23. štev. V Kranju, dne 8. junija 1907. VIII. leto. Političen in gospodarslg lisi Izhaja vsak« soboto svaftar in slane za Kranj 4 K., po |>o*ti za celo lato 4 K, ta pol lola 1 K, M druga drŽava stane f> tU) K. Poaamezoa »tavilka po 10 vin. — Na n.rofba bral istodobne vpoeitjatve naročnina aa na ozira. — V re il ni *t v o in upravniatvo Ja na pristavi goap. K. Klorian.i v • Zvezdi*. Mesečna priloga „5toVen5Ki UW" Inserah m računajo ta celo atran ROK, ta pol sirani 30 K.■»a četrt strani 20 K. Inaerati aa plači riejo naprej. Za manjka oznanila aa |Mf ta petit-vn to 10 vin., ce aa tiaka enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj aa blagovolijo pnailjati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vae upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novire. — Dopisi naj ae izvolijo frankirali. — lloknpiai t ne vračnjo Politični del. U U U U L) Nemški mlsijon v L)ubl|ani. Goipod urednik! Sobotni «Slovenec» je pisti, kako lepe so misijonske pridige v stolnici. Veselega srca pripoveduje slovenskemu svetu, da je ljubljanska stolna cerkev nabito polna najodličnejšega občinstva pri nemškem roisijonu. Moški da kar konkurirajo z ženskami glede Števila. »Slovenski Narod» je že nokaj dni preje ožigosal nemška vabil;«, katera je pošiljal vladika Jeglič Slovencem za urmški misijon. In opozarjal ter prosil je «Slov. Narod, napredne Slovence, naj nikar ne hodijo k nemškemu misijonu v beli Ljubljani. V času, ko so bili po Ljubljani se razburjeni duhovi od volitev, je «Narod, prosil Ljubljančane, naj pokažejo enkrat svojo naprednost in narodnost tudi napram cerkvenim gospodarjem. Bil je to čas, ko je bilo duševno razpoloženje za tak protest že v naprej kar najbolj mogoče pripravljeno in pripravno I Ljubljansko napredno ženstvo je Slo v boj za svobodomiselnega kandidata. Ljubljansko napredno ženstvo je pisalo navdušeno in samozavestno pismo s čestitkami gospodu županu in izvoljenemu poslancu. Ljubljanski naprodnjaki so Se dihali v znamenju boja. «Slovoncc» je ozmerjal mlade gospodične. Vse je Se ropotalo in grmelo. Klici po maščevanje. Hoj tu, boj tam. Razburjenje je bilo tako, da so pokale klofute. Navdušenjo zoper klerikalizem je doseglo neverjetno stopinjo. Prišlo je tako, da je iz vseh krajev odmevalo: «Živela, bela Ljubljana!» Da, zgodilo se je celo, da so napredni možje in napredne žene ter gospodične, o vsi, celo »ateisti, sprevideli za potrebno, javno proslavljali cerkveno obrede v trnovski fari, ker je v tej fari slučajno od škofa neodvisen župnik... Tako je bilo zgražanje nad škofom! V takem času je prevzvišeni gospod knez in Skof pošiljal nemlka vabila in v takem času je pisal «Slovenski Narod» na adreso narodnosti in naprednosti... I'a, kaj se je zgodilo? Cerkev jo nabito polna najodličnejlega občinstva ... Gospod urednik, krivi so Ljubljančani sami! Ali zadene Škofa kaka krivda Y Nemška vabila Slovencem? K nemškim prireditvam se pač pišejo nemška vabila 1 Nihče, nihče, n. pr. ne vabi k nemškim plesom s slovenskimi vabili! In dalje? Brez dvoma pozna prav dobro skof razmere po svojih cerkvah .. . Dannadan skozi celi ljubi maj, je lahko videl Skof na svoje oči, kakšne da so njegove ovce... In videl je, da «odlično, občinstvo raje moli nemške litanije kot pa slovenske! Cel mesec jo hodilo napredno ženstvo k nemškim «šmarnicam», d očim so se skoro v istem času nekaj korakov proč od nunske ali stolne cerkve, t. j. pri frančiškanih, molile slovenske litanije ... Prosim Vas, g. urednik, kaj je storil skof? Upošteval je samo okus pretežne večine odličnega občinstva! To je ja zelo taktno od našega vladike! In zato ne zasluži graje! Da, celo hvaležni bi morali biti to pot škofu! Vse kaže, da je ta misijon namenjen v prvi vrsti inteligenci. NemSka inteligenca posluša pač raje nemdke pridige. In ljubljanska slovenska inteligenca pa, žalihog, — tudi. Nemške «šmar-nice» povedo to jasno! No torej? Za tiste, ki ne marajo nemških pridig, in za tiste, ki jih ne razumejo, bo skof brez dvoma priredil že slovenske misijonel Kdaj? To pa nas prav nič ne briga! Ce pa mislite, da se molim, pa Vas opozarjam na neka) drugega. Ako hoče Skof zbrati kolikor mogoče mnogo inteligence k misijonu, je naravno, da se mora preskrbeti s stvarmi, ki «vlečejo» ! In imena Abel i. t. d. so sloveča! Dobro vem, da imamo med slovenskimi duhovniki še tudi koga, ki bi znal govoriti! A svet krona take, ki so na • glasu*! Ce je pravično, zato se ljudje presneto malo brigajo! Dejstvo pa, da Abel, Kolbin Volbert nemške govore prednašajo in slovenskih ne znajo, ni moglo niti malo vznemirjati Škofa, saj ve, kako je pri nas! Skof se lahko smeje na ves glas in sto izgovorov Vam lahko pove, predno ga bodete le enkrat ujeli! «Šmarnicc» trajajo cel mesec, misijon pa nori Men. In misijon nudi včasih celo strasno zanimive povesti. Pa bi ne sle ženske zaradi bagatele — nemščhu? Naivnost! O, pardon, pardon, ženskam delam krivico l Slovenskega soluika — ki ni klerikalec — se je že tudi videjo pri nemških .Smarnicah. v napredni Ljubljani! Pardon! Zelo pravično pišo «Slov. Narod* svoj uvodni članek v torek. • Ženstvo in klerikalizem., tako je naslov. In vse je res, kar je pisal! Da se ženske težje oproste predsodkov, kot moški, je večna res« niča. Dodati pa bi so bilo to, da žena ne bo nikoli taka kot mož, ker je to v naturi in je to tako gotovo kot