasbe Noč slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, kjer je zbor premierno predstavil dve novi deli slovenskih skladateljev “Urški” Alojza Srebotnjaka in “Mrtvec pride po ljubico” Andreja Missona. T. Tavčar Mešani pevski zbor ACappella v petrovski baziliki Najboljši v Puli Ob zaključku sezone oziroma šolskega leta je zaključni koncert pripravil tudi Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Koncert je v polni petrovški baziliki navdušil občinstvo in dopolnil nedavni uspeh harmonikarjev na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Puli. Člani orkestra so znova presenetili sebe in mednarodno javnost; orkester (in duet) je namreč hudi konkurenci navkljub osvojil zlato plaketo in prvo mesto. Umetniški vodja orkestra je Andreja Turnšek. Tekmovanje v Puh je potekalo med 29- majem in 1. junijem. V duetu sta nastopih Suzana Krivec in Špela Antloga, in sicer v konkurenci desetih komornih zasedb do 15. leta starosti. Dekleti sta prepričljivo osvojili prvo mesto in zlato plaketo, na drugo mesto se je uvrstil duet iz Bihača, na tretje pa duet iz Poreča. Člani harmonikarskega .orkestra so nastopih v kategoriji B, od 15. do 19- leta starosti, skupaj s petimi orkestri. Njihov program je bil skrbno izbran in pester, kot sohst pa se je predstavil tudi Aleksej Ermakov na balalajki, ruskem ljudskem glasbilu. Program žalskega orkestra je mednarodno strokovno žirijo zelo navdušil, s svojim igranjem pa so prekosili celo absolutne favorite iz srednje glasbene šole Pula in tudi slovaški orkester iz Doljnega Kubina. S 93,83 točke je osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Žalski harmonikarski orkester je sestavljen iz rednih in nekdanjih učencev harmonike iz razreda Andreje Turnšek. Stari so od 9- do 20. let. Orkester, v katerem igrata tudi obe harmonikarici iz dueta, sestavljajo: Suzana Krivec, Špela Antologa, Zala Povše, Klara Lorger, Manuela Goropevšek, Tanja Četina, Natalija Jančič, Slavko Mandeljc, Žiga Gričnik, David Pinter, Žiga Drobež, Borut Matko, Darjan Sajovic, Jernej Drofelnik, Matic Turnšek, Luka Pusovnik, Andrej Strgar, Tomaž Rebernak, Luka Pauhč, Janko Tominšek, Aleksej Ermakov in Nataša Natalija Ermakov. Orkester je osvojil že več odličij in nagrad na mednarodnih tekmovanjih, v Puh leta 1997 srebrno plaketo, leta 2001 zlato odličje, letos pa prvo mesto in zlato odličje z najvišjim številom točk. Na svetovnem tekmovanju “no age limit” v Cita di Castelfidardo v Italiji so prejeh tretjo nagrado, snemali so za Radio Slovenija, nekaj članov orkestra pa je tudi dobitnikov zlatih plaket z državnih in mednarodnih tekmovanj. Posebno ljubezen čutijo do glasbe A. Piazzolle, ki poleg zahtevnih ruskih, novozelandskih, finskih in domačih jazz priredb postaja njihov železni repertoar. Orkester sedaj končuje snemanje svoje prve zgoščenke. Na koncertu se je predstavil tudi harmonikarski kvintet Harminet, katerega člani so Andreja Tlimšek, Tanja Četina, Slavko Mandelc, Janko Tominšek in David Pintar. Ta zasedba v okviru žalske glasbene šole deluje že 12 let. Občinstvo je navdušil tudi nastop Alekseja Ermakova z balalajko. Aleksej in Nataša Natalija Ermakov sta svobodna umetnika, Rusa s slovenskim državljanstvom, ki živita v Celju in med drugim uspešno sodelujeta z žalskim harmonikarskim orkestrom. K. R., foto: T. T. Igrive torbice Vroč junijski večer je na dvorišče za Savinovo hišo v Žalcu privabil številne obiskovalce. Povod za to je bila razstava torbic, ki sta jih obliko- namenih ustvarjalni igri in veselju otrok v žalskih vrtcih. Da torbice kažejo njuno igrivo ustvarjalnost, je ob odprtju poudaril tudi predsednik Društva modnih oblikovalcev in Maja (levo) in Urša s svojimi torbicami vali in zasnovali Urša Krašovic in Maja Štamol iz Žalca. Hkrati je bila to tudi primerna priložnost za uradno odprtje delno prenovljenega dvorišča, ki bo skupaj s Savinovo hišo novo prizorišče kulturnih dogodkov. Direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar je povedala, da je denar za tlakovanje dvorišča s prehodom zagotovila Občina iz proračuna, za kar se je zahvalila svetnikom in županu. Obnova atrija se bo še nadaljevala, že prva prireditev v njem pa je pokazala, da je zlasti v vročih večerih to zelo primeren prostor za kulturne prireditve. Prvi dogodek sta “zakrivili” Urša Krašovic in Maja Štamol, ki sta se odločili, da se tokrat (po lanski Vilinski noči v dvorcu Novo Celje) sokrajanom predstavita z unikatnimi torbicami pod blagovno znamko Dobra volja. V Savinovem likovnem salonu sta razstavili približno 70 torbic. Vsako je bilo mogoče kupiti po pet tisoč tolarjev, ves izkupiček pa sta avtorici modelarjev Slovenije Toni Laznik. Maja Štamol je v najzgodnejših letih vehko pletla, kljub ljubezni do ustvarjanja in mode pa se je izšolala za kemika. Šele pozneje se je začela intenzivno ukvarjati z modo in je sodelovala tudi na razpisu za oblikovanje obleke za miss Slovenije. Čeprav zdaj precej kreira, si vsakdanji kruh še vedno služi v redni službi, ki ni povezana z modo. Urša Krašovic pa je svobodnjakinja, katere osnovna izobrazba je modno oblikovanje. V času šolanje je postajala oblikovalka vizualnih komunikacij. Čeprav sta bik sosedi, sta se spoznah šele prek prijateljev. Skupna jima je ljubezen do lepih reči, ki jih tudi ustvarjata. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel. V kulturnem programu so nastopili člani sekcije tolkal Glasbene šole Risto Savin Žalec pod mentorstvom Dejana Tamšeta. Vehko torbic je bilo prodanih že na večer odprtja razstave, ki je bila na ogled približno dva tedna. K. R., foto: T. T. Novo tlakovan atrij za Savinovo hišo Nikini šansoni in ples peklenščkov Nika Vipotnik in peklenščki v jami Pekel Turistično društvo Šempeter je v jami Pekel že četrtič zapored organiziralo prireditev Pesem naše doline iz skrivnostne globine. Tokrat so jo poimenovali Nikini Šansoni in ples peklenščkov. S spletom pesmi Frana Milčinskega - Ježka se je predstavila svobodna umetnica Nika Vipotnik iz Žalca, ples peklenščkov pa je zaplesala plesna skupina OŠ Šempeter z gostjo Rimo Rampe. Ježkovi šansoni, zbadljivi, komični, nabriti, satirični in drugačni, so iz grla Nike Vipotnik zveneli še bolj doživeto, mah peklenščki pa so popestrili skrivnostno prizorišče jame Pekel. T. Tavčar Vokalne skupine Kulturno umetniško društvo Polzela je v atriju graščine Šenek pripravilo 5. srečanje malih vokalnih skupin. Dosedanja srečanja so potekala na Vimperku in predvidevajo, da bo tako verjetno tudi v prihodnje. Vsekakor pa je bil šeneški atrij odlično prizorišče za nastop vokalnih skupin kvinteta Lastovka in dekliškega seksteta s Polzele, okteta Gomilsko, vokalne skupine Vandrovčki s Petrovč, Habrovih fantov iz Luč, dekliškega sekteta Vrane Vransko in vokalnega kvarteta Rogatec. Nastopajoči so pokazali, da je ljubiteljsko petje na primerni kakovostni ravni, izbor pesmi je bil zelo raznohk, posamezne skladbe pa zelo zahtevne. Številni poslušalci so uživali v ubranem petju nastopajočih. Prireditve pa so bili zelo veseli stanovalci Doma oskrbovancev Šenek. T. Tavčar Prireditev je povezoval Marko Slokar, kvintet Lastovka, ki je pobudnik tovrstnih srečanj, pa čaka na nastop. junu2003 Sport Prva Savinja 2000 Košarkarska sekcija Športnega društva Savinja 2000 je pripravila tekmovanje v košarkarski ligi, na katerem je nastopilo 6 ekip. Po rednem delu tekmovanja je zmagala ekipa Savinja 2000, ki je od petih srečanj izgubila samo eno. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Pariželj, na tretje pa EBC Prebold. Paly off polfinalni tekmi Savinja 2000 : Prijatelji 39 : 37, Parižlje : EBC Prebold 50 : 56, tekma za peto mesto Savinja 2000 ml. : Študentski klub Žalec 35 : 67, tekma za tretje mesto Prijatelji : Parižlje 68 : 69 po podaljšku in tekma za prvo mesto Savinja 2000 : EBC Prebold 44 : 31. Končni vrstni red: 1. Savinja 2000, 2. EBC Prebold, 3- Parižlje, 4. Prijatelji, 5. Študentski klub Žalec, 6. Savinja 2000 ml. T. Tavčar Nejc napreduje 17-letni Žalčan Nejc Podkrajšek je minuli teden odigral izvrstno serijo štirih teniških tekem na turnirju 1. kategorije v Frankfurtu. Kot edini nepostavljeni igralec se je prebil v četrtfinale, potem ko je premagal tri igralce iz prve stoterice svetovne mladinske lestvice. Klonil je šele po triurnem boju proti kasnejšemu finalistu Argentincu Pablu Amadu. Nejc si je tako pridobil 60 novih ITF točk in bo to pomenilo, da si bo pridobil vsaj sto mest napredka na svetovni mladinski lestvici, na kateri je bil pred turnirjem na 281 mestu. T. T. Teden športa Športno društvo Gomilsko tudi letos organizira tradicionalni teden športa v Športnem centru Šmatevž, kjer že leto dni stoji tudi športni dom, ki velja za enega izmed najlepših tovrstnih objektov v dolini. Nanj so lahko res ponosni, saj je bil zgrajen pretežno s prostovoljnim delom članov, krajanov in sponzorskimi sredstvi. Poleg tega pa je postavljen med drevesi in zelenjem in omogoča prijetno druženje, sprostitev in zabavo. V času tedna, obarvanega športno, bo najbolj veselo v soboto, 28. junija, ko bo pod šotorom zaključek s podelitvijo priznanj in zabavo. Za prijeten večer bodo poskrbeli tudi glasbeniki znane zabavnoglasbene skupine California z Gorenjske. Teden športa so minulo soboto začeli z nogometom na travnatem igrišču na Gomilskem. Danes, 24. junija, ob 16. uri bodo v Šmatevžu predtekmovanja v malem nogometu za člane, ob 18. uri pa se bo začelo še tekmovanje v šahu. Jutri ob 9- uri se bodo v malem nogometu pomerile ekipe dečkov do 12 do 15 let. Ob 16. uri bodo s tekmovanjem v malem nogometu nadaljevali člani. V soboto, 28. junija, bo ob 9-30 namizni tenis v Domu krajanov Gomilsko, že pol ure prej pa se bo v Šmatevžu pričel odbojkarski turnir za moške in ženske. Predsednik Športnega društva Gomilsko Vojko Tekavc je povedal, da vse prijave za športna tekmovanja sprejemajo 30 minut pred pričetkom posameznih športnih disciplin. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Informacije na številki 041 683 688 ali 572 63 77. D. N. Nov športni dom vas vabi na teden športa in zaključek s skupino California. Na evropskem pokalu V Templinu v Nemčiji se je 23. 5. 2003 zaključil kvalifikacijski del tekmovanja v lokostrelski disciplini 70 m OR za evropski mladinski pokal. To je prvo tekmovanje v letošnji tekmovalni sezoni, julija bo v italijanskem Clesu sledilo drugo, finale pa bo potekal hkrati z evropskim mladinskim prvenstvom avgusta v Solunu v Grčiji. Slovensko mladinsko ekipo je v Templinu zastopalo osem kadetov in sedem mladincev iz različnih klubov, med katerimi je tudi član LK Žalec, to je Grega Jerin, novinec v ekipi, ki zastopa kadetske barve Slovenije. Kot že rečeno, imajo tekmovalci za seboj prvi - kvalifikacijski del tekmovanja. Vsi tekmovalci so upravičili svoj nastop in se solidno uvrstili. Med kadeti (sestavljeni lok) so naši tekmovalci zasedb naslednja mesta: 1. Michael Damsbo, DEN 674; 2. Aleksander Ošep, SLO 671; 6. Grega Jerin, SLO 638; 12. Primož Perhač, SLO 612. Grega Jerin je potrdil svojo odlično formo, ki jo bo z gotovostjo stopnjeval do druge tekme za evropski pokal. Sicer pa dobro kaže celotni slovenski ekipi. Trenutni vrstni red ekip kadetov (sestavljeni lok): 1. Danska 1950; 2. Slovenija 1921. LK Žalec Pri prvi preizkušnji - plavanju v Žovneškem jezeru Triatlon v Braslovčah Turistično društvo, Športna zveza in Občina Braslovče so pripravili triatlon, ki se ga je udeležilo 37 tekmovalcev in tekmovalk iz raznih krajev Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v plavanju (300 m) na jezeru Žovnek, teku (3 km) in kolesarjenju z gorskimi kolesi (7 km). Najhitreje je vse tri preizkušnje premagal Erik RoSenstein iz Domžal, ki je za to potreboval nekaj več kot 48 min., drugi je bil Viktor Ekart iz Kranja, tretji Martin Ločnikar iz Žalca, četrta (prva ženska) Anja Cerut iz Ljubljane, ki je prva premagala 300 m plavanja, peti pa je bil Robert Cokan iz Braslovč. Prireditev, ki je potekalo ob Tednu športa v občini Braslovče, si je ogledalo kakih 500 gledalcev. T. Tavčar Državno prvenstvo v Gotovljah V gostišču Konjiček v Gotovljah je potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Konjeniške zveze Slovenije in Konjeniškega kluba Gotovlje sredstva javnega obveščanja seznanili s potekom državnega prvenstva v preskakovanju ovir za mlajše mladince, mladince in člane. Prvenstvo v Gotovljah bo potekalo od 27. do 29. junija, zvrstilo pa se bo pet tekem. Na tekmovanju bo nastopilo okrog 100 tekmovalcev iz več kot tridesetih slovenskih klubov. Letošnje tovrstno prvenstvo je trinajsto po vrsti, prvo pa je bilo v Gotovljah leta 1991. Zanimivost tekmovanja v Gotovljah povečuje tudi podatek, da se na tekmah pred tem prvenstvom v letošnjem lem še nikoh na prva tri mesta ni uvrstil isti tekmovalec, zato bo boj za naslov državnega prvaka zelo zanimiv. Lani je zmagal še ne 16-letni Gašper Kolar, ki je te dni postal član žalskega konjeniškega kluba Ganimet in ki ima tudi letos vse možnosti za zmago, tako v mladinski kot članski konkurenci. Prvi dan, to je v petek (27.6.), se bo tekmovanje pričelo ob 15. uri, v soboto ob 9- in v nedeljo ob 10. uri. Razglasitev državnih prvakov in podelitev kolajn iz rok novega predsednika KZS predvidevajo med 18. in 20. uro. Na konferenci je bilo govora tudi o izredni skupščini KZS. Kot je znano, je krmilo zveze prevzel Valter Wolf, storjen pa je bil že prvi korak h korenitim spremembam, kajti v mesecu maju se je vršil ožji izbor reprezentantov, ki naj bi zastopali slovenske barve na olimpijskih igrah. T. Tavčar Slovenski šahisti v Grižah Sprejem za judoistke Župan občine Žalec Lojze Posedel je s sodelavci pripravil sprejem za odlični judoistki in članici celjskega Judo kluba Sankaku Petro Nareks iz Galicije in Lucijo Polavder iz Griž ter njunega trenerja Marjana Fabjana. Mladi judoistki sta namreč na zadnjem evropskem prvenstvu osvojili srebrno in bronasto medaljo, Lucija pa je minulo nedeljo na mladinskem evropskem pokalu v A kategoriji nad 78 kg osvojila zlato medaljo. Župan je v svojem nagovoru poudaril, da so v občini Žalec veseli vsakega vidnega uspeha svojih občanov. Zaradi tega se mu zdijo tovrstni sprejemi smotrni, saj tistim, ki so s trudom in odrekanjem dosegli uspehe, kot so bronaste, srebrne in zlate medalje na tekmovanjih v evropskem merilu, pokažejo, da jih doma spremljajo, da cenijo in občudujejo njihove uspehe. Želijo si, da bi uspehi posameznikov pritegnili še več mladih, da bi s športom zdravo in srečno odraščali. Dekletoma je zaželel veliko športnih in osebnih uspehov tudi v prihodnje, v imenu obeh pa se je za sprejem zahvalila Petra Nareks. Ob tej priložnosti sta sprejeli grafiki domačega umetnika Dareta Zavška in spominski majici Občine Žalec. T. Tavčar S sprejema pri žalskemu županu Dobrih sto kolesarjev na Dobrovlje Kolesarski klub Žalec je pripravil 11. tradicionalni vzpon Letuš-Dobrovlje. Proga je bila dolga 6,5 km z višinsko razliko 450 m in je potekala po asfaltirani cesti. Vzpona se je udeležilo 105 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije. Tekmovalci so nastopili v 7 starostnih skupinah. Najmlajši udeleženec je bil 15-letni Gašper Krajnc iz Celja, najstarejši pa 70-letni Blaž Geč iz Ljubljane. V posameznih kategorijah so zmagah: v kategoriji 12-19 let Matic Sevšek 24,39 (Letuš), 19-25 let Dejan Vračič 17,56 (Maribor), 26-35 let Andrej Marovt - Helešič 16,59 (Ljubno ob Savinji), 36-45 let Igor Sedaj 18,33 (Brezovica), 36-55 let Ljubo Car 18,42 (Maribor), 56-65 let Rafael Končina 23,45 (Prebold), nad 65 let Blaž Geč 32,07 (Ljubljana); ženske: do 25 let Barbara Dobravc 32,26 (Šmartno ob Paki), nad 25 let Mia Drev 29,04 (Šoštanj). Najboljši čas med vsemi tekmovalci (16,59) je dosegel Andrej Marovt - Helešič (Ljubno ob Savinji). Najboljši so prejeli priznanja in nagrade, uspešni izvedbi vzpona pa je pripomoglo tudi lepo vreme. T. Tavčar Kolesarji med vzponom na Dobrovlje 