amen na koncu očenaša! Žena stoji na strani moža, hrabro gre v boj, če treba, brez vseh ozirov, da, daleko lahko prekaša v tem moža; a — srce in misli ne slede stvari, temveč ljubezni do moža in otrok! Taka je žena in če ni taka, ni žena, pa naj se postavijo na glavo vsi kori vseh emancipiranih angeljev in angelčkov! A, saj to ne pride danes nič v poštev! Da se v Ljubljani molijo nemške litanije, poslušajo nemške pridige, tega ni kriv samo klerikalizem žensk, temveč tudi besedica: — «n obeli* To je tista prokleta coklja, ki ovira vsako početje! In, da bi ne bilo te čudne coklje, bi škof imel polno dela, če PObLISTEK. Koroika pesem. Koncert mešanega ibora škofjeloške narodne čitalnico pod vodstvom g. Osk. Deva dne 20. majnika 1.1. II. 11. Sem mislil, lem žingal, lem žaloaten ■tal... >t'in mislil, seru žingal: knj bom ai zatel, al' pojdem k iolnirjein, al' bodem jo vzel. Ne hodi k iolnirjein, je škoda za te, boš vidil moj pobit, bo grevalo te. Kaj grov,ilo bo me, k'sein proboron za to, ti drugo 'mas pote, ae sramujeA mene. Koj verjemi, p«»hir. prav rada to 'mam, bom puJelc nar'dila, po njega prid' aam. 12. Sva i luboo na Jarmark hodila... Sva z ljubeo na jarmark hodila, sva Previja noj Itrimfe kupila, pa črevlje lipe, pa šlrimfo biele, haloga poba ni, kakor ti. 13. Vae te luitae ljlte moja to rajialt po Dravo... Vae te lastne Ijite mejo ao rajznle po Drave, ni*o driizV-i zapustile, ko rava in lutate. Tralalala . , . Okni sobo zasiiilnm, pa vidim nlroolre, ud moje ta prvo ženico, ki je ver ni ua sveti. 14. Ja* pa 'no liiloo 'mam,.. Jaz pa 'no sisico 'mam, notro tri eimerče 'm,mi, notre spanciram, si kratek čas djelam, kaj nm-a, sem pobit- le sumi Jaz pa ou garlclr 'mam noUe tri roiice 'mam, liepo cvetijo, mi žlahtno dialjo, kaj nest, k jih voham le nam! Jaz pn dve tičlci 'mam, Jih za |vet rajniH ne dam; liepo čveriljajo, mi liepo iviigljnjo — Kaj nuca, k jih sli-im le x»m! 15. Pa io aolnčioe aije ,., Pa so aolm'ico sije, pa rofco cvrto, pa le lički pojejo pa tam dol za Dravo, Pa ta prva mo ćaka, k'la drug' me no ho, pa ta tretja j'ta prava, pa tam dol za Dravo. 10. Boli dan šo gori poka... Puli dan io gori [toka, Ljudi bodo srečevali, ae bom motro spravljat moukn, in te bodo popraš'vali: Urice lepo pojo, kod al hodil, kjo si bil rumeno solnee a'jalo bo. in kje si čeveljčke rosilV 17. Obični raj... • Zakaj se ti deva no udaft? Vsako loto tri verherjo 'ma**. • Jaz se no bom udavu, bom ledig ostava, ker lep'ga pobira 'mam*. 18. Sem bil včeraj na aemnjo ... Som bil včeraj na semnju pri svetom Jurji nu goro, tam je ljubica rajava, meni v srce nahajava, ljubica moja, ljubica moja. Je b'la tenka, ko konopva, rudeca kakor garlroia beva je bva, ko makov cvet, sam bog te zvohl na tam avet. 19. Jas pa pojdom v pvantao ... Jaz pa pojdom v pvanino, kadar liepa ura bo. Jaz ne grem zavoljo aira, kar bolj zavoljo skute. Jaz le grem zavoljo Mojce, ki je ljubica moja. 20. OleJ čez Jezero, gor čez gmajnioo ... Glej čez jezero, gor čez groajnicn, kjer jc dragi dom z mojo zibelko. Kjer so mo zibali mamica moja in prepevali hoja, kija. Sem se majhen bil, som bil dro vesel, aem ver bartov k'tero pesem pel. Zdaj vae(aninulo je, nič već pel ne bom, zdaj nI vec moj dragi, ljubi dom. 21. Rlboo po mnrjiol plavajo... Hibce pn murjici plavajo, gvavce pa vunkaj dr*<>. Mene pa k ljubici branijo — jei jo pnneti ne mo. bi hotel imeti cerkev nabito polno v prvi vrati pri •smernicah* i nemškimi litanijami! In potem bi nal Ikof ne mogel pošiljati nemških vabii! Ljubljanski napredni Slovenci bi pa lepo čakali slovenskih misijonskih pridig, če rabijo misijon! • Nobel*, tnobeU ... O, tako «nobcl» je »pri nunah*, tako «lepo» je pri nemških Htanijah! Poglejte to «lcpo» promenado i. L d. i. t. d. i. t. d! «fajn» . .. *lino» . . . «nobel» . . . O, niso tega krive samo žensko 1 N. pr. v pred-pustu so nekateri gospodje kar iz sebe, od presrečne sreče prevzeti, da se morejo in smejo sukati tudi med najbolj «finimi* ... Kje je greh! V krvi? O, vsi Slovenci smo iz istega testa, plemstvo nam je tuje. Zakaj smo tako ponižni napram tuji gospodi ? Leži se to v krvi? Pasje ponižni smo napram nemški gospodi, tega ne more utajili nihče! Ponižnost jo sicer zelo lepa čednost, a tej ponižnosti je primešana ena strašno velika porcija tiste k o k e t e r i j e, ki jo izražena v besedici: «nobcl», t. j. začetek in konec vsega, kar se pri nas v toliki meri in tako rado greši nn slovenski račun, pa naj bo že potem greli v sobah šivilje ali pri čevljarju, pa naj bo že polein prodajalna klobukov ali česa druzega, pa naj bodo cftmarnice* ali misijon, pa naj bo promenada ali gladki parket! G. urednik, pozdravlja Vas Vaš Zamurček. V Kranja, dno H. junija. Državni zbor je sklican na dan 17 t. m. Pre« stolni govor, s katerim otvori cesar državni zbor, bo precej dolg ter naštejc vse zakonske načrte, s katerim se ho imela baviti nova zbornica. Nagla-tala se bo korist novih železnic, zlasti v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, zavarovanje za onemoglost in starost, uvedbo dveletne vojaške službe i. t. d. — K d n bo predsednik v poslanski zbornici ? Nemci kandidirajo na predsedniško mesto v novem parlamentu dr. Kbenhocha, oziroma dr. VVeiltkirchnerja, socijalisti hočejo imeli za prvega podpredsednika nemškega socijalista Pernerstorterja. Ustanovitev skupnih klubov. Malone vso stranke u videvajo potrebo skupnega postopanja v bodočem državnem zboru. Tako so je vršila dne f). junija v Pragi konferenca vseh čeških strank, da se posvetujejo o ustanovitvi takega kluba. Navzoči so bili odposlanci napredne sranke, Mladoče-hov, Staročehov, agrarcev, stranke čeških državnih prvaši-v, radikalcev in klerikalcev ter so se vsi izrekli soglasno za skupen klub v drž. zboru. Zastaviti pa je vse sile, da ne zavzame klerikalizem odličnega mesta v njem. — Istotako je nova poljska ljudska stranka stopila v novi poljski klub, toda s pridržkom, da se imajo revidirati pravila tega kluba. — Najhujše se godi Nemcem, ki so spočetka nameravali ustanoviti skupen svobodomiseln blok. Namera pa se je razbila, ter sta nemška ljudska stranka in stranka nemških agrarcev ustanovili nemško-nacional no zvezn. Nemška napredna stranka je s tem osamljena in njen minister Marchct je brez mandata. Ravnotako so izjavili vsenemski poslanci Iro, Jager, Malik in Spiess, da ne pristopijo nemški nacionalni zvezi, češ, da ta ne zastopa niti narodno, niti svobodomiselno organizacijo. Govori se tudi o ustanovitvi nemške demokratične stranke, ki bi bila pribežališče nezadovoljnežev iz vseh nemških strank. Zna- Opat Saba. Spisal B. S e r g j e j e v. Dalje. IV. Prišla je nedelja, a Že v soboto je naznanil graščak Viktor, da bode drugi dan v gradu nehala veselica med služabniki in služabnicami, a udeležili se je bodo tudi vsi domači, ker je god njegovega sina Emanuela. Lep dan je bil in vsi služabniki so se opravili kar najbolj mogoče praznično. Graščak jo pripravil obilo pijače in jestvin in po kosilu se je pričela zabava; tudi Flora in Loti sta prišli na dvorišče v spremstvu Emanuela in očeta med vesele služabnike, ki so bili po rodu večinoma Črnogorci. Najprvo se je pričel ples. Služabniki in služabnice so se prijeli okolo vratu in pasu in naredili veliko kolo, a zagledavši Floro, Loti in Emanuela, so jih poprosili, naj se udeležijo plesa. Vsi trije so z veseljem pristopili, celo graščak Viktor se je uvrstil med nje in za kraljico plesa je bila enoglasno izvoljena Loti. Stopila je v aredo in počasi so se jele majati vrste, a vedno hitreje, hitreje. A vsakdo je gledal, komu podeli kraljica Loti pozlačeno jabolko, da zapleše ž njo. Lahnih nog se je sukala in zapela: čilno je, da utegne poslati načelnik te stranke baron Hock, najboljši sedanji avstrijski politik. — Krščanski socialci so odločno proti vsaki združitvi s klerikalcem in le (Sessmann s svojim pristašem neguje in protežira to misel. Lucger, pa znan kot duša vsega avstrijskega krščansko-socialnega gibanja, dozdaj previdno molči ter potrpežljivo čaka, na katero stran mu bo bolje obrniti plašč Tudi pri nas Slovencih se govori mnogo o skupnem klubu. Ker so se namere dosedanjega načelnika jugoslovanskega kluba, dr. Šu*tersiča, izjalovile — menil jo namreč ustanoviti lak klub, toda izključiti iz njega napredne poslance — bil je pretečene dni sam v Dalmaciji in tam snubil dalmatinske poslance za svoje ideje. Da mu je nekoliko spodletelo, ker zaderški « Narodni List«, glasilo poslanca Hiankinija, kar očitno pove, da so naj ustanovi skupni jugoslovanski klub, ki bi tvor.l 12 Hrvatov, V Srba, 18 slovenskih klerikalcev, i napredne Slovence in dr. Rybar. Potemtakem bi štel klub 87 članov in bi bil dosti močen igrati v novi zbornici važno ulogo. Gotovo, da se bo poglavar kranjskih backov tej nameri z vso vnemo upiral, ker ve, da bi potem nikdar ne mogel on načetovat tako sestavljenemu jugoslovanskemu klubu in kakor vse kaže je zvezda v zatonu in eksclcnca je Sla rakom žvižgat. — Hocialno-demokratična stranka jo imela minole dni konferenco na Dunaju, koji so prisostvovali odposlanci vseh avstrijskih narodnosti in se je določil načrt skupnega postopanja. Angleška godba o ločitvi Avstro-Ogrskega. Na Angleškem je izšla brošura «Bodočnost Avstrije*, v kateri se avtor peča z avstro-ogrAo monarhijo, ki trpi na narodni in politični vrednosli. Po njegovem mnenju pomenja ločitev veliko nevarnost za drŽavo, zlasti za Ogrsko, katerim bi zadala udarec, težak kot poraz v vojni. Madjari bodo po ločitvi brez armade, ki jo upravljajo Avstrijci, brez generalnega štaba i. t. d. Prva skrb Ogrske bode, da si ustvari svojo armado. Avstrija si z vzajemnimi koncesijami trozvezi Zagotovi svojo neodvisnost. Ogrsko pa bode neprestano obujalo slast sosedov, Rumunija bode gledala poželjivim očesom na svojo rojake, Srbija na Banat, Bosno in Hercegovino. Bolgarsko pomoč si bodeta obe državi kupili s prepustitvijo Macedonije. Ta kombinacija bi bila zelo nevarna, ker vse te tri države spravijo na nogo do 700.000 mož. Druga nevarnost pa so Hrvatje; s tem, da pade avstro-ogr-ska nagodba z 1. 1807, pade tudi ognko-hrvatska nagodba z 1. 