20. Cestnikov mamorial Šahovski klub Griže je 31. maja s pomočjo Šahovske zveze Slovenije pripravil državno slovensko posamično prvenstvo v pospešenem šahu za leto 2003. Udeležba je bila odlična, saj je nastopilo 134 najboljših šahistov iz Slovenije. Po odigranih devetih kolih (2 X 15 minut na igralca) je bil zmagovalec slovenski mladinski državni prvak Luka Lenič iz Domžal z 8 točkami, 2. mesto je osvojil Leon Mazi iz Maribora, tretje Roman Krumpačnik iz Griž, sledijo pa Marjan Kastelic iz Maribora, Dušan Brinovec iz Žalca, Oskar Orel iz Škofje Loke, Miran Zupe iz Maribora, Fide mojster Dani Vombek iz Griž, Janez Berle iz Ljubljane, Darko Supanič iz Maribora in Fide mojster Marjan Črepan iz Kasaz. Pri ženskah je bila najboljša Simona Orel iz Škofje Loke, pri pionirkah pa domačinka Sara Vombek iz Griž. Svoje delo na tekmovanju je odlično opravil mednarodni sodnik Rajko Rajkovič iz Velenja. Pohvale si zaslužijo tudi vzorni šahovski delavci ŠK iz Griž, še posebej Juri Blatnik in Dani Vombek. Jože Grobelnik Strelska družina Braslovče je pripravila 20. tekmovanje za Cestnikov mamorial v spomin na svetovnega prvaka v streljanju z vojaško puško Pera Cestnika. Tekmovanja se je udeležilo 30 najboljših slovenskih strelcev s to vrsto orožja, ki so nastopili v devetih ekipah. Vrstni red posamezno: 1. Peternelj 179 krogov, 2. Jereb 177, 3. L Žržmont 176 (vsi Kopačevina Škofja Loka), 4. Baranja 168 (Postojna), 5. Kralj 167 (Sonje Vesel Ivančna Gorica), 7. Matjaž Kralj 162 (Braslovče); ekipno: 1. SD Kopačevina Škofja Loka 521, 2. SD Sonja Vesel Ivančna Gorica I. 466, 3. SD Postojna 465, 4. SD Braslovče I. 464, 5. MORIS 456 krogov itd. V okviru Tedna športa v Braslovčah je potekalo tudi strelsko tekmovanje z zračno puško, ki ga je pripravila SD Braslovče. Pri članih je zmagal Dušan Urankar z Gomilskega, ki je zbral 78 krogov, pri članicah pa Alenka Kralj s 55 krogi. T. Tavčar EP 2003 in nove kolajne v Braslovče Mitja Potočnik si je z izvrstnimi nastopi ponovno prislužil mesto v slovenski taekwando reprezentanci Slovenije. Na evropskem prvenstvu v Reki je namreč osvojil kar tri bronaste kolajne. Test moči, specialna tehnika in borbe so discipline, v katerih se slovenska članska reprezentanca uvršča v sam vrh Evrope. S tem nastopom si je Mitja zagotovil tudi nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu na Poljskem. Člani TKD kluba Sun Braslovče so se udeležili Uidi nekaterih mednarodnih odprtih prvenstev in državnega prvenstva ter uspešno zastopali svoj klub. V Domu krajanov na Gomilskem so organizirali pionirsko državno prvenstvo, na katerem je domači klub osvojil skupno tretje mesto. Nastopilo je 128 tekmovalk in tekmovalcev, naslov državnih prvakov pa sta si prislužila Miha Kos v borbah nad 55 kg in Sabina Bec v formah in borbah do 50 kg, bila pa je proglašena tudi za najboljšo pionirko tekmovanja. Letos je TKD klub Sun Braslovče pričel nastopati tudi v kickboxingu. V semi in light kontaktu so braslovški tekmovalci v prvih kolih dosegli odlične rezultate. Mitja Potočnik, Zoran Arsovič in Luka Hribernik so osvojili prva mesta, Simon Jan pa je bil zaradi knockouta nasprotnika diskvalificiran. 5. julija ob 20. uri bo braslovški klub v dvorani Doma krajanov na Gomilskem pripravil prireditev Noč samurajev HI, na kateri bodo poleg boksa, kickboxa ter demonstracij borilnih veščin najboljši domači tekmovalci nastopili proti reprezentanci Bosne in Hercegovine. Na tej prireditvi bo trener kluba Sun Braslovče Simon Jan izvedel tudi svoj zadnji nastop v taekvvondoju. T.Tavčar Konjeniška prireditev V parku pred dvorcem Novo Celje je potekal eden največjih in najbolje organiziranih konjeniških turnirjev v preskakovanju ovir v Sloveniji. Udeležilo se ga je rekordno število tekmovalcev, saj je tekmovalo kar 121 tekmovalcev na 172 konjih iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorji Konjeniškega kluba Ganymed in Konjeniškega društva Pegaz iz Žalca so se potrudili in gledalcem tekmovanje popestrili s prvo tekmo za pokal Slovenije v vožnji dvovpreg. Veliko nagrado občine Žalec v preskakovanju ovir je osvojil Tomaž Läufer iz Konjeniškega kluba Piramida Maribor, ki je nalogo opravil brez napak. Na zanimivi preizkušnji za jackpot pa je zmagal Aleš Pevec iz Petrovč, ki se je izkazal tudi kot dober organizator turnirja. V tekmovanju dvovpreg, ki je potekalo v dveh tekih, čas voženj pa se je sešteval, je nastopilo 13 vpreg. Zmagal je Andrej Pišek s sovoznikom Sandijem Glažarjem iz Celja. Tekmovanje je pritegnilo veliko gledalcev, odmore pa so popestrili nastopi šolanih psov. Pokale najboljšim sta podelila predsednik Konjeniške zveze Slovenije Walter Wolf in žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Tomaž Läufer, ki si je pri preskakovanju ovir v višini 140 cm prislužil nagrado Občine Žalec. Novi trener Vojko Herkstel v pogovoru z mladimi košarkarji na Pobeli Herkstel novi trener Hopsov Novi trener Hopsov s Polzele bo v naslednji sezoni Vojko Herkstel iz Ljubljane, ki je na pol-zelski klopi zamenjal Matjaža Tovornika. Kakšna je novo pogodba med Hopsi in novim trenerjem, ki je nazadnje svoje trenersko znanje širil na Kosovu in v Katarju, zaenkrat uprava kluba še ni sporočila javnosti. Kot je znano, so si Hopsi v zadnjem krogu zagotovili obstanek v najelitnejšem razredu slovenske košarke, v novi sezoni pa bodo vse stavili na mlade igralce, zato bo trener Herkstel, ki je v svoji trenerski karieri uveljavil že kar lepo število mladih košarkarjev, morda uspel tudi na Polzeli. Na novo tekmovalno sezono se bodo polzelski košarkarji pričeli pripravljati 20. julija. T. Tavčar Pet medalj Dogovor podpisati Ob prisotnosti županov Žalca Lojzeta Posedela in Mestne občine Celje Bojana Šrota ter nekaterih članov upravnih odborov obeh športnih kolektivov sta predsednik Atletskega kluba Žalec Adi Vidmajer in predsednik Atletskega društva Kladivar Celje Jože Zimšek minuli torek v Hotelu Žalec na krajši slovesnosti podpisala dogovor o sodelovanju. Podpisnika tega dogovora o sodelovanju sta se dogovorila, da na podlagi ugotovljenih obojestranskih želja in interesov, z namenom zagotoviti boljše organizacijske in tekmovalne pogoje za temeljno in vrhunsko atletiko ter izboljšanje pogojev za življenje in delo atletinj in atletov v Žalcu in Celju, vzpostavita in gojita tesno medsebojno strokovno sodelovanje in pomoč, sodelovanje pri organizaciji tekmovanj z nudenjem organizacijskih in sodniških kadrov ter potrebne opreme in merilnih naprav, uporabo adetskih objektov in opreme za letno in zimsko vadbo in tekmovalne aktivnosti. Atletski klub Žalec se bo posvečal predvsem vzgoji mlajšega atletskega rodu in selekcij do kategorij mladink in mladincev in Atletskemu društvo Kladivar omogočil nemoten prestop mladih športnikov, ki bodo svojo atletsko kariero želeli nadaljevati v višjih starostnih kategorijah. Oboji pa bodo delali za dobro mladih in ponovno povzdignili kraljico športov z bogato tradicijo, h kateri so velik delež pridali tudi atleti iz Savinjske doline. T. Tavčar Med podpisom dogovora za AK Žalec Adi Vidmajer in Veno Satler Adi Vidmajer in Veno Satler sta na državnem prvenstvu veteranov v atletiki, ki je bilo 14. junija v Ljubljani, osvojila kar pet medalj in s tem obogatila dosežke svojega mladega atletskega kluba Žalec. Adi Vidmajer je tekmoval v suvanju krogle, metu diska in metu kladiva. V prvih dveh disciplinah je osvojil srebrni medalji, v metu kladiva pa je postavil nov državni rekord. Kladivo je vrgel 47,86 metra in s tem poleg državnega rekorda dosegel rezultat, ki ga uvršča na 5. mesto v tej veteranski kategoriji na svetu. S tem je dosegel tudi normo za svetovno veteransko prvenstvo, ki bo od 8. do 15. avgusta letos na Madžarskem. Veno Satler je tekel na 1500 in 5000 metrov ter v svoji kategoriji obakrat zmagal. Prvenstva se je udeležil tudi Peter Zalokar z Vranskega, ki je v kategoriji od 55 do 59 let že sedmič zapored postal državni prvak v teku na 400 m, tokrat s časom 63,1. D. N. Uspel teden športa v Braslovčah Športna zveza Braslovče se je odločila, da bo letno pripravila tri večje akcije z namenom združiti ljudi tudi v športnem duhu. V ta namen so že pripravili Teden športa. V sedmih športnih zvrsteh se je pomerilo skoraj 400 občanov iz vseh krajevnih skupnosti. Na igrišču v Letušu je potekal košarkarski turnir, na katerem je nastopilo 6 ekip, zmagala pa je ekipa Lahko Laško iz Športnega društva Letuš. V Trnavi je tamkajšnje ŠD s pomočjo Danila Vošnjaka pripravilo šahovski tunir, na katerem je nastopilo 8 ekip. Pri starejših članih je ekipa Pariželj zmagala pred ekipo z Gomilskega, pri mlajših pa je zmagala ekipa Braslovč. V telovadnici DTV Partizan Braslovče je potekal turnir badmingtona, zmago pa si je priigral Robi Hanjšek iz Rakovelj. Na strelišču pri jezeru Braslovče se je v streljanju z zračno puško pomerilo 18 strelcev. Pri članicah je zmagala Alenka Kralj iz Rakovelj, pri članih pa Dušan Urankar z Gomilskega. Na turnirju v malem nogometu v Braslovčah je med šestimi ekipami zmagala ekipa z Gomilskega, v namiznem tenisu pa Marjan Vitanc z Gomilskega. V Braslovčah je potekal tudi odbojkarski turnir. Na turnirju je nastopilo 6 moških in 5 ženskih ekip. Pri ženskah je zmagala ekipa iz Rakovelj, pri moških pa ekipa Podvrha. V tem času so pripravili tudi nočni pohod na Dobrovlje, ki se ga je udeležilo več kot 100 pohodnikov. T. Tavčar HONDA mA Let the gocxl times rol MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51 PE MOTO CENTER P1LK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70 WWW.SlomotO.COm KLE 500 EN 500 skuterji 4 S’ motoristična T oblačila zaščitne čelade pnevmatike - olja - filtri - svečke #HYOSUNG skuterji - chopperji junij2003 Pisma bralcev Pisma bralcev Enajst let trajajoča denacionalizacija (restitucija) Politična, pravna in civilizacijska sramota Slovenije Slovenija je s podpisom pristopne pogodbe v Atenah naredila korak bližje k združitvi z EU. Eden domačih komentarjev k temu dejanju je bil, "da bo s tem Slovenija dobila možnost za večjo odgovornost do sebe.” Se to lahko razume, da bo Slovenija v letu dni, ki nas loči do dejanskega članstva v EU, pospešeno odpravila tudi vse pravice, ideološke in druge ovire pri izvajanju obveznosti iz lastne zakonodaje, konkretno iz Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)? Za razumevanje trditve, navedene v naslovu, je potreben opis stanja resti-tucije in odnosa vladajoče politične, finančne in gospodarske elite do izvajanja obeh zakonov in njune spolitiziranosti ter obnašanja te elite do žrtev nasilnega premoženjskega in etničnega “čiščenja” po koncu H. svetovne vojne, predvsem pa do popolne odsotnosti njene odgovornosti, da bi delovala v skladu z ustavo Republike Slovenije in sprejetimi zakoni, kot to zahtevajo načela vladavine prava, demokracije in človekovih pravic. Med nujne domokratične reforme, ki jih je Slovenija začela po osamosvojitvi postopoma izvajati in ki jih mora pretežno zaključiti do vstopa v UE, je tudi lastninska reforma in z njo povezane nekatere druge reforme. Z ustavo Republike Slovenije (25. junij 1991) je bila (de iure) odpravljena družbena lastnina, v katero je sodila vsa po n. svetovni vojni nacionalizirana in na druge načine nasilno odvzeta zasebna lastnina. V družbeno lastnino je sodila tudi tista, ki je bila odvzeta na podlagi insceniranih sodnih postopkov pred vojaškimi in civilnimi sodišči, kjer je zaradi lažnih ah izkrivljenih obtožb prihajalo do izreka smrtne kazni ah zaporne kazni s prisilnim delom in stransko kaznijo odvzema državljanskih pravic in zaplembe celotnega premoženja (Milko Mikola: Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943-1952, Publikacija Zgodovinskega arhiva Celje, 1999)- Zato je potrebno še posebej poudariti, da je denacionalizacijska lastnina revolucionarna lastnina, saj se je socialistična revolucija dokončno realizirala s prisilnim odvzemom lastnine, pri čemer je prišlo do mnogih človeških tragedij. S sprejetjem Zakona o denacionalizaciji (ZDEN), 29. november 1991, in z uveljavitvijo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) tudi za vračanje zaplenjenega premoženja je bil šele omogočen začetek vračanja odvzete lastnine izvirnim lastnikom oz. vsem upravičencem po teh zakonih, in sicer prednostno v naravi in šele, če to ne bi bilo možno, v nadomestni nepremičnini ah v pravični odškodnini. Čeprav slovenski politiki prisegajo na ustavo, demokracijo, politični pluralizem, tržno gospodarstvo, varstvo človekovih pravic in še na kaj, pa je bil proces vračanja lastnine že na svojem začetku pospremljen z “uporom” zavezancev, to je države in podjetij, ob veliki pomoči nekaterih političnih strank. Pomemben delež pri nasprotovanju vračanja premoženja so imeh in ga še imajo tisti protežirani podporniki bivšega režima, ki s tem premoženjem še vedno razpolagajo, in tisti posamezniki v državi, ki delujejo skrito in je njihov vpliv močnejši od obeh zakonov in ustave. Vphv nasprotnikov vračanja premoženja pa je očitno močnejši tudi od Resolucije Parlamentarne Skupščine Sveta Evrope štev. 1096, z dne 27. 6. 1996, ki jasno in nedvoumno govori, da je treba odpraviti negativne posledice bivših totalitarnih režimov -nacizma, fašizma in komunizma. Ne bo odveč, če dodamo, da so za Resolucijo glasovah tudi trije naši parlamentarci, ki so se kot poslanci Državnega zbora udeležili te skupščine. Resolucija je bila doma zamolčana in je prišla “na svetlo” šele po lem in pol, torej konec leta 1997! Nasprotniki deiiacionalizacije delujejo ves čas z močno podporo medijev, ki so, z redkimi izjemami, v rokah ene politične opcije. Tako se negativni odnos do vračanja lastnine, ki je bil ustvarjen kmalu po sprejetju ZDEN, tudi s pomočjo medijev, odraža na kršitvah temeljnih človekovih pravic iz ustave RS (14. čl. enakost pred zakonom, 21. čl. varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, 25. čl. pravica do pravnega varstva, 26. čl. pravica do povračila škode, 33- čl. pravica do zasebne lastnine itd.) in načel pravne države, s tem pa tudi krnitev mednarodnih sporazumov, ki jih je Slovenija podpisala in se obvezala, da jih bo spoštovala. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZIRP), ki je bilo ustanovljeno že junija 1990 z namenom, da bi s svojo dejavnostjo, predlogi in zahtevami pripomoglo k čimprejšnjemu sprejetju ZDEN, je številčno najmočnejša organizacija civilne družbe pri nas. Vlado RS že vsa leta opozarja na njen odnos in odnos njenih organov, ministrstev, služb itd. do vračanja premoženja. Ta odnos se kaže v načrtovanem zavlačevanju denacionalizacijskih postopkov, v selektivnosti in diskriminaciji upravičencev, pa tudi z (upo)rabo različnih političnih in moralno-ehčnih diskvalifikacij. Arbitrarno izvajanje ZDEN in ZIKS se tako še naprej povezuje z raznimi ideološkimi in koristolovskimi težnjami posameznih političnih in gospodarskih skupin ah posameznikov, ne izhaja pa iz temeljne maksime, da je do poštene in pravične vrnitve premoženja upravičen vsak, ki mu je bila lastnina krivično odvzeta. Ogorčenje denacionalizacijskih upravičencev in tudi demokratičnega dela slovenske javnosti povzroča Vlada RS s stalnim določanjem vedno novih datumov za zaključen denacionalizacijski postopek na 1. stopnji ob istočasnem poudarjanju, da je zainteresirana za hitro (po 11. letih!) izvedbo zakona. Za težave pri njegovem izvajanju so po mnenju vlade krivi objektivni razlogi - pomanjkanje kadrov, denarja, težavni primeri itd., kar so neresni in žaljivi izgovori. Nujno je potrebno pojasniti, kaj pomeni zaključek postopka na 1. stopnji. Končana 1. stopnja še ne pomeni pravnomočnosti in dokončnosti odločbe, ki vrača lastnino. Odločitvam na 1. stopnji sledijo namreč skoraj vedno pritožbe upravičencev ah pa zavezancev - zvečine tistih, ki zastopajo državo. Če je odločba pozitivna za upravičenca, se običajno pritoži zavezanec, če pa je za upravičenca negativna, se pritoži upravičenec. Začne se večletna pritožbena pot, najprej na pristojna ministrstva, nato na sodišča. Višje stopnje praviloma ne zaključijo primerov, temveč jih ponovno vrnejo na 1. stopnjo v novo odločanje - in cikel se ponovi! Omeniti moramo tudi 58. člen Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da “mora biti odločba organa 1. stopnje o zahtevi (odločba o denacionalizaciji) izdana in vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve.” Zadnji rok za vložitev zahteve je bil 7.12.1993. Mimo zgoraj omenjenega člena iz ZDEN, ki ga do danes še ni nihče preklical, in opisanega pojma “končana 1. stopnja” je Vlada RS leta 1999 sprejela sklep, da bodo postopki na 1. stopnji končani do leta 2000, nato do leta 2002, zdaj pa ugotavlja, da to ne bo pred koncem leta 2004, najtežji primeri (Kaj so to? Največja premoženja?) celo leta 2005. Tbdi Državni zbor je 10.6.1999 sprejel sklep, da se morajo denacionalizacijski postopki na 1. stopnji rešiti do konca leta 2002. Ta sklep je v skladu z zahtevo EU, da se denacionalizacija v Sloveniji v celoti zaključi še pred vstopom Slovenije v UE (glej Poročilo o II. zasedanju Pridružitvenega odbora med RS in EU, z dne 23. 