180H. Ali ustvari Avstrija na jugu državo, ki bi vsebovala tudi Hrvatsko? Ali no bodo zagrebški nacionalisti dosegli spojitev Bosne in Hurcegovine s svojim kraljestvom. Cela vrsta okolnosti govori, da Ogrska kot samostalna država nima obstanka. Pereče je tudi narodnostno vprašanje na Ogrskem, ki ga inadjarski šovinisti trdo-vatno zakrivajo. Po 40 inacljarizacijskih letih je še nad 40 odstotkov prebivalstva, ki ne razumejo madjarščine. Vzrodila se je med Rumuni in Slovaki inteligenca in na 3edrnograšketn rumunščina boljinbolj ovira rmdjaršfiino. Z uvedbo splošne volilne pravice se narodnosti le še okrepe in odvzamejo politični monopol madjarskemu plemenu. Poleg tega bi samostojnost s svojo armado, diplomatskim zborom, mornarico, carinskimi mejami v daljavi 1200 km zahtevali od Ogrske, ki je vrhu-tega bročma avstrijski tarifni politiki na milost in nemilost, neznosne finančne žrtve. V Budimpešti so priredili socialni demokratjo veliko demonstracijo, ker hoče vlada, ki jo prevzela obvezo, uveljaviti splošno in enako volilno pravico, sedaj z zvijačo opehariti ljudstvo za to pravico. _ Ti moj sokol sinji, pridi mi v objem, da zapleševa vs;i srečna hitri «kolo» zdiij. .. Povzdignila je ročico, se nasmehljala in vrgla jabolko Emanuelu, ki je ves srečen zdirjal v njen objem. Krepki glasi so zaoiili junaško posen, da je odmevalo od gozda. Viktor pa, videč, da se je zgodilo, kar si je natihem vedno želel, bil je prepričan, da se ljubita Emanuel in Loti, saj je ona pokazala neustrašeno pred vsemi, da ljubi Emanuela, in tudi Flora, s katero je plesal, mu je to potrdila. Emanuel in Loti'pa sta tesno objeta plesala v sredini druzih, no zmeneč se za vse, kar jih obdaja, in se mnogokrat poljubila. Za plesom se je pričela tekma v streljanju. Mnogi so že rešili svojo lovsko čast, prišla je vrsta na Pepota. «He! Ali vidite Gjurcta, ki stopa proti gozdu k svojemu hudo obolelemu očetu!» je zaklical Pepo. • Vidimo, vidimo!!* •Dobro, torej pazite!« Glasen pok in raz Gju-retovo glavo je odletela Čepica. «Dobro, dobro! Živel! Sedaj pa gospod Emanuel!* so kričali veseli služabniki. Emanuel je vzel briljantno iglo, ki jo jo nosil v kravati, stopil k Lotici in ji jo zataknil v bogate kodre tor ji zašopotal: Gospodarski del. --i Važno iEpreaeabe novega obrtnega reda Konec. Največ boja in skrbi pri novi obrtni reformi je povzročil 3 Koliko je bilo protestnih shodov, sprejetih neštevilno resolucij, da bi se ugodilo krojačem in čevljarjem na eni strani, trgovcem z obleko in čevlji ter konfekcijonarjem na drugi strani. Kakor smo pa le uvodom omenili, ima ta paragraf najznačilnejše znake kompromisa. Kot novoit je poudarjati predpis prvega odstavka, da je trgovskim obrtom izrecno dovoljeno na njih blagu izvršiti malenkostne poprave, ki jih kupee zahteva. Tudi konfekcijonarjem so dovoljene navadno malenkostne poprave, n. pr. prešitje gumbov i. t. d. V drugem odstavku so določujejo pravice trgovcev glede jemanja mere in prevzetja naročil nanovo obleko ali čevlje. Trgovec sme to izvršiti po samostojnih izdelovalcih (ne samo po obrtnikih). Pod samostojnimi izdelovalci se razumejo tudi izdelovalci domače industrije, samostojni delavci na domu i. t. d. Imetniki trgovskih obrtov imajo tudi pravico posredovati izvršitev poprav in premenjav, in sicer kakor pri naročilih na novo izdelke le pri samostojnih izdelovalcih. Poprave pa smejo trgovci posredovati le pri predmetih, ki so jih sami prodali, ne pa pri drugje kupljenih. Glede dimnik a'r s ki h okrajev so te uvedle olajšave, ker ni več predpisan predlog, ampak le zaslišanje občinskega zastopa in je to za vse kraje, torej tudi za večja mesta veljavno. Za rokodelske obrte je po zakonu smatrati one, ki so kot taki navedeni. Znak rokodelskih obrtov je v splošnem ta, da gre pri njih za ročne spretnosti, katere si je pridobiti le po daljšem vežbanju v obrtih. Namen novih določb, ki pooštre sposobnostni dokaz, je predvsein in v prvi vrsti ta, da se dvigne strokovna sposobnost obrtnega naraščaja na višjo stopnjo. Nu zadoščajo več samo izpričevala učnega mojstra in obrtnega delodajalca, marveč pristop po končani učni dobi obvezna pomočniška skušnja. Poskrbljeno pa je nadaljo v zakonu za bodočnost tudi za takozvano mojstrske skušnje, ki se delajo pred posebno izpraševalno komisijo. Za enkrat bodo mojstrske skušnje le fakultativne, neobvezno; pet let po uveljavljenju novega obrtnega zakona pa sme trgovinsko ministrstvo določiti, da sinejo imeti obrtne vajence le taki mojstri, ki so napravili mojstrsko skušnjo. Uvedba obveznih pomočniških skušenj naj ugodno vpliva na obrtno vajence in jih pripravi do tega, da se z večjo pridnostjo vežbajo v svojem rokodelstvu. Obvezno pomočniške skušnje pa stavljajo tudi do učnih mojstrov dolžnost, da se brigajo za izvežbanje svojih vajencev, s potrebno skrbnostjo in pazljivostjo, zakaj neugoden uspeh pomočniške skušnje utegne imeti po zakonu za učnega mojstra to neprijetno posledico, da se mu za določen čas ali vedno odtegne pravica, sprejemati in imeti vajence v svojem obrtu. Določbe novega obrtnega zakona glede pomočniških skušenj zadobe veljavnost 10. februarja 1U08; zn one vajence, ki dovrše vajensko dobo, predno zadobe veljavnost to določbe, določila ne veljajo. Pomen pomočniških skušenj obstoji v tem, da daje pravico do samostojnosti, zakaj osebam, ki ne prestanejo pomočniške skušnje, ne bo moč pričeti samostojno svojega rokodelstva. < Pojdi prod grajska vrata, postavi se tik pod venec, ki visi nad vrati od prvega nadstropja. Ne boj se, streljal bode tvoj Emanuel.* Loti je odhitela, a drugi so kričali vsi: «Ne, gospod Emanuel! Tega ne!!» «Bodite mirni, ali menite, da imam danes prvikrat puško v roki!? Oče in Flora pa sta ga prije'a za roko, da bi ne streljal. •Torej pazi, Emanuel! sta ga še poprosila, videč, da nič ne opravita.