3- 2000, Bruselj). Ob vsej neodgovornosti in nonšalansi Vlade RS za dokončno izvedbo ZDEN in ZIKS oz. njenem lahkotnem, zlaganem, zavajajočem, svetohlinskem, balkansko-zvijačnem in ne nazadnje arogantnem odnosu do ostarelih žrtev povojnega časa, se ni čuditi, da Vlada RS ne (z) more Evropski komisiji in Uidi ameriški administraciji, ki spremljata proces restitucije v Sloveniji, posredovati poročila z zanesljivimi in verodostojnimi podatki o že vrnjeni lastnini, ki je že trdno v rokah pravih lastnikov, in o stanju še nevrnjene lastnine. Poročila, ki so vedno bolj zamegljena in zato tohko manj objektivna, niso uporabna za nikogar. Še najmanj za denacionalizacijske upravičence, saj ti na lastni koži občutijo realnost in krutost sedanjega stanja, ki odraža pomanjkanje politične volje in odgovornosti za hiter in pravičen zaključek denacionalizacije kot (prednostne) faze v procesu preoblikovanja družbene lastnine. Tako stanje je katastrofalna popotnica naši državi za funkcioniranje znotraj evropskega pravnega reda. Za razumevanje te spolitizirane slovenske situacije, zaradi katere morajo razlaščenci že 11 let prenašati zlorabo svojih lastninskih pravic, je treba vedeti, da se je kmalu po začetnih letih izvajanja ZDEN začelo njegovo izigravanje. Sprejete so bile nekatere neustavne in nezakonite spremembe, “uspevala” so številna samovoljna navodila, politične zvijače itd., vse z namenom, da bi jim uspelo zmanjšati število upravičencev in da bi se močno razvrednoteno premoženje vrnilo čim kasneje. Naj jih nekaj naštejem: trije moratoriji na vračanje premoženja (1995-1998), sprejetje diskriminatome novele ZDEN (ZDEN-B, 1998), imenovana Bavčarjeva novela in sprejetje ZIKS, ki obe zmanjšujeta uzakonjene pravice upravičencev, posredovanje poluradnih in zlonamernih navodil Upravnim enotam, dopuščanje lastninjenje in stečajev podjetij, kjer ni bila razčiščena lastnina den. upravičencev, revizije pravnomočnih odločb o državljanstvu, izmikanje vračilu v naravi, nepojasnjeno zaviranje državnega pravobranilstva, obveznice Slovenske odškodninske družbe so brez jamstva države, nezadovoljiva vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vedno nova merila za ocenjevanje (manjše) vrednosti premoženja, ki se vrača, enačenje pravice uporabe z last- ninsko pravico, postopki denacionalizacije so brez upravnega in sodnega nadzora itd. Že iz nekaterih od naštetih sprememb izhaja, da so pri izvajanju ZDEN in ZIKS kršene temeljne človekove pravice, predvsem zaradi KRŠITVE NAČELA PREPOVEDI POVRATNE VELJAVE PRAVNIH AKTOV iz 155. člena ustave RS, ki pravi: “Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.” V zvezi z naknadnim spreminjanjem temeljnih načel ZDEN je Ustavno sodišče RS v odločbi št. U.I-I21/97, Uradni Ust RS, št. 34/97, OdlUS VI, 69, še posebej poudarilo, “da je ZDEN kot tranzicijski zakon glede na svoj namen SISTEMSKI ZAKON, v katerem so bila jasno opredeljena vsa osnovna načela procesa denacionalizacije, ki se v skladu z načeh pravne države lahko spreminjajo le, če so podani pogoji in okofiščine, ki zadostijo kriterijem NAJSTROŽJE USTAVNOSODNE PRESOJE”. In še v isti odločbi: “Naknadna uvedba pravnega sredstva zoper pravnomočne odločbe predstavlja poseg v načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti, ki sta zagotovljeni z določbo ustave, da je Slovenija pravna država.” V dokaz trditvi o načrtnem, postopnem, a stalnem poskusu zmanjševanja števila den. upravičencev oz. njihovih pravic. Navajam tri primere, ki prizadevajo veliko število upravičencev. 1. primer: Sprememba Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Ur. 1. RS, št. 33/96). Spreminjanje pogojev restitucije premoženja od leta 1996 do danes je npr. sprememba obračunavanja vrednosti odškodnin (kupnin) za prisilno arondirana aU drugače odvzeta zemljišča v obdobju 1946-1965. V ZDEN je določeno, da so nične vse pogodbe, kjer odškodnina ne dosega 30 % vrednosti nepremičnine (na določanje višine le-teh upravičenci niso imeU nobenega vpliva). Vrednost takratnih odškodnin se je obračunavala v ameriških dolarjih. Po uradnem tečaju Narodne banke Jugoslavije je bil 1 USA dolar za obdobje 1.1.1963 do 25.7.1965 vreden 750 din. Po tem tečaju so se izplačane odškodnine za prisilni odkup zemljišč gibale med 4-16 %. Ker torej niso dosegle 30 %, so bili ti pravni posfi po ZDEN nični. Vsa kmetijska zemljišča so se do 25. 7. 1996 tako vračala v celoti oz. 100 % obsegu odvzema. Minister za finance RS pa je 14. 6. 1996 izdal Odredbo o spremembi koeficienta za to isto obdobje, 1. 1. 1963 do 25. 7. 1996 (Ur. 1. RS, št. 33/96). Od tega dne dalje velja za omenjeno obdobje nova vrednost za 1 USA dolar = 300 din, torej dvein-polkratno prejšnjo vrednost, izraženo v obračunskem USA dolarju. Zdaj večina ali celo vse pogodbe močno presegajo v ZDEN postavljeno mejo 30 %. Tisti razlaščenci, ki so obravnavani v denacionafizacijskih postopkih po letu 1996 do danes, so v diskriminiranem položaju v primerjavi s tistimi, ki so zemljišča dobiti nazaj pred to spremembo. Zdaj se vrača le proporcionalni del zemljišč, ki je v mnogih primerih manjši tudi do 60 %. Najbolj je s to perfidno politično potezo prizadeto območje Savinjske doline, kjer so bile arondirane velike hmeljske površine. Ta “umetno prigrabljen” višek zemljišč, ki se zdaj ne vrača upravičencem, si delijo paradržavni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in posamezni strankarski veljaki. 2. primer: Vrhovno sodišče RS je 6. 6. 2002 sprejelo sodbo, povezano z vprašanjem po vojni odvzetega premoženja avstrijskim državljanom. V ZDEN je določeno, da so do vračila premoženja upravičene vse osebe, ki so ob zaplembi ali nacionalizaciji premoženja imele jugoslovansko državljanstvo. To je veljalo tudi za tiste jugoslovanske državljane, ki so jih jugoslovanske oblasti v letih 1945/46 izgnale v Avstrijo. Večinoma so bile to osebe z večjim premoženjem, ožigosane kot jugoslovanski državljani nemške narodnosti. Te osebe so pridobile avstrijsko državljanstvo leta 1954, do tedaj pa so bile v Avstriji obravnavane kot izgnanci. Avstrija se je v Državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratske Avstrije (ADP), z dne 15. 5.1955, v 2. odstavku 27. člena obvezala, da bo poravnala izgubo premoženja osebam, katerim je bilo v Jugoslaviji odvzeto kot avstrijskim državljanom. Ta obveza pa ni veljala in ne velja za tiste, ki so biti ob odvzemu premoženja in izgonu v Avstrijo jugoslovanski državljani. Ta razlaga je skladna tudi z Navodilom za izvrševanje Odloka o likvidaciji avstrijskega premoženja na podlagi ADP (UL. FLRJ št. 4/58) in s Pogodbo med SFRJ in Republiko Avstrijo o ureditvi pravnopremoženjskih vprašanj (Ur. 1. SFRJ MP št. 9/8I), kjer se upošteva kriterij “avstrijsko državljanstvo ob času podržavljenja”. Vrhovno sodišče RS pa je s sodbo, z dne 6. 6. 2002, ta načela, kriterije in obveze postavilo na glavo in je odločilo, da do vračila premoženja niso upravičene vse tiste osebe, ki so pridobile avstrijsko državljanstvo pred sklenitvijo avstrijske državne pogodbe leta 1955. Ta diskriminatorni judikat je že povzelo sodstvo nižjih stopenj in že postaja sodna praksa, kljub temu da zoper to sodbo teče postopek pri Ustavnem sodišču RS. 3. primer: Nadaljnji primer pravil v teku izvajanja ZDEN je Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDEN (ZDEN-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki izključuje iz upravičenosti do denacionalizacije osebe, katerim je bilo odvzeto premoženje v Sloveniji. Te osebe so sicer bile jugoslovanski državljani, a so imele leta 1945 stalno prebivališče v drugih republikah Jugoslavije. Kot razlog za neupravičenost do vrnitve premoženja se navaja neobstoječo recipročnost. Hi gre prvenstveno za tiste Slovence, ki so imeti leta 1945 stalno prebivališče na Hrvaškem. Hrvaška država je sicer leta 2002 sprejela Zakon o restituciji premoženja - tudi tujcem, torej tudi Slovencem, vendar pod pogojem, če obstaja za to meddržavna pogodba. Ker tovrstna pogodba med Slovenijo in Hrvaško ni sklenjena in ker tudi recipročnosti ni, sta si obe državi umiti roke na škodo razlaščencev. Opisani primeri predstavljajo le nekaj “ukrepov”, ki v teku izvajanja ZDEN spreminjajo PRAVILA IGRE ZA NAZAJ in to dosledno na škodo denacionalizacijskih upravičencev. Pritiski na preusmeritev celotnega denacionalizacijskega procesa od upravnih instanc 1. stopnje na še daljšo, zahtevnejšo, dražjo in negotovo sodno pot so dodatni zaviralni faktor, ki odmika vračilo odvzetega premoženja v nedogled. In to kljub besedam neka- terih slovenskih visokih politikov, da naj bi bil zaključek denacionalizacije politična prioriteta Slovenije pred vstopom v EU in NATO. Ta kriterij se mora uporabljati pri presoji, kdo spada pod “udar” 2. odstavka 10. člena ZDEN. Obveza izhaja tudi iz Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je to mednarodno pogodbo zaradi kontinuitete sprejela v slovenski pravni red. Slovenija je po tem zakonu izrecno uredila pravno nasledstvo mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija. Razlaga je prav tako skladna s sodbami avstrijskega Vrhovnega sodišča. Zdenka Goriup Hudi živali so živa bitja Če je človek tisti, ki postavlja pravice živalim, je torej dolžan in odgovoren za njihovo dobro počutje. Koliko trpljenja bi prihraniti živalim, če bi se ljudje zavedati in spremeniti miselnost, da moramo živali vrednotiti kot živa bitja, ki čutijo kot človek. Dokazano je, da zaradi brezčutnih, malomarnih ljudi živali zelo trpijo. Prihajajo poletni meseci, vemo, koliko trpljenja morajo prenašati živali zaradi vročine. Člani društva proti mučenju živali opozarjamo, da so ljudje kot njihovi lastniki dolžni zanje tudi poskrbeti, kajti same si ne morejo pomagati. Zato prosimo, da jih ne zanemarjate, pa naj bo to rejna ati druga domača žival. Poleg hrane jim zagotovite dosti pitne vode in čiste zračne bivalne prostore. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji na podeželju - in tudi psi v stanovanjskih naseljih in blokih. Med temi pasjimi siromaki je mnogo takšnih, ki so priklenjeni noč in dan na prekratko verigo (pravilna dolžina je 4 do 5 metrov), brez usnjene ovratnice in brez pasje ute. Prepuščeni so sončni pripeki, brez sence, brez prepotrebne pitne vode, ki bi se jim naj nudila večkrat na dan, in mnogokrat brez hrane. To ni človeško dejanje. Pes je po naravi svobodno bitje, počuti se ujetega, zato ga je treba večkrat dnevno spustiti z verige ati iz pesjaka, saj potrebuje dosti gibanja. Čuti naj, da je član družine, večkrat ga pohvalite, pogladite, boste videti, kako hvaležen vam bo. Obsojamo vse tiste brezvesten ljudi, ki puščajo pse osamljene v drvarnicah, kleteh, garažah, ob kozolcih ati za čuvanje poljskih pridelkov in vinogradov, skratka tam, kjer v bližini ni nobenega stanovalca. Zaradi neodgovornosti teh ljudi je vse preveč zavrženih mačk in pasjih mladičev, odraslih psov in mačk, ki si iščejo svoj prostor. Lačni, žejni, bolni, pretepem in preganjani od brezčutnih ljudi. Opozarjamo vas, da, preden nabavite kakršno koti žival, stokrat premislite, ati ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bi bilo toliko zavrženih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ati kastracijo živali. Kontrolorji Društva proti mučenju živali preverjamo, kako lastniki ravnajo z živalmi in v kakšnih pogojih živijo. Primere kršenja zakonskih predpisov prijavimo veterinarski inšpekciji in sodniku za prekrške. Opozarjamo, da so kazni občutno visoke. Nenazadnje si vsi tisti, ki kruto ravnajo z živaljo, zaslužijo, da se jih s polnim imenom v medijih predstavi javnosti. Ne mislimo samo na svoje koristi, olajšajmo tudi bivanje med nami. Članica Društva proti mučenju živali Štefka Kurent Mladi junij 2003 Zaključili koncert in slovo V vseh šolah so tudi letos pevski zbori pripravili zaključne koncerte, ki hkrati pomenijo slovo od tistih pevk in pevcev, ki končujejo osnovno šolo. Tako je bilo tudi v Preboldu. Na koncertu v telovadnici šole se je najprej predstavil zbor prvih in drugih razredov devetletke, ki ga vodi Vanja Kranjc. S klavirjem je zbor spremljala njena hčerka Špela Krajnc. Sledil je nastop glasbenega tria flavt, ki deluje pod mentorskim vodstvom prof. Diane Pajk. V nadaljevanju je občinstvo spremljalo nastop otroškega pevskega zbora, ki je ob klavirski spremljavi Karmen Zazijal in pod vodstvom zborovodkinje Bojane Hrovat zapel štiri pesmi. Krono koncertu pa so dah pevke in pevci mladinskega zbora ob spremljavi igranja na klavir Karmen Zazijal. Zbor je pod vodstvom Bojane Hrovat najprej odpel nekaj pesmi, nato pa je sledilo slovo pevk in pevcev, ki vsako leto v mnoge oči prikliče solze. Tildi letos je bilo tako. Ob tem ni manjkalo lepih in čustveno obarvanih besed zborovodkinje in tistih, ki so se ta dan poslovili od svojega zbora. D. N. Nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Prebold Peli so življenju Pod geslom Pojemo življenju so v polzelski župnijski cerkvi prepevali otroški cerkveni zbori. Nastopili so zbori iz Nazarij, Žalca, Šmartnega ob Paki, Vinske Gore in Velenja, Marijini zvončki iz Trbovelj ter Cekinčki s Polzele. Skupaj je pelo 150 otrok. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, otroci pa so izžarevali veselje in razigranost, tako da so svoje razpoloženje kaj hitro prenesli tudi na poslušalce, ki so napolnili cerkev. Ob koncu se je polzelski dekan Jože Kovačec zahvalil pevcem in pevovod-kinjam Tadeji Cigale, Meti Finkšt, Petri Fendre, Andreji Šmerc, Aniti Dobnik, Tjaši Lešnik, Katji Gruber, Urški Grabnar in Tini Novak (slednja je srečanje tudi organizirala), ker svoj čas darujejo za petje pri bogoslužju. Zahvalil se je tudi staršem, ki skrbijo, da se njihovi otroci udeležujejo pevskih vaj in bogoslužij ter jih k temu tudi spodbujajo. T. Tavčar Polzelske Cekinčke vodi in na klavirju spremlja Tina Novak. Rojen Novinarček Ravnateljica OŠ Šempeter Ivica Čretnik ob vsaki priložnosti zatrjuje, da ponuja devetletna osnovna šola veliko priložnosti za ustvarjalnost mladih. Učitelji laže sledijo interesom otrok in jih vzpodbujajo na poti do novih spoznanj in dosežkov. 