* • Glejte vsi le v iglo, ki se blesti v Lotiuih kodrih in ne v me, da me ne motite. Vseh oči so se uprle strahoma v Loti, ki je stala mirno in se smehljala Emanuelu. Glasen pok — in venec, ki je visel nad vrati, je zdrknil na Lotino glavo. Prestrelil jo tenko nit in ovenčal svojo ljubljenko. --Cel popoldan jo še trajala zabava, a oče Viktor je v spremstvu dveh služabnikov kmalu po tem prizoru odšel po opravkih v tirno« goro v Getinje, kakor so znali vsi že nekaj dni preje. Petje in zabave, veselje in vriskanje se je tazlcgnlo po dvorišču, dokler ni nastal mrak. Emanuel jo pri razhodu nekaj pošepnil Pepotu v uho in odšel s Floro in Loti v prvo nadstropje I. prtloH ,Goftn)cu- it. 23 Iz 1.1907. ki hočejo izvrševati obrte, je po določilih novefa reda polef dokaza o dovršeni pomoću Liki skušnji dokazati i izpričevali, da so delali kot pooročniki v svojem rokodelstvo, bodisi pri kakem rokodelcu ah pa v kaki tovarni, v kateri se opravljajo v zglašeni rokodelski obrt spadajoča deta, vsej tri leta, dočim je doslej zadoščalo dve leti. Delavsko ali pomočniško izpričevalo izda obrtni delodajalec, mora biti potrjena njena resničnost od pristojne zadruge, odnosno če ni obrtne zadruge, od pristojnega županstva. Tako je torej urejen sposobnostni dokaz za rokodelske obrte po novem obrtnem redu. Reči se mora, da bode izvedba novih določil v praktičnem življenju provzročila veliko težav zlasti v onih krajih, kjer je kakor tudi po naših deželah, obrtna organizacija po obrtnih zadrugah le jako nezadostno razvita. Nove določbe predstavljajo obstoj obrtnih zadrug in pa točno poslovanje zadrug. Pri nas je Itevilo obrtnih zadrug celo v Ljubljani sami majhno, zakaj važni obrti so le neorganizirani; poslovanje obrtnih zadrug pa je zlasti na deželi silno težavno, ker so člani, ki stanujejo po raznih vaseh, brez ožjega in stalnega stika, (le se nekoliko natančneje premišljajo nove uredbe obrtne novele in misli, kako se bodo dale praktično izvesti, se pride prav kmalu do zaključka, da se je premalo vpoštevalo različnost razmer po posameznih kronovinah. Kar se da na Dunaju prav lepo izvesti, bode narejalo pri nas često prav velike težave. Posebno vrlitev pomočniških skušenj bode delala velike težkoče. Ustanavljanja obrtnih zadrug po deželi se bo treba lotiti v vso energijo. Zato pa je za našo deželo neobhodno potreben poseben zadružni instruktor; imel bo opravila več kot dovolj. «Trg. V.» • Tedenaki sejem ? Kranju dno 3. juaija t L Prignalo se je — konj, 13/ glav goveje Živine, 7 telet, 309 domačih prašičev in 10 ovac. — Pšenica po K9-—, proso po K 675, rž po K 8'— oves po K 8"—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 250 za 50 kg. Mestna hranilnica ? Kranju. V mesecu maju 1907 je 401 strank vložilo 211.447 K 73 vin. 428 strank dvignilo 177.124 K 59 vin. 5 strankam so je izplačalo posojil 10.000 K. Stanje hranilnih vlog 4,297.015 K 98 vin. Stanje posojil 2,502.1177 K 74 vin. Denarni promet 522.722 K 29 vin. Meitaa hranilnica t Radovljici. V mesecu maja 1907 je 281 strank vložilo 70.930 K 70 vin. 220 strank dvignilo 49.416 K 04 vin. 32 strankam se je izplačalo posojil 24.900 K denarni promet 302.268 K 09 vin. Mestna hranilnica ? Kamnika. V mesecu maju 1907 je 165 strank vložilo 48.969 K 12 vin. 142 strank dvignilo 53.944 K 19 vin. 8 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 86*00 K Stanje hranilnih vlog 1,508.758 K 49 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,192.101 K 44 vin. Denarni promet 158.519 K 34 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica t okolji Loki. V mesecu maju 1907 je 128 strank vložilo na hranilne vloge 43.901 K 15 vin. 14 strank vložilo na tekoči račun 6.916 K 38 vin. 113 strank dvignilo na hranilne vloge 30.998 K 63 vin. 7 strank dvignilo na tekoči račun 6.948 K 67 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 10.000. Stanje hranilnih vlog 816.907 K 80 vin. Stanje vlog v tekočem računu 22.359 K 33 vin. Stanje posojil 707.187 K 29 vin. Denarni promet 143.274 K 12 vin. Stanje »eter na Kranjskem. Iz raznih strani dežele prihajajo poročila, da so ržene setve na Kranjskem vsed neugodnega vremena močno trpele. Ozimna pšenica je raznim škodljivim vplivom bolje ro- I kljubovala kot pa rt in kaže zato v splošnem tudi bolje, in je pričakovati boljše letnine. Travniki so vsled pozne zime v rasti zaostali, a vidno napredujejo. Prva košnja te bo v razraerju t prejšnjimi leti precej zakasnite. Trta je na Dolenjskem zelo trpela, v mnogih krajih je mraz hudo škodoval. Sadno drevje je večinoma odevetelo. Dražba a?. Cirila in Metoda t Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslala vsem svojim podružnicam okrožnico, v kateri opozarja podružnica načelništva, naj nemudoma skličejo letne zbore svojih podružnic, ako se to za letos le ni zgodilo. Letni zbor mora izvoliti novo podružniško načciništvo in pa zastopnike za veliko skupščino ter oboje naznaniti vodstvu do konca junija; hkrati je treba, ako se le ni zgodilo, predložiti račun za leto 1900 ter število udov v tem letu. Le one podružnice, ki pošljejo vodstvu dotična naznanila, prejmejo •/glasnice* in «Glasovnice* za veliko skupščino. Ako bi torej prvomestnik kake podružnico prezrl ali odložil to okrožnico, ker ima morda mnogo drugih opravil, naj ga pravočasno opozore in podpirajo ostali udje podružniškega načelništva, ali če treba tudi društve-niki, da podružnica ne izgubi pravice do zastopstva na veliki skupščini. V izpopolnitev okrožnice in splošno znanje priobčujemo glede na veliko skupščino še sledeče: Posvetovalno in glasovalno pravico na veliki skupščini imajo: 1. Častni družbeniki, pokrovitelji, udje družbenega vodstva, nadzorništva in razsodništva. Ti prejmejo «Zglasnice» in «Glatc?nice» neposrednje od družbenega vodstva. Svoje pravice morajo izvrševati le osebno. Namesto sebe pooblastiti ne morejo nikogar. Ako je pokrovitelj pravna oseba n. pr. kaka podružnica, društvo ali kakršnakoli skupina, naj se vodstvo od pristojne strani naznani zastopnik ali zastopnica pokroviteljnine, ako ni to že razvidno iz zadnjega koledarja-Vestnika. 