15 sedmošolcev se je v iztekajočem se šolskem letu odločilo za izbirni predmet šolsko novinarstvo in s pomočjo mentorice Petre Stepišnik izdalo prvo številko glasila Novinarček. Učenci so se srečevali ob petkih zjutraj in se, kot so zapisah, zabavah ob učenju prvih novinarskih veščin in ob nastopu v oddajah. Kljub zabavi pa je ostalo v njihovih glavah veliko znanja, kar so dokazali z novicami, poročili, intervjuji in reportažami, ki so jih objavili v Novinarčku. V naslednjem šolskem letu se bodo spoprijeli z retoriko, predmet šolsko novinarstvo pa bo na izbiro sedmošolcem tudi v naslednjem šolskem letu. Upajo, da jim bo uspelo izdati še kakšno številko Novinarčka. K. R. Predstavitev naloge o hribu Kamnik Preboldski raziskovalci so se predstavili V mesecu, ki se izteka, so po osnovnih šolah potekale predstavitve raziskovalnih nalog. Tudi na OŠ Prebold so pripravili prireditev, na kateri so predstavili šest raziskovalnih nalog in jih popestrili s kulturnim programom. Obiskovalci predstavitve, med katerimi je bil tudi preboldski župan Vinko Debelak, so bik na zanimiv način seznanjeni z izsledki mladih raziskovalcev, ki so pripravili zanimive raziskovalne naloge. Raziskovalno nalogo o kakovosti zraka v Preboldu so pod vodstvom mentorice Mateje Kočevar - Maček pripravki Jasna Mladenovič, Sanja Obrovac, Gašper Stema'd, Tina Slokan, Martina flišinovič in Gašper Krajnc. O hribu Kamnik so pod mentorskim vodstvom Pavhne Ribizel spregovorili Sara Štinek, David Holobar in Miha Grm, njihovo predstavitev pa so dopolnili tudi njihovi sošolci in skupaj z njimi zapeli. Tematike o avtomatskih vesoljskih sondah sta se lotila Miha Ocvirk in Anže Weichardt z mentorico Majo Zagoričnik. Zgodovino TT Prebold je pod mentorstvom Pavhne Ribizel in Marjete Strožič obdelal Anže Weichardt. Predstavitve Avstralije se je ob pomoči mentorice Pavhne Ribizel lotila Tina Basle. Šesto raziskovalno nalogo so pod mentorskim vodstvom Pavhne Ribizel, Marjete Strožič, Vesne Haložan in Nevenke Andoljšek pripravki Martina flišinovič, Tina Basle, Matej Cigler, Dragana Japundža, Anže Weichardt in Eva Pečovnik. S slednjo nalogo so se mladi raziskovalci predstavih na tekmovanju 'ilirizmu pomaga lastna glava, ki je potekalo na Vranskem. Turistično obdelana naloga je zajemala 12 postaj v življenju savinjskega pisatelja paderja in botanika Janka Kača, in sicer od rojstva do preboldske graščine, v kateri je sedaj v okviru zgodovinske zbirke Prebold skozi čas tudi njegova spominska soba. D. N. Razpnimo jadra 2003 Učiteljice osnovne šole Ponikva pri Žalcu smo v sodelovanju s Športnim društvom Ponikva v soboto, 24. maja, že tradicionalno organizirale športno druženje staršev in učencev pod geslom Razpnimo jadra. Starši in učenci so se po predhodnem pohodu in razgibavanju pomerili v športnih in šaljivih igrah. Vsi so lahko sodelovali v preskakovanju kolebnic, prenašanju vode z zavezanimi nogami, poskokih v vrečah in suvanju krogle. Učenci pa so se preizkusih tudi v spretnostnem rolanju po pohgonu. Tekmovanje je potekalo prav resno in vsak posebej se je kar najbolj potrudil za čim boljši uspeh. Za prijetno vzdušje je poskrbela dobra volja udeležencev in glasba, za katero vedno poskrbi g. Peter Lah, pa tudi usta niso ostala suha. Ob koncu tekmovanja je predsednik Športnega društva Ponikva g. Karel Borovnik podelil kolajne prvim trem tekmovalcev v vsaki kategoriji. Vsak udeleženec je dobil tudi priznanje za udeležbo, vsi prisotni učenci pa so dobili spominsko kolajno, ki smo jih zanje izdelale učiteljice. Tildi letos smo se poslovili s prijetnimi vtisi in dobrim občutkom, da smo lepo sobotno dopoldne preživeli v športnem druženju na svežem zraku. Še boljši pa je bil občutek, da smo osrečili otroke, ki imajo v vedno večji bitki s časom vse manj priložnosti, da dan aktivno preživijo s starši. Učiteljice POŠ Ponikva Mladi žalski filatelisti V času od 22. do 25. maja 2003 je Filatelistično društvo Trbovlje, pod okriljem Filatelistične zveze Slovenije in glavnim pokroviteljem Pošte Slovenije, pripravilo že drugo republiško filatelistično razstavo mladih pod nazivom “FIRAMLA 2003” in člansko filatelistično meddruštveno razstavo “FIMERA 2003”, ki ima že 8-letno tradicijo v samostojni Sloveniji. V filatelističnem društvu Žalec delujejo trije mladinski krožki, ki jih vodijo mentorji - člani društva. Razstave FIRAMLA 2003 se je udeležilo 12 naših mladih filatelistov s svojimi, že kar bogatimi tematskimi zbirkami znamk in prejeh zaslužne medalje. Posrebreno medaljo so prejeh: Maja Gerhh za zbirko Mačke in zbirko Konji, Lara Plavčak za zbirko Albrecht D_rer, Lucija Černič za zbirko Prijazna dežela, prijetni ljudje in Žiga Hriberšek za zbirko Nogomet. Bronasto medaljo so prejeh: Nejka Gohč in Maruša Modrijan za zbirko Zgradbe, Žan Cimerman za zbirko Avtomobili, Matija Diaci za zbirko Zimske olimpijske igre, Kim Sotlar za zbirko Znamenite osebnosti na Slovenskem, Samo Šildenfeld za zbirko Nogomet, Tanja Stjepanovič in Mojca Fijavž za zbirko Rože. Posebno nagrado Pošte Slovenije za četrti in peh najbolje ocenjeni tekmovalni eksponat izmed 31 razstav- ljenih pa sta dobili Maja Gerhh in Lara Plavčak. V kategoriji odraslih članov -filatelistov na FIMERI 2003 je razstavljal naš član Vencelj Ferant z zbirko “Pivo”. Njegov razstavni eksponat je obsegal tri razstavne vitrine (36 razstavnih hstov) in v odprtem razredu dosegel 70 točk. Prislužil si je pozlačeno medaljo. V dneh od 8. do 11. marca 2003 so se na Ptuju meddruštvene filatelistične razstave udeležili skoraj vsi zgoraj omenjeni filatelisti. Razstava ni imela tekmovalnega namena, kljub temu pa je bil posebne pohvale in nagrade deležen naš mladi filatelist Samo Šildenfeld. Filatelistično društvo Žalec je veselo uspehov mladih, saj so le-h rezultat prizadevnosti mentorjev, pomoči s strani vodstva šol, Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec in posameznih članov društva, ki se zavedajo, da je v mladih filatelistih dolgoletni obstoj društva zagotovljen. Uspeh našega člana Venclja Feranta - Venija pa je pokazal, da se z vehko veselja, prizadevnosti, volje in vloženega dela lahko pride tudi do “zlata”. Čestitke njemu naj bodo v pobudo ostalim članom, ki razpolagamo z raznimi zanimivimi zbirkami, da se mu v bodoče pridružimo. Prisotni na obeh razstavah so dostojno predstavih Filatelistično društvo Žalec, kakor tudi občino Žalec. Cirila Haler V sredini Maja Gerlib, filatelistka FD Žalec, levo Robert Jordan, delegat PZS in predsednik FD Trbovlje, desno Bojan Bračič, komisar razstave in član ocenjevalne komisije - tajnik FZS Sončev mrk 31. 5. 2003 Maj je bil poln astronomskih dogodkov. Videli smo prehod Merkurja, Lunin mrk, toda zadnji, Sončev mrk ob jutranjem vzhodu je po spektakularnosti in lepoti deleč prekosil vse ostale dogodke. Člani astronomskega društva Saturn smo ga pričakali ob cerkvi na M. Lordu, kjer se razpostira lep razgled na vzhodni del dohne. Točno po napovedih se je ob 5.15 izza Rogle prikazalo Sonce, ki pa ni bilo okroglo, kot smo ga vajeni, ampak je bilo skoraj v celoti (80%) zakrit z Luno. Videti je bil kot žareč oranžen rogljiček. Prizor je bil prečudovit in zares enkraten, saj takega prizora v našem življenju ne bomo mogli več opazovati. Pridno smo snemali in opazovali, kako Luna zapušča Sonce. Po eni uri je spet posijalo s polno močjo. Astronomsko društvo Saturn Srečko Lavbič junij2003 Savinjske zgodbe Kočevarjev Lipce praznoval 90-let Na dan, ko je dopolnil 90 let so Filipa obiskali tudi predstavniki Društva upokojencev Prebold Ivi Stepišnik, Ivi Lebar in Anica Ocvirk (prvi, drugi in peta z leve). Pred dnevi je bilo v dvorani kulturnega društva Šešče nadvse slovesno, saj je skupaj s sorodniki in krajani svojo 90-letnico praznoval Filip Kočevar, ki ga mnogi poznajo kot velikega ljubitelja čebelarstva, kmetovanja in glasbe. Njegov visok jubilej je s svojo prisotnostjo počastil tudi preboldski župan Vinko Debelak. Za tako obširno in javno praznovanje visokega jubileja so dali pobudo v KS Šešče, s čimer so pokazali, kako cenijo svojega sokrajana. V kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci pevske skupine Šest še, je prevladovala predvsem lepa domača slovenska pesem, ki jo ima Filip oziroma Lipče, kot ga kličejo znanci, nadvse rad. Po govoru župana Vinka Debelaka ni manjkalo čestitk in izvirnih spominskih daril. Najbrž največje presenečenje pa so mu naredili godbeniki pihalne godbe Zabukovica, ki so nenadoma prikorakali v dvorano in z igranjem počastili njegov visok jubilej. Filip je namreč njihov častni član in hkrati tudi najstarejši še živeči nekdanji god- benik in je vedno prisoten na njihovih nastopih. Nadvse je ponosen na njihovo igranje in najraje bi, ko jih sliši igrati, stopil mednje in zaigral na svoj klarinet, čeprav nanj že dolgo ne igra več. Zato pa rad vzame v roke harmoniko. Tako je bilo tudi nekaj dni pred njegovim praznovanjem v dvorani v Šeščah, ko so ga na njegovem domu obiskali predstavniki DU Prebold in pozneje še predstavniki KO RK Prebold. Sicer pa v dneh njegove devetdesetletnice ni manjkalo obiskov sosedov, prijateljev in znancev. Še posebno vesel je bil svojih otrok, vnukov in pravnukov. Filip Kočevar se je rodil na kmetiji, kjer živi še danes, očetu Filipu in mami Alojziji. Imela sta deset otrok, dva sta umrla, Filip pa je bil sedmoro-jenec. Odraščanje je bilo težavno, saj jim je I. svetovna vojna vzela očeta, ki je padel na fronti v Galiciji. Z materjo so se na mah kmetiji težko prebijah. Manjkala je trda, delavna, a tudi ljubeča očetova roka. Kljub temu so vsi odrasli, odšh od doma in si ustvarili svoje družine. Doma je ostal Filip, ki se je na Silvestrovo 1941 poročil s sosedo Pavlo, rojeno Pinter. Danes poleg Filipa živi le še sestra Angela, ki preživlja jesen svojega življenja v Preboldu. Filip se rad spominja svojega prvega srečanja s pihalno godbo in svojega igranja v njej. “Bilo mi je kakšnih 14 let, ko sem navezal stik s takratnimi godbeniki iz Zabukovice. To je bilo pri Pintarjevih, ko so prišli igrat svojemu članu, ki je imel rojstni dan. Za nas otroke je bilo to neko posebno doživetje in v meni se je začela prebujati ljubezen do glasbe in igranja. S takratnim kapelnikom Francem Drobničem sem se dogovoril za učenje klarineta in to je bil moj prvi korak na poti med godbenike rudarske godbe rudnika Zabukovica.” V zabukovški godbi je igral do leta 1944, ko je bil zaposlen v rudniku Zabukovica, potem pa je šel v partizane. Po vojni je ostal doma na kmetiji, časa za igranje in vaje pa ni bilo prav vehko, pa tudi z nogo je imel precej težav. Nekaj let pozneje je igral tudi pri preboldski pihalni godbi. “Ni mi bilo lahko, a sem to nekako nadomestil z igranjem harmonike, ki sem jo lahko vzel v roke, kadar se mi je zahotelo,” se nasmehne Filip in vzame iz kovčka svojo harmoniko ter veselo zaigra. Filip Kočevar svojih let še zdaleč ne kaže in tisti, ki ne ve, koliko je star, bi mu najbrž prisodil vsaj 20 let manj. Njegovi bujni lasje in brki, ki so le tu in tam nekoliko sivi, bistre oči in dober spomin dobro zamegljujejo njegova leta. Pravzaprav je kot hrast, ki kljubuje vsem vremenskim neprijetnostim. Dokler je bila žena še živa, tudi osamljenosti, nad katero se najbolj pritožuje, ni poznal. Hlev je še vedno poln živine, v čebelnjaku so znova čebele, dela na zemlji pa tako in tako nikoh ne zmanjka. Vse to bi sam težko zmogel, še posebno po lanskoletni nesreči z motorjem. V vehko pomoč mu je sin Karel, ki z družino živi v Šempetru, in je tako rekoč vsak dan doma. Čebele so Filipa že davno očarale, nekako v času, ko se je začel zanimati za glasbo. Pri hiši so že ves čas. Včasih jih je bilo 15 do 20 panjev, sedaj pa jih ima le bolj za vzorec. Med je bil njegov sopotnik v življenju in tudi danes ga ne manjka v njegovi prehrani. Verjetno pa je prav tudi v tem treba iskati razlog za njegovo vitalnost in zdravje. Če ga ne bi mučila slab sluh in noga, ki so mu jo mislih odrezati že pred davnimi leti, potem mu res ne bi nič manjkalo. Pri Kočevarjevih so naročeni na revijo Čebelar že od leta 1917. Filip se tako s tovrstno dejavnostjo ukvarja že od 5 leta starosti. Kako čebelarji cenijo njegovo delo, pa je dokaz tudi več raznih priznanj. Med najpomembnejše vsekakor sodi letošnje, in sicer priznanje II. stopnje Antona Janše, ki se podeljuje za posebne zasluge za dvig in razvoj slovenskega čebelarstva. Filip Kočevar ob vsem delu, ki ga ima s krmljenjem živine, molzenjem krav, čebelarjenjem, delom na polju, sadovnjaku in vrtu, rad pogleda dnevnik na televiziji ah posluša poročila, bere časopis Kmečki glas, prav tako pa z velikim veseljem prebira lokalni časopis Spodnje Savinjske doline. Žeh biti vedno na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. Preživljanje jeseni življenja je zaradi tega vehko lepše in prijetnejše. K temu pa nedvomno svoje doprinesejo tudi njegovi otroci, sin Filip (že tretji v generaciji s tem imenom), sin Karel ter hčerki Mihca in Marija. V vehko veselje pa mu je tudi osem vnukinj in vnukov in prav toliko pravnukinj oziroma pravnukov. D. Naraglav Bila je čedna in lepo je pela To je bilo tisto, kar je Videnškovega Ivana iz Železnega pri Galiciji pritegnilo pri Zavalinškovi Geliki, ko si je ogledoval, katera izmed deklet bi bila zanj prava življenjska družica. Dokaz dobre odločitve je zlata poroka, ki sta jo praznovala pred dnevi. Gelika je bila vzorna učenka, ljubiteljica petja in igranja raznih instrumentov. Najprej je igrala tamburico, ki si jo je sama kupila z izkupičkom od nabranih in prodanih borovnic. Kljub prezgodnji izgubi Zavalinškove mame in je morala Gelika prevzeti skrb za gospodinjstvo, je ohranila dobro voljo in se veselila življenja. Ivan je poslušal njeno lepo petje, ki se je slišalo s kora v gališki cerkvi, pa tudi sicer mu je bilo čedno dekle všeč. Ko je hodila na celjski trg prodajat zelenjavo, jo je pot vodila mimo Videnškove domačije in Ivan ni zamudil nobene priložnosti, da je ne bi ustavil in nazadnje jo je obdržal pri sebi. Rodila se je hčerka Mirica, po lem in pol pa sta se Ivan in Gelika poročila. Mirici so sledile še Ivica, Stanka in Anita. Sedaj je družina obogatena tudi z vnuki. Že kot fant in dekle sta se Ivan in Gelika dobro pripravila na življenje. Gelika se je izučila za šiviljo in je s svojim delom pridno pomagala pri hišnem proračunu, Ivan pa se je izučil za ključavničarja in bil zaposlen pri Cestnem podjetju Celje, kjer se je tudi upokojil. Krepka in navihano živahna zlato-poročenca, 76-letnega Ivana in 73-letno Gehko, sta še enkrat poročila v gališki župnijski cerkvi župnik Janko Cigale in v dvorani Zadnižnega doma Galicija Fran Žužej ob pomoči matičarja Henrika Krajnca. Takoj po obredu so nadaljevali z zlatoporočnim slavjem, ki mu je prisostvovalo sedemdeset svatov. T. Tavčar Zlatoporočenca Gelika in Ivan Videnšek Zlatoporočenca Papinutti Kmečki korenini Papinutti V Ločici pri Vranskem sta zlato poroko praznovala 75-letna Olga in Leopold Papinutti. Zlati da sta izrekla pred matičarjem Henrikom Krajncem in poročevalcem županom Francem Sušnikom v posebni sobi gostišča Filač -Slovan na Vranskem ter pred župnikom Jožetom Turinekom v domači župnijski cerkvi. Leopold Papinitti se je rodil kot šesti otrok v Čepljah pri Vranskem. Po končam osnovni šoli se je izučil za mlinarja pri Balantovih v Braslovčah, med tem časom pa vehko pomagal staršem na kmetiji in v opekarni. Olga Novak je bila prvorojenka na veliki kmetiji v Doberljevu pri Čemšeniku. Že kot otrok je morala trdo poprijeti za delo, še posebno, ko so drug za drugim prihajali na svet bratje, kar sedem jih je bilo. Tako je bila že kot osnovnošolka razpeta med gospodinjska opravila in delom na kmetiji ter šolo, kamor je še posebej rada zahajala. Njeno razvedrilo so bili nedeljski prosti popoldnevi in nedeljske maše. Leopold in Olga sta se spoznala marca leta 1953 in se čez dva meseca poročila. Skupaj z Leopoldovim očetom Ludvikom in bratom Francem sta zagospodarila na kmetiji. Mladi mož si je kot izučen mlinar poiskal delo na Gorenjskem, delal pa je tudi na kmetiji. Rodik so se jima trije fantje Karl, Toni in Ludvik. Leta 1962 se je družina preselila na Ločico pri Vranskem na manjšo kmetijo z mhnom. Olga je opravljala predvsem kmečka dela in se hitro priučila tudi mlinarskih spretnosti, Leopold pa se je zaposhl v Tekstilni tovarni Prebold. Starejša sinova sta že zdavnaj zdoma, kmetijo pa je prevzel najmlajši sin Ludvik z ženo. Zlatoporočenca razveseljujejo vnuki Maja, Jana, Mitja in Robert. Zadovoljna sta, ker jima dobro služi zdravje in tako lahko še vedno kaj postorita, kar jima je bilo vedno v vehko veselje. T. Tavčar Jože je 95 let kmet in mlinar Jože Menih, ki je dopolnil 95 let, je pričel s kmečkim in mlinarskim delom takoj, ko je to zmogel. Kmetoval je na srednje veliki kmetiji, pozimi je drvaril v gozdu in čistil, ves čas pa je mlel v domačem mlinu za potrebe svoje družine in za okoliške kmete. Še do nedavna je Jože rad postopal okoh hiše in kaj postoril, toda noge so ga pustile na cedilu in sedaj je na vozičku. Kot je povedal, bi mlin še vedno lahko mlel, pa ni mlinarja in tudi žita je vedno manj. Tildi potok, ki je leta in leta gnal mlin, je skoraj usahnil, kot da bi se pridružil mlinarju v pojemanju moči. Jože je vse življenje živel zmerno, po pameti delal, skromno jedel, še bolj skromno pil; najljubša mu je vedno bila bistra studenčnica. Verjetno tudi zato ni poznal bolezni in prvič je zdravnika obiskal pri 75. letih, ko se je zdravil za kilo, potem pa ga spet leta in leta ni bilo potrebno obiskati. K visokim letom sta gotovo prispevali dobrovoljnost in vdanost v prihajajoče življenjske razmere. Nikoh se ni brez potrebe vznemirjal. Danes pa ga odlikuje odličen spomin, ki sega daleč nazaj v otroštvo, Uidi oči mu še dobro služijo, kar mu še kako prav pride, saj rad in veliko bere, seveda brez očal. Svoja jesenska leta preživlja s hčerko in njeno družino. Ima pet vnukov in enega pravnuka. Jožeta so kot najstarejšega Andražana ob njegovem visokem jubileju obiskali Ljubo Žnidar, župan občine Polzela, kamor spada Andraž, predsednik Društva upokojencev Andraž Anton Mešič in predstavnik KO RK Peter Zabukovnik. Ob najlepših željah so mu izročili priložnostno darilo in se z njim zadržali v prijetnem kramljanju. T. Tavčar Jože Menih z obiskovalci Savinjske zgodbe junij 2003 Planinsko slavje s Francijem Ježovnikom Planinsko društvo Zabuko-vica je v začetku tega meseca na svoji planinski postojanki na Homu organiziralo izredno sejo upravnega in nadzornega odbora, ki je bila posvečena 70-letnemu jubileju njihovega dolgoletnega člana, tajnika in gonilne sile društva Franciju Ježovniku. V prijetnem okolju, v domu, ki je ponos zabukovških planincev in s tem tudi Francija, je bilo to pozno popoldne slovesno in prijetno, za kar so poskrbeli oskrbnika Ivan in Dragica Pinter in gostje. Francija in ostalo zbrano družbo je najprej nagovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič in poudaril pomen tokratnega srečanja. Nanizal je le nekaj Francijevih dobrih del, ki jih je opravil za uspešno delo in visok ugled društva, ki ga ima njihovo društvo v savinjskem Meddruštvenem odboru PD in Planinski zvezi Slovenije. Predolg bi bil namreč seznam, če bi hoteli navesti vse, kar je Franci počel in še počenja v dobrobit društva in savinjskega planinstva. S čestitkami in izbranimi besedami so jubilanta nato zasuli še ravnatelj osnovne šole Griže Franci Žagar, Milan Polavder in Andrej Veligovšek, ki sta jubilantu čestitala v imenu mladinskega odseka PD Zabukovica, Dragica in Ivan Pinter v imenu njihove planinske postojanke ter spodaj podpisani v imenu Jamarskega kluba Prebold, s katerim je Franci prehodil kar nekaj poti in obiskal vrsto jam na Dobrovljah, Ponikvanski planoti in Zgornji Savinjski dolini. Prav vsi omenjeni so Franciju ob čestitkah izročili tudi spominska darila, ki so na nek način odraz njegovega stika z naravo, planinami, jamami in njegovimi Grižami oziroma Migojnicami. Slednje so bile zajete tudi na veliki sliki avtorja Aca Markoviča, ki jo je kot zadnji v imenu PD Zabukovica Franciju izročil predsednik Jože Jančič. Po uradnem delu se je zbranim zahvalil in spregovoril jubilant ter dejal: “Vse, kar sem delal, sem lahko delal tudi zahvaljujoč svoji ženi in družini, ki je in še prav tako ljubi naravo in planine kot jaz.” V nadaljevanju je obudil spomine in natresel vrsto raznih podatkov. Od tega, da letos mineva 50 let, kar je bil v Planinskem vestniku objavljen prvi članek o PD Zabukovica, do tega, da letos mineva tudi 30 let, kar se sam ukvarja s pisanjem. Postal je človek, ki je zaljubljen v knjige, arhive, dokumente in vse, kar ima neko zgodovinsko ozadje. Je pravi raziskovalec zgodovine, opisovalec legend in dogodkov, ki segajo do keltskih časov. Domoznanstvo je postalo njegov konjiček, potreba, brez katere najbrž ne bi mogel niti spati. Je nekakšen knjižni molj, ki je sposoben ure in ure presedeti ob knjigah, brošurah, raznih zapiskih in arhiviranih člankih, ki ga spomnijo na marsikakšen jubilejni dogodek. Francijeva pot se je začela leta 1933 v Žalcu, od leta 1946 pa s svojo družino živi v Grižah. Ob delu je leta 1968 diplomiral na VEKŠ-u v Mariboru, delal v različnih finančnih institucijah od Narodne banke do SDK, od koder je leta 1991 odšel tudi v pokoj. V času svoje aktivne zaposlitve je deloval na področju sindikata, SZDL in krajevni ________________________1 Franci Ježovnik samoupravi. Pri planinskem društvu Zabukovica je začel aktivno delovati leta 1971. Postal je njihov tajnik, kar je še danes. Vrsto let je bil tajnik tudi savinjskega Meddruštvenega odbora PD. Sicer pa je Franci povezan s planinstvom precej več časa, saj je član PD Zabukovica že od leta 1956, vrsto let pa je bil član PD Žalec. Planinstvo je bilo "krivo”, da je postal dopisnik tega ah onega glasila, tega ah onega radia. Največ je objavljal v Planinskem vestniku, za katerega je napisal okrog 250 sestavkov. Prvi njegovi članki so bila poročila o delu planincev, sledila je zgodovina planinstva in drugi sestavki. Veliko svojega časa je skupaj z ženo in drugimi člani posvečal vzgoji mladih planincev. Bil je z njimi na številnih izletih, pohodih, taborih, planinskih šolah, orientacijskih tekmovanjih in na pohodih, ki so jih z ogledom jam organizirah preboldski jamarji. Ob vsem tem je vehko pozornost posvečal spominu na NOB, ki je bil in tudi ostaja pomembna postaja njegovega življenja in spoštljivega odnosa do partizanstva in takratnih dogodkov. Za konec povejmo le še to, da Francijevo delo ni ostalo neopaženo, o čemer pričajo priznanja, plakete, odlikovanja in druge zahvale. Med njimi velja izpostaviti zlasti Zlati častni znak PZS, Zlatorogovo plaketo PZS, Bloudkovo plaketo, Zlati znak RK ZSMS, Zlati znak zveze sindikatov Slovenije, Savinovo nagrado in še bi lahko naštevali. In čisto za konec? D. Naraglav Izrekanje čestitk in podeljevanje spominskih dariljubilantu Franciju Ježovniku Pa se jih je nabralo sto “Zdaj pa ne morem več delati,” je povedala Ana Oblak iz Arje vasi nekaj dni pred svojim stotim rojstnim dnevom. Toda imela je v rokah motiko in tudi zase še vedno skrbi sama. Čeprav Ana, za prijatelje in sorodnike Anika, nikoli v življenju rojstnih dni ni posebej praznovala, bo letos morala narediti izjemo. 3. julija bo namreč stara sto let Teh sto let je bilo prežetih z mnogo trpljenja in predvsem garanja. Če je pripravljena na pogovor, pove veliko zanimivega, a vsake toliko časa doda: “Pa tega ni treba napisati.” Rojena je bila v Prelski v Vinski Gori, četrta od sedmih otrok. Mama je kmalu umrla in s 17. leti je že morala skrbeti za gospodinjstvo. Vehko je morala delati. Mož je prišel v svate iz Griž, v Arji vasi sta kupila kmetijo, na kateri je bil poleg konjev tudi znameniti pekoški mlin, kjer so mleli žalski peki. Otrok nista imela, je pa njen mož posinovil enega fanta. Med vojno je Ana ovdovela, kmetija in vse delo je bilo nato v njenih rokah. Pomagali so ji tudi njeni Arnovčani, ves čas, ne pozabi poudariti. Tri in pol hektare zemlje je bilo, pa konji, gospodarsko poslopje je pogorelo in ga je bilo potrebno obnoviti. Njeno življenje je bilo eno samo delo. “Zdrava sem pa, hvala bogu, da mi ni treba ležati v postelji. Ampak zdaj ne morem več. Vrta tudi ne bom več ‘štihala’.” Recepta za dolgo življenje nima, pravi pa, da bi morala pravzaprav umreti že tam okoli svojih osemdesetih let, ko je doživela hudo prometno nesrečo. Stopila je s kolesa, hotela pogledati na cesto, če ima prosto, pa je že počilo. Skoraj leto dni je trajalo, da si je opomogla, zdaj pa kakšnih posebnih zdravstvenih težav nima. In tudi zdravniku ne hodi pogosto: “Ne grem k zdravniku, saj trpeti moraš tako sam,” je njeno reklo. Še vedno vsako nedeljo hodi k maši. Zdaj jo vozijo domači - nečakov sin z družino si je ob njeni hiši zgradil nov dom. Še pred časom pa se je v cerkev odpravila kar peš. Ampak jo je ponavadi vedno kdo vzel v avto in jo peljal. Tako je spoznala zdravnike, duhovnike ... Z ljudmi ima v glavnem same dobre izkušnje. Sploh s sorodniki, ki lepo skrbijo zanjo, čeprav leti pravijo, da z njo do sedaj še ni bilo vehko dela. Skromna, kot je, nerada govori o sebi, se pa zelo zanima za vse, kar se dogaja okoli nje in po svem. Televizije ne gleda, posluša pa radio in prebere mnoge časopise. In o najbolj aktualnih zadevah rada povpraša tudi “ta mlade”. Nanjo so ponosni sorodniki in sokrajani, zato brez praznovanja Ana Oblak stotega rojstnega dneva ne bo šlo. 3. julija bo v petrovski baziliki zanjo posebna maša, obiskov pa bo tudi kar precej. Posebnih želja Anika nima, žeh si le, da ne bi obležala v postelji. Tegobe, ki jih prinašajo leta, zna prekriti s humorjem. Ampak, čisto vse pa res ni za objavo. K.R. Razstava grafik Nevenke Andoljšek S postavitvijo in odprtjem razstave z naslovom Črne čarne moje se je sokrajanom in junija, predstavila likovnica Nevenka Andoljšek, ki jo sicer zelo dobro poznajo na Osnovni šoli Prebold, kjer je zaposlena. Še pred postavitvijo razstave v domačem kraju na Gomilskem, v domu športnega centra v Šmatevžu, je bila razstava pod vodstvom prof. Pušelje na ogled tudi na Gimnaziji center Celje, ki je bila Nevenkina vmesna postaja na poti do poklica Nevenka Andoljšek se je z likovnostjo začela ukvarjati že v osnovni šoli, vendar jo je takrat bolj veselilo modno oblikovanje. Kljub veselju do mode pa se ni odločila za tovrstno šolanje, ampak za šolanje na gimnaziji, kjer so nastajale tudi njene resnejše likovne stvaritve, ki so se izpopolnjevale pod vplivom Pandurja in Greifonerja na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Nekako v obdobju desetih let se je v Nevenkini zbirki nabralo precej grafik, ki jih je bilo vredno pokazati širšemu krogu ljudi in tako je nastala razstava, ki pa zagotovo ni zadnja, saj ima Nevenka še vehko načrtov in izzivov. “Začela sem z monotipijami, potem pa sem prešla na jedkanice, kolografije in suhe igle. Tako so nastale grafike Drevo življenja, Magov vrt, Magija dveh, Čarovni krog, Dva, Prehod, Vrata, Magov spomin, Votlina in druge. Sedaj se bolj ukvarjam s slikarstvom, čeprav se grafikam še ne bom odpovedala, saj si žehm marsikaj raziskati tudi na tem področju likovnega ustvarjanja. Privlači me ustvarjanje v akrilni in mešanih tehnikah ter slikanju na emajl in keramiko. Izzivov je vehko, volje tudi, tako da bo najbrž nastalo še marsikaj zanimivega. Z dobrimi kritikami likovnih akademikov sem dobila še dodamo spodbudo za delo,” pravi Nevenka, ki v osnovni šoh poleg likovne vzgoje poučuje tudi tehniko in etiko. D. N. mnogim drugim v soboto, 14. likovnega pedagoga. Nevenka Andoljšek med svojimi monotipijami na razstavi v Šmatevžu Zadnji pomladanski dnevi so tudi v naše kraje prinesli pasjo vročino, ki je poleg toplotnih šokov pri ljudeh povzročila še precej težav zaradi suše in nizkega vodostaja rek in potokov. Kopališča so že odprla vrata, zelo topla je tudi Savinja, na kateri je bilo mogoče videti celo tako atraktivne skoke, kot so na posnetku Toneta Tavčarja, tipajmo, da ne bo vse poletje tako muhasto, kot seje pričelo ... 26 junij2003 Naša dediščina Junij Dejali so mu še kresnik, bobov cvet, sečnik, prašnik, rožnik. Zakaj “bobov cvet”? V tem mesecu začne cveteti bob, nekoč imenitna hrana naših prednikov. Star ljudski pregovor pravi: “Boba se najej in gora se te boji.” Rožnik - to ime se okoli leta 1848 pojavi na Štajerskem; leta 1848 ga je uporabil Anton Martin Slomšek. Mesec rožnik je nekakšen prehodni čas, ko so kašče in shrambe še domala prazne, novi pridelki pa šele cvetejo. Primož Trubar je dal temu mesecu ime “rožencvet” ali “rožni cvet”. Junij je čas, ko so travniki v cvetu, ko na poljih dozoreva žito, čas, ki odloča o dobri ali slabi letini. Kmet se v tem mesecu še z večjo skrbjo kot v drugih letnih časih ozira proti nebu v želji, da bi dalo sonca in dežja polno mero. V tem mesecu se bomo poslovili od pomladi in se preselili v poletje. 8. junija goduje sv. Medard, zavetnik kmetov. Pregovor pravi: “Če je sv. Medard lep, je celo najbolj leni kosec primoran spraviti seno lepo in suho pod streho.” 13- junija goduje sv. Anton Padovanski, rečejo mu tudi Anton Solatnik. K njemu v Padovo so radi poromali Slovenci. Sv. Vid goduje 16. junija. Pregovor pravi: “Če trs pred sv. Vidom cvete, dobrega vina nadajati se sme.” ali “Sveti Vid - češenj sit.” “Urbanovo sonce in Vidov dež, prav dobrega leta upati smeš.” Svojevrsten pomen ima rek, da se o sv. Vidi marsikomu skozi trebuh vidi. Kašče so prazne, do žetve pa je še daleč. 29. junija godujeta apostola Peter in Pavel. Pavel je bil pred spreobrnjenjem Savel, bil je preganjalec kristjanov, spreobrnil se je v Kristusovega učenca in si nadel ime Pavel. Tildi danes imajo Savle, ki so postali Pavli. Peter je ime mnogih svetnikov in v prevodu pomeni skala. Pregovor pravi: “Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna.” Najpomembnejši dogodek v juniju in eden od dveh najpomembnejših dogodkov v letu je KRES, ki se na Slovenskem imenuje šentjanževo. Tedaj je dan najdaljši, po tem dnevu se dan krajša. Nekaj pregovorov: “O kresi se dan obesi.” “Kakor vreme kresnic - takšno je žanjic” “Kar se Janezek nauči, to Janez zna.” Nekoč so bili ljudje veliko bolj odvisni od narave kot danes. Sonce je že v večji meri kot danes pomenilo življenje in tema stisko, nevarnost. Zato ni čudno, da so ljudje v davni civilizaciji povzdigovali sonce v božanstvo. Največ verovanj, vraž in kulturnih običajev je ravno ob 21. decembru, ko je dan najkrajši, ko ima sonce najmanjšo moč in ob 21. juniju, ob kresu, ko ima sonce največjo moč in ko po tem datumu začne moč sonca pešati. V davnini so se ljudje ob zimskem sončnem preobratu (21. decembru) veselili, da se je sončna svetloba spet začela krepiti, poleti pa jih je navdala skrb, ko je sončna moč začela pešati. Da bi soncu in sončnemu božanstvu pomagali, so kurili kresove po hribih (bliže soncu). Pri Slovencih je bil bog sonca Kresnik. Je bilo naključje (ali hote), da je v času, ko se je Kresniku posvečala posebna pozornost, torej ob sončnem obratu, 21. juniju, dobil svoj godovni dan sv. Janez Krstnik? Poletni kres se je ohranil kot ivanjski kres, kot kresni večer ob godu sv. Janeza Krstnika. Ali drugače, kot smo že dejali: krščanstvo je spremenilo vsebino prvotnega kresa, nekoč kres v čast sonca, sedaj v čast Janeza Krstnika. S sprejemom krščanstva se je kresni dan s svojimi poganskimi šegami spremenil v dan čaščenja sv. Janeza Krstnika, stare šege, pomešane z novimi, pa so kajpada ostale. Ob kresu naj bi nekdaj častili poganskega junaka Kresnika, ki ga je cerkev spretno spodrinila s sv. Janezom Krstnikom. Praznik rojstva sv. Janeza Krstnika je 24. junij, ta dan pa se ujema s poganskim kresnim dnevom. Kresnik je eden izmed petdesetih bajnih bitij, ki sooblikujejo podobo slovenske mitologije. Je izredno pozitiven in dober lik. Večina raziskovalcev ga razume kot sončnega junaka. Njegovo delovanje je povezano z najdaljšim dnem v letu in najkrajšo nočjo v lem. Kresnik je bil ena osrednjih figur v starodavni mitologiji. Bil je označen kot “sin nebeškega vladarja”, s posebnimi sposobnostmi. Bil je pozitiven junak, povezan s soncem in ognjem in po nebu je potoval v zlati kočiji s konjsko vprego. Prebival je v deveti deželi, palačo je imel na gori, njegov pomočnik pa je bil pes. V kresnih šegah je zelo poudarjena zveza med rodovitnostjo polj in