2. Podružnični zastopniki. Njihovo število se določi po številu družbenikov tako, da je po en zastopnik na vsakih 50 družbenikov, kateri so v minulem letu izpolnili svojo dolžnost. Štejejo se: a) vsi pokrovitelji, vpisani pri dotični podružnici; b) Se živeči ustanovniki in letniki, kateri so plačali letnine za minulo solnčno leto 1906; letniki, kateri pristopijo letos, pridejo v poštev šele prihodnje leto, ker se na veliki skupščini poroča in polaga račun za minulo leto. Podporniki se pri določe vanju zastopnikov za veliko skupščino ne štejejo, ker se ti po § 5 udeležujejo samo zborov svoje podružnice kot poslušalci. Ako število tako določenih družbenikov ni višje od 50, dobi podružnica enega zastopnika, ako je družbenikov 51—-100, dobi dva i. t. d. Podružnice, katere za 1. 1900 niso poslalo ni kakega prispevka, se štejejo med speče in ne morejo biti zastopane na letošnji veliki skupščini. Skrbe naj, da se kmalu predramijo. •Zglasnice* in «Glasovnice» za podružnične zastopnike se pošljejo načelništvom podružnic Od teh jih dobe zastopniki, izvoljeni na podružničnem letnem zboru. Ako se pri kateri podružnici ne ganejo doslej vpisani funkcionarji, ker morda ne morejo več delati za družbo, ali če pravijo, da so odstopili, pa jim niso bili izvoljeni nasledniki, prosi družbeno vodstvo, naj katerikoli prijatelj slovensko mladine v dotičnom kraju pregovori nekdanjega podružničnega prvomestnika ali njegovega namestnika, da skliče podružnični letni zbor, ki naj izvoli nov odbor. Ako je v odboru le ena delavna moč, lahko iz speče postane vzgledno delujoča podružnica. Podružnični letni zbor je sklepčen ob vsakem številu družbenikov, ako je bil vsaj 8 dni poprej sklican in naznanjen, kakor je krajevna navada. 3. Pooblaščenci. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Vendar en pooblaščenec ne more za druge podružnice oddati več gtasov, kakor 5; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. Pooblastilo pa mora biti od pooblaščenca podpisano, kakor je označeno na «/glasnici*. Le pravilno izpolnjene in podpisane «/.glasnice* ter «Pooblastila» dajejo udeležencem velike skupščine posvetovalno in glasovalno pravice. Vodstvo k večerji, a služabniki to se podali tudi v svoje prostore. Pri večerji se je delal Emanuel kolikor mogoče zabavnega in veselega, ker bilo mu je na tem, da Flora in Loti nič ne izvesta, kaj se zgodi v tej noči. Ker sta bili od plesa in popoldanjšnjega napora zelo izmučeni, tta kmalu po večerji odšli v spalnico, a Emanuel, prisedši v svojo sobo, je ogrnil dolg plašč, zataknil za pas bodalo in dva samokresa ter oprtal puško. Ko je stopil na dvorišče, ga je že pričakoval Pepo, ki mu je tiho naznanil : •Služabniki t psi in vsi dobro oboroženi že čakajo pri gozdu. Vse se je zgodilo tiho brez svačega hrupa. Sedaj pa le hitro, do votline imamo še dve uri.* Pepo je zaklenil vrata, vtaknil ključ pod velik kamen in odhitela tta proti gozdu. •Temna noč bodel Oblaki so zakrili luno in le burja prihaja,* je pripomnil Emanuel. •Naj prihaja sam vrag ali pa vsi mrtvi iz onega sveta, Sabata hočem imeti nocoj 1» je za-mrmral Pepo in pospešil korake. •Pepo in kaj narediva 2 njim P je poprašal črez nekaj časa Emanuel. •Prokleto, jaz ga božal ne bom in vi menda tudi ne. Drugo pa že narediva in skleneva potem, ko ga imava. Na vsak način razodeneva tudi gospodu Viktorju vse potem.* Kraj gozda pa so čakali in ugibali služabniki, kaj neki pomeni ta nočni lov na opata Sabata, a nobeden ni znal nič natančnega in gotovega, a ko to videli, da prihajata Emanuel in Pepo, so hitro umolknili. «Ali se je Gjure že povrnil?* je vprašal Pepo. «Ne šel Gotovo nas bode pričakoval kje v bližini votline, ako ni ostal pri očetu*, je spregovoril eden izmed služabnikov. t Ali imate seboj baklje in kake vrvi?* je poprašal Emanuel. cVse imamo, vse!!* •Torej tedaj pa tiho,* je govoril dalje Emanuel. »Nihče naj ne spregovori besede, tudi ho dite kolikor mogoče tiho in pazite na vsako po velje.» Emanuel in Pepo sta stopila po gozdni stezi naprej in za njima te je pomikala dolga vrsta služabnikov. Noč je bila temna in burja jo tulila z neizmerno silo, da so pokala in ječala drevesa ob njenem pllu. _____ Dalje prlh. Dopisi. □ □□no Loške novice. — Naši klerikalci to ne tamo silno domišljavi revčki, nego tudi tako otročje-neumni, da slišijo rasti travo. Ob posebnih prilikah pa dokažejo to svojo domišljavost in neumnost ravnotako kakor polži, ko izbulijo svoje rožičko--in sedaj so celo dokazali, da jih pri zadnjih •zmagovitih* volitvah ni mogla tako opijaniti zavest, da se liberalci niso «upali» nastopiti le svojim kandidatom — za ta slučaj to itak imeli pripravljeno •rezervo*, pa kakšno, to niso povedali v •Slovencu* —, kakor pa jih