vode. Ponekod na Slovenskem so se ob kresu polivali z vodo. Krščanstvo je v osebi Janeza Krstnika ohranilo povezavo tega praznika z vodo. Dež je znak plodnosti. Plodnost kresnega obdobja ponazarjajo tudi nekatera zelišča, cvetlice in živali. Med njimi pikapolonica in ohranjena je vera, da bo tisti, ki mu sede pikapolonica na roko, živel toliko let življenja, kolikor prešteje dokler pikapolonica ne odleti z roke. Kakšen je bil pravi “ivanjski kres”? Predvsem je bil na hitro skupaj zmetan les. Vejevje in dračje so zložili in stlačili okoli osrednje opore in na koncu so ga pokrili z vejevjem ter okinčali s praprotjo, kresnicami in s štentjanževimi rožami. Kres so pripravili že nekaj dni prej in ga potem stražili. Največja sramota je bila, če so že pred kresom kres zakurili fantje iz sosednje vasi. Preden pa so kres prižgali, so ga za ženitev godna dekleta obkrožila, da so bila s hrbti obrnjena proti kresu. Spletene venčke so čez glavo metale na kresni kup. Če je venček ob prvem obvisel, se je dekle lahko nadejalo poroke že ob prvem pred-pustu. Najbolj svečani trenutek je bilo prižiganje kresa. S kresnimi dnevi so bile povezane razne vraže in prerokovanja. Do danes se je ohranilo trganje lističev s cveta velikih marjetic, ki se imenujejo tudi ivanjščice. Dekleta so lističe trgale in se spraševale, ali bo moj, ali ne bo moj ... S šentjanževimi rožami so na kresni večer okrasili okna in prag, da čarovnice ne bi imele moči nad hišnimi ljudmi, živino in polji. V kresni noči cvetijo tudi zakladi; z malo truda se da priti do njih. Poišči bedro zelene žabe, tri zrna soli in dlako devetih mačk. Tako opremljen pojdi na kresno noč na kak hribček in kmalu boš zagledal zeleno luč. Pohiti k njej. Ko boš prišel do nje, bo ugasnila. Nič zato, kar začni kopati na tistem mestu. Odkril boš zaklad. Tildi junij je poln čarovnij, sonce bo začelo umirati in s kresom ga bomo oživeli. E Ježovnik Legende in običaji v Spodnji Savinjski dolini (XII. del) Med knjigami, ki nam odkrivajo našo preteklost, je tudi knjiga dr. Antona Čedeta PORENCE, rodovni opis in spominske črtice. V knjigi, ki je izšla leta 1941, avtor predstavi svoje prednike. Opis sega 320 let nazaj. Pri opisu petega rodu (Martin, rojen leta 1768, in Ana Čede) je zapisan spomin na čas, ko je Martin pod Kamnikom lovil polhe in volkove, v Grižah so bivale še “resnične” čarovnice. "... Imele so mažo, s katero so se namazale, da so se lahko na metli zapodile v meglo...”. V noči od sobote na binkoštno nedeljo so jih preganjali z zvonjenjem. Zahomljanski pobje so se zmenili, da bodo šli v noči na binkoštno soboto na Hom gledat čarovnice. Za nakano pa so izvedeli hudomušni griški fantje. Ko so se Zahomljani omenjene noči napotili k cerkvi na Homu, so se Grižani porazgubili po griškem polju. Vsak je imel pri sebi po več snopičev škopa. Ko je ura odbila polnoč, ura strahov, in so začeli pri Sv. Magdaleni na Homu potrkavati zvonovi, so pričeli Grižani prižigati skope in letati po polju. Zahomljani so drgetaj e s Homa gledali ta čarovniški ples in naslednji dan pri cerkvi pripovedovali, kaj so videli. Zahomljani so bili prepričani, da so videli čarovnice. V prvi polovici 19-stoletja so tu prebivali tudi volkovi. Dr. Čede zelo nazorno predstavi svojo družino. Opiše očeta, ki je delal v tovarni, zvečer pa je otrokom rad marsikaj pripovedoval. Avtor se spominja, da jim je oče pripovedoval o nekih zloglasnih Miheljnih iz Šešč, ki so imeli v svoji hiši votel strop, da so v njem shranjevali nakradeno blago. Eden izmed njih je bil posebno navihan žepar. Namesto desnice je na cerkvenih shodil nosil protezo, ki je bila z levico kakor pri molitvi sklenjena, s pravo prikrito desnico pa je segal romarjem v žep. Miheljni so imeli poseben jezik, da jih orožnik niso razumeli. Izgovarjali so namreč besede nazaj, npr. namesto hiša so rekli aših. Oče jim je večkrat pravil o starih roparjih na Kotečniku, ki so imeli skrivališče v veliki podzemeljski jami. Do jame so si postavili smrekovo deblo, vanjo pa nabili velike železne zobe iz brane, da so po njih hodili kakor po lestvi. V drugi jami so imeli naropano blago. Če je pretila nevarnost, so smreko odstranili in tako onemogočili vstop v jamo. Pri Gojzdnikarju so s silo odpeljali osemnajstletno dekle, ki je tam gospodinjila (Gojzdnikarjev pravnuk je avtorju povedal, da je bilo dekle pri Gojzdnikarjih za rejenko). Zagrozili so ji, dajo bodo ubili, če jih bo izdala. V času roparskega pohoda je dekletu uspelo pobegniti iz votline in pohitelo je domov povedat, kje bivajo. Deklica se je takoj vrnila v roparsko votlino, troseče proso za seboj, da je nakazala lego skrivališča. Vojaštvo je zajelo roparje. Ko so jih gnali čez kasaški most, se je glavar žalostno obrnil proti Kotečniku, rekoč: “Ljubi Kotečnik, kako si bogat, pa tvoje bogastvo ne bo nikomur več koristilo.” Dr. Čede je med drugim zapisal nekaj tudi o nastanku imen. Na Kamniku je živel v starih časih ropar Smodej. Pri neki hiši so pričakovali obisk, zato so kuhali klobase. Sinu so klobase dišale. “Pofulil” jih je iz lonca, odnesel v gozd in se na nekem štoru zadovoljno mastil z njimi. Tamkaj so ga zasačili. Fantu je bilo žal dobrih klobas in je v jezi sklenil, da bo odšel na Kamnik in postal “Smodej”. Ime mu je ostalo in se oprijelo tudi hiše. Marsikakšno legendo so otrokom povedali Koledniki. Za svete tri kralje so prihajali v Porence koledniki. Bili so čiči iz Istre, ki so s svojimi velikimi mehovi in dudeljci tako piskali in škripali, da so jih otroci poslušali z odprtimi usti. Škoda le, da dr. Čede ni zapisal zgodbe, ki so jo pripovedovali potomci Zahomškovega Mihe (rodil se je leta 1785). Star je bil 17 let, ko je moral služiti vojsko. Udeležil se je Napoleonovega pohoda v Moskvo, v času zime, ki je bila tako huda, da so vojakom zledeneli brki in brade. Ponoči so taborili na prostem in si kurili ter ob ognju utrujeni zaspali. Zjutraj so v noči preminuli vojaki imeli eno stran telesa opečeno, druga stran pa je bila v ozeblinah. Iz Moskve se je Zahomškov stric srečno vrnil v Griže. V knjigi pa je zapisano, kako je včasih rado strašilo in kako so se umrli vračali na Zemljo. Gregor Vipotnik (rodil se je leta 1780) je nekoč, ko je ura v cerkvenem stolpu ravno bila polnoč, iz radovednosti pogledal skozi ključavnico v cerkvi. Na lastne oči je videl duhovnika, oblečenega v črno mašno oblačilo, maševati pri oltarju. Cerkev je bila polna rajnih, vsi z mašnikom vred pa so bili brez glave. Pri tem polnočnem opravilu so se zbrali samo taki, ki v svojem življenju niso radi hodili v cerkev. E Ježovnik TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.0.0. Gotovlje 31,3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO UGODEN KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! RTV SERVIS, POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK ALIANSA NA NOVI LOKACIJI S SALONOM KUHINJ GORENJE IN MARLES. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO Bela tehnika: Gorenje, Candy, Bosch, Mille, Elektrolux, Zanussi itd. R E 55 8 S S ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE F 247 C 181.700 sit HLADILNIK GORENJE R1927 BAC 47.900 sit M POMIVALNI STROJ CANDY CD 675 S 104.900 sit PEČICA CANDY F 2420 76.900 sit VELIKA AKCIJA KOLES od 23. junija dalje Rezultati nagradne Igre. ki je potekal v mesecu maju ob otvoritvi novega prodajnega centra Aliansa: 1. nagrada: TV Gorenje: paragonski blok števika: 13000397 2. nagrada: pralni stroj Gorenje: paragonski blok števika 13000143 3. nagrada: sesalec Siemens paragonski blok števika 13000842 AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE VLJUDNO VABLJENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Patrov tog 7, Šempeter (v prostorih Kmetske zadruga Šempeter) TELEFON: 703 84 70 FAKS: 703 84 69 Delovni fisa: pon. - pet: od 8.00 do 16.00 ura, sob. od 8.00 do 12.00 ure ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA! ! ! Predstavitev praporov V eni izmed prejšnjih številk Utripa smo lahko v prispevku Ob 155-letnici narodne zastave prebrali, da sta dva preboldska prapora (prapor Lovske družine Prebold in stari prapor gasilskega društva Latkova vas) prejela posebni priznanji. Ob tem se lahko vprašamo, ah poznamo stare prapore iz naše doline. Nekateri gasilski prapori so razstavljeni v Gasilskem muzeju v Žalcu, kjer imajo ohranjena zelo stara sokolska prapora. Ob okupaciji so sokoli rešili oba prapora, knjižnico in arhiv društva, za katerega se dolgo ni vedelo, da še obstaja. Kje je sedaj knjižnica? Se bo rešila in ohranila za zgodovino? Sokolska knjižnica je bila po osvoboditvi vključena v splošno knjižnico. Verjetno bi se med sedanjimi knjigami še našla katera, ki ima žig sokolske knjižnice. Ohranjeno je VABILO NA VELIKO NARODNO SLOVESNOST, KI SE VRŠI OB PRILIKI RAZVITJA ZASTAVE TELOVADNEGA DRUŠTVA SOKOL V ŽALCU. Ta slovesnost je potekala 4. avgusta 1907. Sokolska prapora bi se vsekakor morala predstaviti, saj opozarjata na nacionalni boj za slovenstvo. Predstaviti bi morah rudniške prapore iz Liboj in Zabukovice. Ti so imeli še trakove, ki dokazujejo, da je bil Rudnik Zabukovica med najboljšimi v državi. Uidi druga društva imajo stare prapore, nekateri sindikalni prapori so res zelo stari. Prapori odkrivajo nekdanje pestro društveno življenje, razstavimo jih! F. Ježovnik ») marginalija Križanka junij2003 BIBLIJA NAZIV UGLEDNEGA MUSLIMAN. TEOLOGA Z MLEKOM ZAUTA OMAKA ČRIČKOV SORODNIK CMERA SL DRAMSKA IGRALKA VRTNA HIŠICA AM. FILMSKA IGRALKA (SYDNE) PESEM, ŽALO- STINKA MOČEN DEŽ > OSTANEK CIGARETE > V v PRED- STOJNIK, ŠEF ESKIMSKI ŠOTOR PORTUG. DRŽAVNIK (MARIO) SL KIPAR (DRAGO) PREDMET, STVAR OTOK V OTOČJU RJUKJU KIH VEZ, OKOV OKO- LIŠČINA TOLKALNO GLASBILO NEKD.FR. KONJENIK -DOMAČIN V AFRIKI LUKNJICA V KOŽI ZDRAVILNA RASTLINA BIBLIJ. OČANEC ANTON JANŠA UTRIP VEK, STOLETJE DRŽAVA OB NILU KRAJNA CRESU GLASBENIK LESKOVAR TRSKA NADZORNIK V STAREM KORAN L? (POGLAVJE) O KOLEB REPINI USTI FOND SKRIVNOST GRŠKA ČRKA VERDUEVA OPERA JADRAN. OTOK SVIO SLIK. (JOHANNES) AM. IGR. avtor JANEZ KORENT POLDRAG KAMEN UMETN. RAZPRAVA KARIKAT. (BORUT) KILOGRAM SL PEVEC ZABAVNE GLASBE OCET SUKARKA KOBILCA UT. POZDRAV ATEK SKOP- LJENEC SUVNOST. LTTURG. OBUČILO PLEMIČEV SLUŽABNIK PRETEKLI ČAS VZOREC MERE LJUBLJANA STRAN.DEL MEDENICE IGRALKA BEGOVIĆ IGRALKA, KI BRANI GOL IT. PESNICA (ADA) IZLIV KRVI E ŽIL SODNIK V GR.PODZ ARMENIJA t> HUMO- RISTKA PUTRIH Z. IME TUJ DVOGUSNIK AVSTRU. ALPSKI SMUČAR (HANS) SL IGR. INDUSKO MAZILO IT. LUKA UHEK ŠPORTNI ČOLN VRSTA AMINO- KISUNE NASVET NEVESTINA OPRAVA VEČ JI DEL CELOTE ALBANEC, ŠIFTAR SOL URANSKE KISUNE TELESNI ORGAN KRŠKO GUVNI ŠTEVNIK MESTO V ŠAMPANJI (FR) OKRASNI GRM, HIBISKUS PREB. HRVAŠKE GR.ÒRKA NEZNANEC PISATELJ GREY ALEŠ DEBELJAK IGRALEC VENTURA PRITOK REKE INN ZELENICA V PUŠČ AVI VULKAN NA HAVAJIH SKAND. DROBIŽ AM. PISEC KRIMINALK MESTO V TOSKANI M NASILEN VSTOP ALBERT EINSTEIN ČOPASTA KOKOŠ SL DRAMSKI IGRALEC (DARE) ČERNIGOJ AVGUST NATAŠA VALANT NALEZLI. OTROŠKA BOLEZEN NEDRA KRAJ PRI LJUBLJANI CINIČEN ČLOVEK ROMUN. ŽIME ZARJA ZORA GR. OTOK VSARON. ZALIVU LJUBKE GOZDNE ŽIVAU GORSKA KOZA REKA ZILJA PESNIK ENEIDE TROPSKI VIHAR EVROPSKO GORSTVO OMOT SUKOVNA UGANKA PRI- POMOČEK ZADELO PEVKA VUICA LESNI SPOJ TINA TURNER SPONA DVOJICA MESTO V NOVI ME-HIKI (ZDA) SL SUKAR (MAKSIM) PRAVNIK BAVCON MEHKA INDUAN. OBUTEV ALMA KARLIN I ŽIME MESTOV SEVERO- VZHODNI FRANCUI KMEČKO ORODJE TOKOVNI POSREDNIK IGRALEC ŠUGMAN MEDSEBOJ. POVEZAN. ANALGETIK STARIN. AVSTRU. KVARTET MESTOV FRANCUI NEON VELJKA POSODA KRAJ PRI OPATUI REKA NA SEVERU NEMČUE FRČANJE FR DIRKAČ FORMULE I (JEAN) POMANJK. MOČI IZRAZ BOLEČINE UČENJE BOJAZEN M.GUS MORALNOST KITARIST (FERNANDO) IRIDU ČLOVEKOVA NARAVA RDEČA MRAVLJA UTRIP ZAJETJE ZRAKA OLIVER TWIST REČ BREZ IMENA BODICA ČRKA RUSKE AZBUKE GRŠKA ČRKA SKUPINA OTOKOV MARKO ELSNER PISATELJ MIKLOVE ZALE (JAKOB) SOTOČNICA DRINE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v majski številki: FINAL-ŠEMPETER-DNEVNI-BAR-KAFETARCA; SLAŠČIČARNA-VANILQA-ŠEMPETER; ŠOLNČEK-OBLTEV-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-IN-STAROSTI; FRIZERSKI-STUDIO-Z-ŠEMPETER. Izžrebani nagrajenci: 1. Tatjana Žerjav, Podvrh 4, Braslovče; 2. Anja Bizjak, Letuš 30/b, Šmartno ob Paki; 3. Štefka Jordan, Ob strugi 18, Šempeter; 4. Edvard Zupanc, Ločica 51, Polzela. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je PEKARNA, TRGOVINE, SLAŠČIČARNA, BISTRO - ROMAN BRGLEZ, s. p., Vransko 17. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah od 1. do 7. avgusta na naslov uredništva. junij2003 Živimo z zemljo Škoda zaradi toče Na osnovi prijav hmeljarjev o neurju s točo, ki je konec maja in v začetku junija letos prizadela zlasti hmeljišča, žita in koruzo na območju Brega, Zgornjih in Spodnjih Grušovelj, Podloga, Gotovelj ter Griž, je župan Občine Žalec imenoval strokovno komisijo za ugotavljanje nastale škode v kmetijstvu za leto 2003. Komisija je na terenskem ogledu ugotovila, da je nastala škoda velika in obsega večje območje občine. O nastali škodi bo Občina Žalec obvestila Državno komisijo za sanacije ter Regijsko komisijo za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Občina se je odločila, da oškodovancem omogoči prijavo škode kljub temu, da ni povratnih informacij oziroma navodil o popisu škode s strani ministrstva - Državne komisije za sanacije, niti ni sprejet interventni zakon, s katerim država zagotavlja sredstva za povračila škod. Individualne prijave oškodovancev se še zbirajo, zato ni točnih podatkov o nastali škodi. Po prvih ocenah naj bi znašala 250 milijonov tolarjev. Tilka Potočnik, svetovalka za kmetijstvo Bodoči veterinarji na usposabljanju Na kmetiji Podpečanovih v Galiciji je bilo v začetku junija precej pestro. Veliko dela so imele predvsem ženske, saj so morale nahraniti precej več lačnih ust kot običajno. Tri dni so na Podpečanov! kmetiji gostovali študentje 5. letnika Veterinarske fakultete iz Ljubljane. V Savinjsko dolino so študentje prišli na podlagi sodelovanja fakultete z Veterinarsko postajo Žalec. Strokovni delavci veterinarske postaje so za izvedbo terenskega dela predlagali Podpečanovo kmetijo iz Galicije in kmetijo Vasletovih iz občine Braslovče. Sedemnajst študentov s tremi oziroma štirimi profesorji je v času terenskega usposabljanja v Savinjski dolini bivalo v turistični brunarici nad Braslovškim jezerom, kjer so imeli v jutranjih in dopoldanskih urah predavanja, na katerih so se seznanili s posameznimi sklopi zdravstvenega varstva govedi. V popoldanskih in večernih urah so obiskovali posamezne kmetije. Na osnovi videnega so opravljah analize in na podlagi teh opravili nekakšen veterinarski pregled stanja kmetije. Glede na opaženo so posameznega rejca tudi opozorili na določene pomanjkljivosti in težave in mu le-te pomagali odpraviti. Na kmetiji Podpečanovih, ki je pretežno usmerjena v mlečno proizvodnjo, imajo v hlevu od 80 do 90 glav govedi. Od tega je 40 krav molznic in preko 40 glav mladega goveda za reprodukcijo. Lansko leto so oddali 224 tisoč litrov mleka, za letos pa napovedujejo povprečno mlečnost po kravi 7000 litrov. Obdelujejo 28 hektarjev zemlje. Poleg tega imajo še 10 hektarjev gozda. “Kmetija Podpečanovih, kjer smo bili deležni izjemnega gostoljubja, sodi med naprednejše kmetije v tem koncu Slovenije. Se pa tako kot povsod pojavljajo problemi glede hleva, ki bi bil potreben prenove, kar pa je povezano s precejšnimi stroški in je to tudi dolgoročnejši cilj Podpečanovih,” pravi prof. Andrej Pengov in dodaja, da na njihovi fakulteti vsaj enkrat letno za študente zadnjega letnika organizirajo tovrstno izobraževanje. Povedal je, da so s tem pričeli pred kakšnimi desetimi leti, ko so v Slovenijo prihajali strokovnjaki- veterinarji z Nizozemske. Tako je bilo približno štiri leta, sedaj pa že nekaj let tovrstno izobraževanje organizirajo sami.. Osnovni namen tega usposabljanja je “spoznavanje nekakšnega celovitega