je razvnelo šele sladko «faj-mojštrovo* vince, katerega so se v izobilju nasr-kah po procesiji sv. Rešnjega telesa I Kletno, res neizrečeno fletno je bilo gledati isti dan popoldne te hrabre — «junake*, katerim so se od preveč zavžite pijače kar iskrile oči, kako so drug za drugim prihuljeno lezli iz farovžove palače. Še bolj luštkano pa je bilo gledati, kako so se po gostilnah in kavarnah še v pozni noči postavljali s tem, da so klerikalci ali pa, ko so trdili, da bodo odslej oni absolutni gospodarji cele dežele in strahovali zlasti uradništvo, ki še ne neha zreti. Samo počakati je treba še do novih volitev, ki bodo v jeseni--- — »Liberalci ven, klerikalci noter*, to je bil bojni klic omejenega dne in tega je proglasil vsemogočni klerikalni «junak», ki ima sicer svoje zaščitnike v loškem farovžu, pa je «le* ponižni cingeser Janezek Kavčič, vsepovsod znan z jako značilnim imenom: »Migovt*. Zbog tega pridevka si ta kujon celo domišlja, da mu je potreba samo majčkeno veliko narodno slavnost, katera se je jako lepo obnesla vkljub neugodnemu vremenu. Kmalu po začetku jc napolnilo prostorni drevored občinstvo In 18 porazdelilo okrog posameznih, z zelenjem, zastavicami knj ukusno olep-šanih koč in kočic. V koči za pivo sta gospodinjili gospe Leopoldlna Krcnner in Anica Zupan, katerima so neumorno pomagale gospodične Mici Bedenek, Anica Fock in Mici Fock; točile so Mayrjevo pivo iz Kranja, škofjeloško, mengiško in Fischerjevo iz Beljaka. Častilci sladke vinske kapljice so se zbirali okrog koč za vino, kjer so skušale zadovoljiti žejne goste gospa 11 ornima Valenčič in gospodične Kat i Kerč, Ida Mally in Nuša Sajovic; na razpolago jo bilo vino iz priznanih kloti gospodov Jožefa Be-nedka iz Stražisča in Alojzija Pavlina iz Podbrezja. V posebni koči se je dobil peneči šampanjec in izvrstna bakarska vodica; tu je stregla gostom gospa Nika Bučarjeva in gospodične Jelica Mayr, Mara Polak in Karla Sajovic. Ukusne jostvine so prodajale v lastni koči gospe Zollja Guzelj in Marija Kušar ter gospodični Fanči Polak in Minka Skaberne. V koči za sladoled so gostile goste gospa Zora Lampret in gospodične Vilma Golob, Malči Kalinger in Anica Mayr. — V drevoredu se je dvigal tudi ponosni Aljažev stolp, kjer sta prodajali gospa Mirni Pirčcva in gospodična Vera Šavnik cvetlice; v stolpu se je hranila tudi spominska knjiga, kamor so se lahko vpisavali udeležniki veselice. — Gospodični A. J ager in Anica Pravst sta prav pridno prodajali srečke zabavnega srečolova; gg. Jožef C var, Hudolf Kokalj, 1. Petek, Janko Sajovic in Anton Sekula so pa razvili prav živahno kupčijo z galanterijskim blagom; v njihovi bogato izloženi izložbi si je vsakdo lahko nabavil zlasti raznih, za turistiko velepotrebnih stvari. — Za plesalce je bil prirejen poseben oder, mladina se je pa zabavala na gugalnicah in drsalnicah. — V poznejših urah so gostje oblegali kočo za kavo, katero je točila gospa Ant. Kalan in gospodični Mici Golob in Vida Polak, in pa Stani čevo zavetišče, kjer je dajal bolnim in pohabljenim gospod J. \Vagner izborna, neprekošena zdravila. — Pri veselici je sodeloval čitalniški pevski zbor iz Kranja pod vodstvom g, Vilka Rusa in meščanska godba pod vodstvom svojega kapelnika gospoda V. F. Faltisa. — Veselici se je poleg Kranjcev udeležilo mnogo gostov iz Ljubljane, Škofje Loke, Tržiča in Radovljice. Radovljičani so skoro vsi nastopili v lepi narodni noši. Med udeležniki je omenjati posebej gospode: profesor Ivan Macher kot zastopnik osrednjega društva, Niko Lenček, župan škofjeloški; Ciril Pire, deželni poslanec; Karel Savnik, ces. svetnik in župan kranjski, veleindustrijalec Vinko Majdič. — Daje veselica tako lepo uspela, zato gre prva hvala požrtvovalnim kranjskim damam, ki so vodile vse predpriprave in pri veselici sami neutrudno stregle gostom ter vstrajale na svojih mestih, ne meneč se za dež in mraz. Stavljenje kos v Kranjn. Gospod dr. E. Glo-bočnik nas prosi objaviti, da bode, počenši s četrtkom 13. L m., in vsak nadaljni četrtek v tem mesecu (to je: 13., 20. in 27. junija) stavil v mestni hiši brezplačno koze. Cas vsakokrat od H. do 9. ure dopoldne. Opozarjamo na to naše cenjene čitatelje s pozivom, da se te ugodne prilike v obilnem številu udeleže. H. promenada! koncert meščanske godbe kranjske se vrši — kakor se nam poroča — danes, v soboto, 8. junija točno ob 8. uri zvečer na glavnem trgu. Prememba posesti. Pettanovo hišo na glaveem trgu št. 105 v Kranju je kupil tukajšnji urar g. Ivan Globočnik za 20.000 K. Dražbi it. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 31. maja 1907 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Anton Godec, Lembach, nabral v veseli družbi 3 K 30 h; župan, urad Sre-niSče, dar Mohorjanov 8 K 22 h; rodoljubi v Ka-Salu poslali 14 K; župnik Sakser, St. Jakob ob davi dar 2 K; upravništvo »Slovenca* 4 K 22 h; upravništvo »SI. Naroda* 250 K 04; sodni adjunkt I. Toporiš, Ribnica poslal 9 K 00 h; podružnica na Greti 80 K; zbirka užit. preglednikov in paznikov na 25 letnici užit. paznika And. Vodišeka nabrali v Sampertovi gostilni v Ljubljani 11 K 32 h; Županstvo Dekani, pooporo 50 K; Fr. Smo-jed Temenica 2 K; upravništvo Slovenca 20 K in 10 K, skupaj 30 K; »Koprski oderuh poslal 0 K 05 h; ženska podružnica Velike Lašče čisti prebitek veselice in nekaj darovanih prispevkov iz nabiralnika skupaj 200 