pristopa k reševanju problematike na naših intenzivnih rejah krav molznic. V bistvu gre za to, da skušamo študentom pokazati, da se v veterini uveljavlja predvsem preventivni trend in poskušamo z različnimi preventivnimi ukrepi zaznati razne težave, ki se na določenih kmetijah pojavijo. Predvsem gre za neugodne vplive na Živah, ki lahko, če to traja daljše obdobje, oslabijo in potem tudi zbolijo,” pojasnjuje Andrej Pengov. In kaj pravi gospodar Andrej Podpečan? “Veseli smo, da so med nas prišli študentje veterine in profesorji veterinarske fakultete. Sicer pa se pri nas vedno nekaj dogaja. Vsekakor je zadeva zanimiva in v obojestransko korist, saj smo se v tem času vsi marsikaj naučih. Koristno pa je biti povezan s fakulteto, saj lahko, kadar koh nastopijo težave, prosimo za pomoč. Vesel pa sem tudi, da je študente prišel obiskat in pozdravit tudi naš župan Lojze Posedel, s čimer je pokazal, da se v občini zavedajo pomena kmetijstva in živinoreje.” D. Naraglav Mladi bodoči veterinarji s profesorjema in Andrejem Podpečanom OBVESTILO - HRUSEV OŽIG Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo je 20. junija 2003 na podlagi ugotovitev sistematičnih pregledov in prijav določila nova žarišča hruševega ožiga v Brezovici, Muljavi, Krčevini pri Vurbergu, Nazarjih, Šempetru v Savinjski dolini, Mariboru in Mačkovcih. Na okuženih območjih poteka intenzivno ugotavljanje meja razširjenosti in saniranje žarišč s posekom in sežigom okuženih rastlin. Kot vir okužbe v novih žariščih so pogosto ugotovljene okrasne gostiteljske rastline in drevesa kutine, zato Uprava opozarja, da jih občani pozorno pregledajo in ob sumu na okužbo obvestijo uradno službo. Od okrasnih rastlin sta okuženi vrsti predvsem ognjeni trn in panešplja. Občani morajo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin pregledovati gostiteljske rastline in ob sumljivih znamenjih o tem obvestiti na telefon 041 354 405. Vremenske razmere in obilen bakterijski izcedek omogočajo lokalno širjenje bolezni iz žarišč. Možnost raznašanja bakterije z vodo je izredno velika, zato je v primeru dežja potrebno takoj prekiniti sanitarna dela z okuženimi rastlinami. Ker zdravstveni pregledi rastlin še trajajo, so mogoče nove najdbe na drugih območjih v Sloveniji. Shke bolezenskih znamenj, navodila za ukrepanje, karta razširjenosti in drage informacije o tej rastlinski bolezni so na spletni strani FITO-INFO na naslovu http://ww.bf.uni-lj.si/ag/fito/. Na isti spletni strani je za hrušev ožig odprt FITO-INFO diskusijski forum, v katerem lahko registriran uporabnik postavi kakršno koh vprašanje v zvezi s hraševim ožigom. mag. Katarina Groznik, direktorica Navodilo ob najdbi Ob prvi najdbi simptomov ognjevke je potrebno ravnati po navodilih URSVRS • Kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe, je potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti ter razkužiti orodje in naprave z ožiganjem, vročo vodo ah paro, z 10% raztopino Varekine ah 70% alkoholom; temeljito oprati roke, obutev, obleko; preprečiti dostop ljudi in Živah do mesta okužbe ter raznašanje z vetrom in dežjem. • Okužbo je potrebno prijaviti najbhžji javni službi za varstvo rasthn, javni gozdarski službi, območni fitosanitarni inšpekciji ah Upravi RS za varstvo rasthn in semenarstvo (tel.: 01/478-9149, m. tel. 041/354-405. • Na mesto suma na NOVEM OBMOČJU bo prišel fitosanitarni inšpektor ah pooblaščeni strokovnjak, ki bo ob utemeljenem sumu odvzel vzorec za analizo. • Ko je žarišče uradno ugotovljeno, uprava za varstvo rasthn določi okuženo območje. Samo na uradno določenem okuženem območju imetniki sami izvajajo higienske ukrepe z radikalnim izrezovanjem in zažiganjem simptomatičnih rasthn. O takih higienskih ukrepih morajo obvestiti uradno službo. • Če na okuženem območju opazimo simptome na občutljivih gozdnih rastlinah, je potrebno obvestiti Zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe. UPRAVA RS ZA VARSTVO RASTLIN IN SEMENARSTVO Dunajska 58,1000 Ljubljana telefon: 01/478 90 00 01/478 91 49 telefaks: 01/478 9175 e-pošta: uvrs.mkgp@gov.si Bakterijski hrušev ožig ali ognjevka Bakterijski hrušev ožig ali ognjevka je nevarna karantenska bolezen, na katero ni občutljiva le hruška, ampak tudi druge sadne vrste: jablana, kutina in nešplja. Na gozdnih in okrasnih rastlinah se bolezen najpogosteje pojavi na ognjenem trnu, glogu, panešplji, jerebiki, skoršu, šmarni hrušici, japonski kutini, japonski nešplji itd.. Bolezenski znaki se kažejo v obliki sušenja poganjkov od vrha, listi na njih pa porjavijo oz. počrnijo. Posušeni poganjki se na vrhu pogosto značilno kljukasto zavijejo navzdol kot pastirska palica. Plodovi potemnijo, se posušijo in /grbančijo, na rastlini pa ostanejo skupaj s posušenimi cvetovi in listi tudi pozimi. Bolezen se širi na več načinov. Prenaša se lahko z okuženim sadilnim materialom, s pticami (zlasti ptice sehvke), pri delu v sadovnjakih z okuženim orodjem, v času cvetenja pa predvsem s čebelami in drugimi žuželkami (čmrlji, ose, muhe). Ognjevka se lahko prenaša tudi z rokami in obleko, zato se poganjkov, za katere mislimo, da so okuženi, ne dotikamo, da bolezni ne širimo naprej na zdrava drevesa. Prenos bolezni je mogoč tudi s pomočjo vetra in dežja. Ob izbruhu bolezni nastane velika gospodarska škoda v kmetijski pridelavi, prizadeta pa je tudi narava, saj je zaradi propada rasthn prizadeta biotska raznolikost prostora, spremeni se tudi izgled krajine. Bolezen izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike, v Evropi pa so jo odkrili leta 1957 v Angliji, od koder se je razširila v druge evropske države. Ta bolezen je prisotna tudi pri naših sosedih. V Avstriji so jo prvič ugotovili leta 1993, na Hrvaškem in Madžarskem leta 1995, v Italiji pa leta 1990. Vse imetnike jablan, hrušk, kutin, nešpelj in okrasnih gostiteljskih rasthn pozivamo, da sodelujejo pri preprečevanju širjenja bakterijskega hruševega ožiga ah ognjevke. Bodite pozorni na morebitne pojave sušenja IHGC Scientific Commission Slovenian Institute for Hop Research and Brewing Žalec- Dobrna, Slovenia 2003 Simpozij Znanstvene komisije Mednarodnega hmeljarskega združenja Žalec- Dobrna, 24.-27. juni) 2003 Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je bila dodeljena organizacija simpozija Znanstvene komisije Mednarodnega hmeljarskega združenja (Scientific Commission of the International Hop Growers’ Convention), ki bo v času od 24.-27. junija 2003 v Žalcu- Dobrni. Simpozij Znanstvene komisije je vsaki dve leti v eni izmed držav, ki pridelujejo hmelj. Letošnjega simpozija se bo udeležilo 59 najuglednejših hmeljarskih znanstvenikov in strokovnajkov iz Nemčije, Amerike, Japonske, Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike, Anglije, Češke, Poljske, Rusije, Francije, Belgije, Španije, Nizozemske, Srbije in Slovenije. V 21 referatih in 14 posterjih bodo prikazani najnovejši znanstveno-raziskoval-ni in strokovni dosežki s področja genetike, žlahtnjenja, varstva in kemije hmelja. V času trajanja simpozija si bodo udeleženci ogledah tudi hmeljišča v okohci Celja in Savinjski dolini ter obiskali Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer se bodo seznaniti z raziskovalnim in strokovnim delom. Za inštitut, slovensko hmeljarstvo in Slovenijo je to pomemben dogodek, tako v strokovnem kot promocijskem smislu, saj na vseh dosedanjih simpozijih udeležba ni bila tako številčna in dve tretjini udeležencev bo tudi prvič obiskalo Slovenijo. Majda Virant Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Bolezenski znaki na poganjku jablane (foto: M. Zmrzlak) Prvi pojav hruševega ožiga ah ognjevke smo v Sloveniji zabeležiti v Naklem leta 2001. V takem obsegu kakor letos se ta nevarna bolezen pečkastega sadja in nekaterih okrasnih rasthn pri nas še ni pojavila. Prvi izbruh je bil maja letos zabeležen v Škofji Loki, kasneje pa je bila pri pregledih zasebnih vrtov in intenzivnih nasadov ugotovljena bolezen na širšem območju Gorenjske. Bolezenski znaki na cvetu kutine (foto: M. Zmrzlak) Okužbe s hraševim ožigom so bile do sedaj odkrite tudi v dragih krajih po Sloveniji, med dragim v sadovnjaku v Čmovi v bližini Velenja. Zadnje okužbe so bile zabeležene na območju Maribora, v Kočevju in na območju Spodnje Savinjske dotine (Zalog pri Šempetra). letošnjih poganjkov in v primeru pojava takoj obvestite krajevno pristojnega fitotosanitamega inšpektorja (telefon: 031 373 354), službo za varstvo rasthn na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (telefon: 03/71 21 600), Kmetijsko gozdarski zavod Celje oz. območne kmetijske svetovalne službe, Upravo RS za varstvo rasthn in semenarstvo (041 354 405) ah Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (01 43 44 700). Še posebej bodite pozorni na kutine in na okrasne rastline kot sta npr. panešplja (Cotoneaster) in ognjeni trn. Sumljive rastline je potrebno na neokuženih območjih označiti (npr. s trakom) in o tem obvestiti pristojno službo, da bo odvzet uradni vzorec. Na okuženih območjih je treba sumljive rasthne označiti in opraviti prve higienske ukrepe t.j. izrezovanje vej pol metra pod okužbo z ustreznim razkuževanjem rok, orodja in obutve ter sežig rasthn na mestu samem. Več informacij o bakterijskem hruševem ožigu in širjenju le te-lega lahko dobite tudi na spletnih straneh. Marko Zmrzlak Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Oddelek za varstvo rastlin KRONIKA / Informacije junij 2003 29 Policijska kronika Motorist ranjen V minulih dneh je bilo precej prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi. V nedeljo, 15. junija, ob 19-45 se je v križišču lokalnih cest izven naselja Podvrh v trčenju z 4l-letno voznico osebnega avtomobila huje ranil 47-letni voznik motornega kolesa. V gozd Prejšnji četrtek, okoli 14.30 ure, se je hudo poškodoval 55-letni moški iz okolice Žala. Med vzvratno vožnjo z avtomobilom z dovozne ceste pri svoji hiši je namesto na cesto zapeljal po strmini v gozd, kjer je trčil v drevo, nato pa še v leseno ograjo. Policisti so s preizkusom alkoholiziranosti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola.. Kradejo kot srake V noči na petek, 13, junij, je neznanec na gradbišču na Rimski cesti v Šempetru vlomil v gradbeno barako. Iz nje je ukradel motorno žago, vredno 70.000,00 tolarjev. Med petkom in nedeljo je nekdo izza poslovnega objekta transportnega podjetja na Cesti ob železnici v Žalcu ukradel deset aluminijastih stranic za priklopnik. Plen ni majhen, saj so bile stranice vredne okoli 200.000 tolarjev. V ponedeljek, 16. junija, okoli 16. ure je neznanec izkoristil trenutno odsotnost voznika, ki je na Mestnem trgu v Žalcu nakladal kolesa v tovorno vozilo. Neznani nepridiprav je ukradel gorsko kolo znamke CANNODALE 400 CARBON zeleno-modre barve, vredno okoli 600.000 tolarjev. V sredo, 19. junija, so bili žalski policisti obveščeni, da je v času od petka do ponedeljka iz skladiščnega prostora v podjetju Schiedel iz Laikove vasi nekdo neznano kam odnesel elektromotor, primež in cev za gorivo za viličarja, vse skupaj vredno več kot 40.000 tolarjev. Uidi čez dan je dobro zaklepati hiše. Prejšnjo sredo čez dan je neznani storilec vstopil v stanovanjsko hišo na Polzeli. Našel je denarnico in iz nje vzel 30.000 tolarjev. Denarnico je zatem odvrgel v poštni nabiralnik. Za tatove so zanimive tudi starine. Prejšnji četrtek so bili žalski policisti obveščeni, da je nekdo iz nenaseljene starejše stanovanjske hiše na Vranskem v času od kona leta 2001 do junija letos odtujil več starejših predmetov. Tri stare stole, lesen križ, gobelin s sliko tihožitja, starejši pisalni stroj, sliko Marije z Jezusom, dve fotografiji in kipec Jezusa so policisti ocenili na vrednost preko 300.000 tolarjev. Dolžnosti ob prometni nezgodi Policisti so v zadnjih dneh obravnavah kar nekaj prometnih nesreč, v katerih so povzročitelji odpeljali s kraja, ne da bi nudili svoje podatke udeležencem, kar so po veljavnem zakonu o varnosti cestnega prometa dolžni storiti. Za nespoštovanje te določbe je zagrožena denarna kazen. Vsakdo je dolžan nuditi pomoč pri prometni nesreči, v kolikor je potrebno rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih in preprečiti ah omiliti ekološko škodo. Udeleženci nesreče pa so poleg tega dolžni ustaviti vozilo, zavarovati in označiti kraj nezgode ter pomagati poškodovanim. Pustiti poškodovana v prometni nesreči brez pomoči pa pomeni za povzročitelja nezgode tudi kazensko odgovornost. K.R. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ugasnilo je življenje naši dragi mami MATILDI CULK iz Kaple (6. 3. 1918 - 16. 5. 2003). Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Marta in sin Franc z družino V SPOMIN 25. junija bo minilo leto dni, odkar je umrl HENRIK MAGAJNE iz Dobriše vasi. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Mali oglas Eno in pol sobno stanovanje v Žalcu (50 m2) delno opremljeno, prodam. Informacije po tel.: 031 331 401. Mali oglas SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12. 3312 Prebold Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116 albin.herman@siol.net Trgovine gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51 I &Qt UKA S j ISO 9002 — ■ \ L 1 TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE - STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATON.TONDACH TERMO IN HIDRO IZOLACIJE, KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ... Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti V SAM-u NISI NIKOLI SAM! V SPOMIN NA JOŽEFA OREŠNIKA 11. junija letos je minilo leto dni odkar smo v Rosalce pri Ljubnem k zadnjemu počitku položili predragega Jožefa Orešnika, rojenega 16. 2. 1908 v Ljubnem ob Savinji, bisero-mašnika in častnega kanonika, ki je bil za mašnika posvečen 9- 7. 1933. Njegovo dušno pastirska pot ga je vodila od Braslovč, Rogaške Slatine, Brestanice, Zagreba, župnije Jakuševac do nadžupnije Sv. Križa. Kljub prihajanju in odhajanju iz braslovške fare je na nas pustil večen pečat vedno razdajajočega se dušnega pastirja, skromnega in tihega moža, ki se je utrujen vračal pozimi iz gozda, kjer je za nas učence pripravljal drva, da nam je bilo toplo pri verouku. A to je le skromen delček mozaika njegove dobrotljivosti, ki ga je pustil v nas veroučnih ovčicah, zato so bile naše misli velikokrat pri njemu in tudi za to sta nas, po petindvajsetih letih zaključka osnovne šole, srce in pot vodita k njemu; tja na Dobrovo, kjer nas je zelo toplo in prisrčno sprejel ter pogostil, nato pa popeljal čez trato pred cerkvijo rekoč: “Lepo je tu, a nehote mi “kaneda” misli uidejo na domači kraj in takrat se zazrem tjale čez hribe in sem doma”. Zdaj je resnično tam in počiva. Globoko v nas je ostalo tudi njegovo pisanje, ko nam je po tem obisku napisal:”...Vesel sem bil, ko ste se me spomnili. Uidi takrat, ko ste me nekdanji učenci obiskali na Dobravem. To mi vzbuja misel, da sejanje slabega mojega semena nadaljuje Bog, da rodi sadove. Vem, da se mu boste pustili voditi v bodoče. Saj je prijeten občutek notranjega miru, ki ga to prinaša. Dragi g. Orešnik! Hvala Vam za vse, kar ste nam dah, in mirno počivajte v Vam tako dragem domačem kraju, tam gori na hribčku, vedoč, da ste v nas posejali dobro seme in ste nam dah mnogo in še več, kar more dati vsak dušni pastir in kar ne odtehta nobeno bogastvo tega sveta. mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC V Celjska cesta 3/a, Žalec B Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 junij2003 Kronika Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu...? Nositi mommo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) Tiho se je poslovila od nas naša nenadomestljiva zlata mami, babica in teta FANIKA FLORJAN z Vranskega. Iskreno se zahvaljujemo za vso pomoč sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, cerkev, sveče in svete maše. Se posebno bi se radi zahvalili ga. dr. Pavli Rode - Zalokar za zdravljenje in lajšanje bolečin ob njeni dolgotrajni bolezni, patronažni sestri ga. Marti Kos in sosedi ga. Metki Vodovnik za nego. Hvala tudi ga. Faniki Kočar in Faniki Goltnik za pomoč v času bolezni. Najlepša hvala pogrebni službi Morana za zelo lepo opravljeno zadnje slovo, gospodu župniku Jožetu Turineku za opravljen cerkveni obred, govornici Mariji Završnik za lepe besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Ave Marijo. Vsi njeni Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata RUDIJA JEROMELA iz Andraža nad Polzelo (1934 - 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, izrečena pisna in ustna sožalja, denarne prispevke, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Topolšica, Bolnici Celje in UKC Ljubljana. Prav tako se zahvaljujemo njegovim sopevcem cerkvenega zbora, kvintetu Lastovka, govornikom, PGD Andraž, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil VIKTOR ŠKORJANC s Polzele (22. 7. 1939 - 4. 6. 2003). ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu Zidanšku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Ropotar ter pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ko tvoje zaželimo si bližini, gremo tja v miru kraj tišine. Tam srce tiho joče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 3. julija bo minilo eno leto, odkar je zavedno odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi ter pradedi GVIDO JELEN iz Andraža 91, Polzela. Hvala vsem, ki prihajate k njegovemu grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njem. Vsi njegovi Mimo in skromno si živela, vedno srečno za nas vse skrbela. Molitev ti je bila vodnik, naj ti bo sedaj Bog obilen plačnik. Vsi smo otožni, ker si odšla, hkrati hvaležni, ker si bila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube in dobre mame PAVLE GRABNER (19. 11. 1911 - 21. 5. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, sv. maše in darove cerkvi, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvala gospodu Zidanšku za ganljive besede in lepo opravljen obred, p. Evgenu Ketišu iz Nazarij in prof. dr. p. Viktorju Papežu iz Brezij za somaševanje. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN NOVAK JOŽETU in STANKI (20. 2. 1937 - 3. 7. 2002) (IR 11. 1960 - 24. R 1993) Minilo je 10 let, odkar si nas zapustila, draga Stanka, in eno leto, odkar si odšel, dragi ata. Nadvse se Vama zahvaljujemo za vajino dobroto, ki sta jo tako prisrčno znala dajati. Živita in bosta živela z nami. Razžaloščeni vajini svojci Učila si nas skromnosti, saj takšna si bila. Srce pa tvoje bilo je, kot bilo bi iz zlata. Nam solza zdaj rosi oko, bolečina rms duši. Nekoč pa spet nad zvezdami se srečamo vsi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame in tašče TEREZIJE KRIŽNIK iz Zaplanine pri Vranskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, vence, sveče, maše ter blažili bolečino. Posebna zahvala velja družini Mežnar iz Ločice za nesebično pomoč ter kolektivoma KTV Vransko in SIP SICO iz Šempetra. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar za pogrebne storitve, govorniku za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Stanko in Franci ter hčerka Štefka z družino Le srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več, dragi ati, med nami ni. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, atija in ata LOJZETA RAKA (4 & 1940 - 1. 6. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z dobro mislijo v srcu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter za izrečene besede sožalja. Zahvala moškemu pevskemu zboru Ivan Cankar Tabor, Savinjskemu oktetu, moškemu zboru Pevskega društva Tabor in cerkvenim pevcem iz Petrovč za zapete pesmi. Hvala župnikoma p. Manesu in p. Vančiju za čustveno pogrebno mašo. Zahvala pogrebcem, nositeljem luči, križa, plaket in priznanj. Hvala za lep govor županu občine Tabor g. Vilku Jazbinšku, ga. Jožiči Ocvirk in g. Daniju Brišniku. Hvala g. Vidu Pozniču za izvedbo protokola na pogrebu. Posebna zahvala sosedu Francu in njegovi družini za vsestransko pomoč ter ostalim sosedom in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor kob pomagali. Prisrčna zalivala osebni zdravnici dr. Centrih - Cetina in dr. Strouhalu ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Zvonka, hči Maijetka, hči Andreja z Milošem, hči Magda z Miranom ter vnuki Metod, Milja in Klara Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V najlepšem mesecu v letu, v mesecu maju, je Bog po težki in hitri bolezni v 74. letu starosti k sebi poklical našo ljubljeno mamo, staro mamo in sestro BARBARO JEZERNIK iz Gotovelj 104 pri Žalcu. (2. 12. 1929 - 24 5. 2003) Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, sveče, izrekli sožalje, nam kakor koli pomagali in jo z nami pospremili na njeni zadnji poti, se iz srca zahvaljujemo. Žalujoči: hčerke Fanika, Jožica, Vera in Barbara z družinami, sin Ivan ter bratje Franc, Ignac, Martin in Jernej z družinami Kronika junij2003 Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 22. avgusta. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata JOŽEFA KOLARJA iz Podgorja 6 a, Letuš (24. 4. 1930 - 16. 5. 2003) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem podjetja VEGRAD Velenje in SIP-a Šempeter, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekli pisna in ustna sožalja, za denarno pomoč in za darovane maše ter za denar v korist cerkve. Iskrena hvala vsem gasilskim društvom, posebno Gasilskemu društvu Letuš, za lepo organiziran pogreb in govorniku g. Mikeku za besede slovesa. Hvala zdravstvenemu osebju Polzela in Topolšica. Zahvaljujemo se tudi našemu g. Zidanšku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem iz Šmartnega ob Paki in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Pavla, sin Jože in hčerka Marjana z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi nas je v 48. letu zapustila naša draga žena in mamica DJUKA BABIC iz Žalca. Iskreno se zahvaljujemo vsem stanovalcem Čopove 3, kolektivoma BAR KARLA Žalec in TOVARNE NOGAVIC POLZELA. Hvala sošolcem Poslovno komercialne šole Celje in ga. razredničarki 4. g-razreda. Za izkazano pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo znancem, prijateljem ter pogrebni službi Ropotar in govorniku. Še enkrat iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Božidar, sinova Dejan in Darko, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Imela si težko življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš tiho, mimo spala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tetike in svakinje HENRIETTE - RIO ARNŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sostanovalcem za darovane sveče in cvetje. Lepa hvala družini Toman iz Šempetra za lepo cvetje in vso drugo pomoč v stiski. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Strahovnik in g. Kisovaiju. Svak Jože z družino POGREBNE STORITVE Ulan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 G&W: Ohi 613 269 GSM: 061 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter Delodni čas: od 00. do 26. ure Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, sedaj že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Le srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče... V SPOMIN 8. junija je minilo leto dni žalosti, odkar smo za vedno izgubili dragega moža, očeta, dedija in brata ALOJZA SAKELŠKA iz Pongraca. Vsem, ki obiščete njegov grob in prižgete svečko v spomin, prisrčna hvala. Vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Imela kratko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA Z nepopisno bolečino smo se poslovili od naše drage hčerke, sestre, tete in vnukinje MOJCE PLANINŠEK iz Zabukovice (3. 4. 1983 - 19. 5. 2003) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala družinam Pečovnik in Flego ter Anici za pomoč, govorniku Mlinariču za poslovilne besede, g. župniku Branku Zemljaku, pevcem za zapete žalostinke in za odigrano Tišino ter pogrebni službi Morana. Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: mami, ati, sestra in bralje z družino, stara mama in družina Verdev Smrt nas pogrezne v grenko bridkost, I ki lahko dušo razje! Dragoceni spomini pa so kot most, da je lažje stopiti prek nje! Spominjamo se dobre in ljubljene tete TREZIKE GRENKO iz Sp. Gore 14, Braslovče (11. 10. 1928 - 1. & 2003). V najtežjih trenutkih so nam bolečino blažili in pomagali družine Krašovic, Puncer, Cunder in prijateljica Štefka, sveto mašo sta darovala župnik Jože Zidanšek in prof. dr. Ivan Rojnik, besede slovesa ji je namenil Franci Debelak, žalostinke so zapeli Dobroveljski fantje, mnogi ste darovali sveče. VSEM ISKRENA HVALA. Ljuba teta, za vedno boš ostala v srcih nečakinje Marjane z možem Vinkom, pranečakov Aleša z ženo Polono in Jerneja ter prapranečaka Jakoba. Eno leto v grobu spiš, a v najinih srcih še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN IVANU MIRNIKU 28. junija 2003 bo minilo leto dni, kar te ni, dragi ati in prijatelj. Pogrešava te Lizika in hči Tatjana RIO Dne 19. maja 2003 smo se na pokopališču v Žalcu poslovili od naše dolgoletne prijateljice - HENRIETTE ARNŠEK iz Žalca. Nismo ji mogli nadomestiti izgube ljubljenega soproga, vendar imeli smo jo radi. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Prijatelji ZAHVALA 27. maja smo se poslovili od drage mame, babice in prababice KATARINE MALINGER iz Braslovč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in kakor koli pomagali pri vodenju pogreba. Žalujoči vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE ŠOLINC (16. 11. 1907 - 16. 4. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraženo ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku, pogrebni službi Ropotar in pevcem za lepo opravljen pogreb. Žalujoči vsi pjeni junij2003 Zanimivosti OBČINA ŽALEC POLICIJSKA UPRAVA CEIJE Svet za preventivo in vzgojo Postaja prometne policije Celje v cestnem prometu občine Žalec Policijska postaja Žalec vabita na JAVNO PRIREDITEV “SKUPAJ NA POTI - ZA VARNOST PROMETA GRE” v torek, 1. julija 2003, pred občinsko stavbo v Žalcu, Ulica Savinjske čete. Vzporedni program: razstava risb na temo “PROMET”, predstavitev varnostne opreme, čelad, sedežev ... svetovanje s področja varnosti v prometu, predstavitev policijske opreme in vozil, preizkus “STOPKA”, reakcijski čas, alkotest... Ob 15.30 bo: prihod 60 policistov - motoristov iz evropskih držav, izročitev pisne note za VEČJO VARNOST V PROMETU, ogled motorjev in razgovor s policisti - motoristi. Prijavite se na tekmovanje v spretnostni vožnji, “polževi vožnji” ter na izbor za najstarejšega kolesarja in najstarejše kolo. Prijave sprejemamo ob pričetku prireditve oz. ob pričetku tekmovanja. VIJUDNO VABIJENI! Smrčki ob Savinji Tinko Vaš iz Vrbja je velik ljubitelj gob. Tako kot vsako leto, je tudi letos že v maju ob robu reke Savinje nabral smrčke ali mavrahe, ki spadajo med zelo iskane užitne gobe. Nabral jih je kar precej, nekaj tudi velikih, kar je prava redkost. Smrčki so med prvimi gobami v sezoni, če je le toplo in mokro vreme. Domovina smrčkov je Italija, Francija, Švica in Ameriški srednji zahod, v Minnesoti pa prirejajo festival smrčkov. Po nekaterih zapisih rastejo smrčki tudi na pogoriščih in zaradi tega nekateri ljubitelji teh gob previdno kurijo v gozdovih z upanjem, da se bodo naslednjo pomlad veselih gobic. M. c. Ribiška družina Šempeter je letos že osmo leto zapovrstjo pripravila ribiško tekmovanje Agrežev memorial na ribniku Preserje. Ekipnega tekmovanja v športnem ribolovu se je letos udeležilo 9 ekip iz raznih krajev Slovenije. Prvo mesto je tudi letos, drugič zapored, osvojila ekipa RD Straža iz Ljubljane, ki je ulovila 31-000 gramov rib, druga je bila RD Laško s 14.200 g ulovljenih rib, tretja pa druga ekipa Ribiške družine Šempeter s 12.600 g rib. Prehodni pokal je ponovno osvojila ekipa RD Starža iz Ljubljane. Pokal za najtežjo ribo, ki je tehtala 4.600 gramov, je osvojil član RD Straža iz Ljubljane Vlado Langus. T. Tavčar PROGRAM: 10.15 tekmovanje v spretnostni vožnji kolesarjev • kategorija kolesarjev osnovnih šol, • kategorija upokojencev; 11.00 izbor najstarejšega kolesarja ter izbor najstarejšega voznega in uporabnega kolesa; • tekmovanje v “polževi vožnji” s kolesi; • predstavitev opreme in vozil za reševanje PGD; 14.00 podelitev nagrad tekmovalcem. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3,3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Spominska fotografija vseh štirih ekip z družino preminulega Janija Lokana Spominski nogometni turnir Na nogometnem igrišču v Trnavi je potekal nogometni turnir v spomin na pred letom dni preminulega Janija Lokana s Polzele, ki je največ svojega prostega časa preživel med vrati nogometnega gola. Bil je izvrsten vratar. Pred dobrim letom dni ga je med ogrevanjem na igrišču pred začetkom turnirja izdalo srce. Na spominskem turnirju, ki so mu prisostvovali tudi najožji sorodniki preminulega, so se med sabo pomerile štiri ekipe, in sicer: ekipa ŠD Trnava, ekipa Garanta, ekipa obrtni- kov Trnava in ekipa celjske policije Leteči Celje. Igrah so vsak z vsakim, najuspešnejši pa so bili nogometaši Športnega društva Trnava in osvojili spominski prehodni pokal. Drugo mesto so zasedli Leteči Celje, tretje pa obrtniki Trnave. Turnir naj bi bil poslej vsako leto. D. N. Peto srečanje veteranov V Preboldskem gaju so se tudi letos zbrali člani Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in v družabnem vzdušju obudili spomin na čas vojne za samostojno Slovenijo.. Zbrane veterane in druge udeležence srečanja, med katerimi so bili tudi član predsedstva ZWS in predsednik Območne organizacije ZWS Trbovlje Jože Čibej ter predstavnika obeh veteranskih organi- zacij iz Združenja Sever in ZZB NOB Spodnje Savinjske dohne Iztok Rumf in Ernest Marinc, je najprej pozdravil podpredsednik območnega združenja Zdenko Terpin. V imenu predsedstva ZWS in v imenu trboveljske organizacije ZWS je udeležence srečanja pozdravil tudi Jože Čibej. Sledilo je športno druženje. Veterani so se tokrat pomerili v tenisu dvojic, športnem ribolovu, ruskem kegljanju tekmovanju v metanju krogov. D. N. Generacije brcale Športno društvo Latkova vas je v začetku junija izvedlo že osmi generacijski turnir v nogometu Latkova vas 2003. S številom udeležencev so bili zelo zadovoljni, najstarejši udeleženec je bil 59-letni Aco Plevčak, najmlajši pa sedemletni Matej Glavnik. Med najmlajšimi sta tekmovali le dve ekipi, zmagala je ekipa letnikov 1990-2000, ki jo je vodil Žiga Tavčer. Med starejšimi pa je prvo mesto osvojila generacija 1970-1980 z vodjem Srečkom Stepišnikom, druga je bila ekipa letnikov 1940-1960, ki jo je vodil Aco Plevčak, tretja pa ekipa letnikov 1960-1970, vodja Božo Ribič. Med tekmovalci, ki so se pomerili tudi v drugih igrah, je bil tudi župan Vinko Debelak. K. R. Bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je nastala že v maju sredi Žalca ob Savinjski cesti pred delavnico mojstra Toma Diacia, ki je sadiko limonovca prinesel z otoka Rab že leta 1977. Čez tri leta je že zraslo nekaj limon, nato pa iz leta v leto več, saj je nadvse skrbno pazil na svoj limonovec, ki je kmalu dobil družbo. Danes sta limonovca okras, saj se na njiju kar tare rumenih hmon, zraven pa že poganjajo novi cvetovi, ki obetajo obilen pridelek čez dobro leto. V normalnih naravnih pogojih mine od cveta do zrelega sada le nekaj mesecev, v rastlinjaku, kamor moramo hraniti limonovce v hladnih mesecih, pa je ciklus temu primerno daljši. Iddi do 15 mesecev. Vsekakor pa hmon Diacievim najbrž ni potrebno kupovah, saj imajo še več mlajših limonovcev, ki prav tako že rodijo. D. N. Limone bogato rodijo hvteioU Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP 1. julij 2003 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Nudimo tudi zelo ugodne pogoje za opravljanje vozniškega izpita "A" kategorije.