K; Vinko Engelman, Trst pošilja iz nabiralnikov nabranih i. s. v »Nar. Domu» 30 K 54 h; v gostilni Jadran 8 K 23 h; skupaj 38 K 77 h; župnik Ivan Vrhovnik Ljubljana, pošilja vsled izvolitve župana Hribarja drž. poslancem 1 cekin in 1 groš t. j. 10 K 10 h; Pavla Senekovič, Ljubljana 2 K; možka podružnica v Radovljici 83 K; Franc Sakser, New-Jork, pošlje 80 K; okrajna učiteljska knjižnica Kranj 3 K; dr. Alojzij Kokalj 2 K; šestošolci na I. državni gimnaziji v Ljubljani o priliki izleta na Vrhniko nabrali 2 K 10 h; Ljudomil Hauptman, Gradec, o priliki promocije doktorjem modroslovja namesto, običajnega potusa 50 K; Pavla Ličan, II. Bistrica, za prodane iztise slov. krstnih imen 1 K, in doda še sama 1 K, skupaj 2 K; V. Poljšak, sv. Tomaž, pošilja 5 K. Čočov Frence v »Interessantei Blatta*. »Slov Narod* piše: Naravno je, da žele ilustrirani listi seznaniti svoje občinstvo 8 novimi poslanci. Obrnili so se torej do teh poslancev in jih prosili za fotografije. V zadnjih številkah prinaša »Interes-santes Blatt* cele serije podob teh poslancev in reči se mora, da je studiranje poslanskih lizijogno-mij prav zanimivo in hvale vredno. V najnovejši številki tega lista smo naleteli tudi na podobo, pod katero je tiskano, da predstavlja državnega poslanca Franca Demšarja, po domače Cočovega Franceta. Gledali in gledali smo to podobo in do trenutka do trenotka je raslo naše začudenje. Poznamo Ćočovega Franceta tako dobro, da bi ga med tisoči spoznali na prvi pogled, a podoba v »Intcressantes Blattu> ni čisto nič podobna Cočo-vemu Francetu. Komur smo dali list v roke, vsak je vzkliknil: Saj to ni Demšar. »Interessantes BlatU je šel od rok do rok in vsakdo je potrdil: To m Demšar. A še več 1 Dognalo se je, da je kot Franc Demšar naslikan v »Interessantes Blattu* — Jakob Jelovčan, nekdanji župan v Stari Loki, ki jo umrl pred kakimi sedmimi leti* Posrečilo se nam je dobiti fotografijo Jelovčanovo in ta priča, da je res v »Inler. Blattu» Jakoba Jelovčana podoba natisnjena kot podoba Fr. Demšarja. Seveda je mogočni gospod državni poslanec Demšar ta Svindel sam uprizoril. Najbrž ga je bilo sram, poslati svojo lastno fotografijo, ker se zaveda, da ima jako neinteligenten obraz in ve, da se je vsakdo smejal, kdor je videl svoj čas njegovo podobo v »Domoljubu*. Ker pa je Demšar nečimern, je poslal v •Interesa. Blatt* fotografijo rajnega Jakoba Jelovčana. Mislil si je pač: Ta podoba bo napravila dober vtisk, saj je bil Jelovčan inteligentnega obraza in omike, sploh postavne zunanjosti. Demšar je dobro špekuliral, samo tega ni uvaževal, da ga v Ljubljani že poznamo in da bodo prišli ljudje njegovemu Svindlu na sled. Ljudje se zdaj seveda kar valjalo od smeha, da se je Ćočov France v svoji nečimernosti tako strašansko blamirah Angleški časnikarji na Gorenjskem. Minulo sredo zvečer se je pripeljalo okrog 40 angleških časnikarjev iz Gorice v Bohinj in Bled. Zaradi ne-dostaianja prostora odložimo obširnejše poročilo za prihodnjič, Krasni lepaki, nalepljeni po našem mestu, vabijo na V. vsesokolski zlet v Prago. Na enem večjem lepaku je sokolski telovadec v naravni velikosti, izvajajoč gib prostih vaj. Na drugem poveljuje načelnik prostim vajam, ki jih izvajajo tisoči Sokolov na telovadišču na Letni. Lepaki so izdelani umetniško, so fino risani in lepo slikani. Gospodarja okradel In pričel na svoje. Dne 21. aprila t. I. je izstopil od tukajšnjega stavbenega podjetnika in zidarskega mojstra g. J. Fusota neki Giovani Farabosco ter zaprosil koncesijo za Tržič za izvršitev zidarske obrti. Nedavno tega vstopi neki drugi uslužbenec pri g. Fusotu ter mu pove, da je dozdaj služil pn imenovanem Farabascu in ga opozori, da je več stvari, ki so od g. Fusota, sedaj v lasti omenjenega gospoda. Gospod Fuso je na to takoj interveniral pri žandarmeriji v Tržiču in res se je našlo zidarskega orodja v prilični vrednosti 88 K. Gotovo pa je, da je prebrisani uzmovič še več stvari g. Fusotu odnesel. Natančno bo to vsekako dognala sodnijska obravnava. Fara-basco, ki je sam obstal tatvino, je tudi že v rokah pravice ter se mora priznati, da si je kot začetnik pridobil na ta način zelo slab glas. Tako pač ne gre naprej. Simon Gregorčičeva javna knjižnici in čitalnica v Ljubljani se otvori ta teden, in sicer začne pred vsem poslovati čitalnica. Vsak obiskovalce čitalnice plača za vstopnico po 2 vin. Na razpolago bodo vsi slovenski časopisi, razen njih hrvaški, češki, ruski, poljski ter najpotrebnejši nemški. Knjižnica radi vezave knjig še ni urejena. Prostori so nameščeni v pritličju hiše Vegove ulice štev. 2 poleg realke nasproti deželnemu dvorcu. Ure za čitalnico so določene od 10. do 12. dopoldne in od pol 2. do 8. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. dopoldne ter od 3. do 0. popoldne. Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslala je slovanska narodna čitalnica v Clevelandu (Amerika) za narodni kolek 20 K — ter naznanja, da bodo tamkajšnji Slovenci kolekovaii pisma z narodnim kolekom ter ga v kratkem Se naročili. Slovenci, posnemajte rodoljube v daljni Ameriki 1 Iz Kamnika se piše: Deželni predsednik Schvvarz jc bil zadnji ponedeljek v Kamniku, kjer je bil dostojno sprejet. Nedostojna pa je bila vsiljivost kamniških klerikalcev pri tej priliki in Se bolj nedostojna njih agitacija za razobešanje zastav. Z nesramnimi grožnjami so prisilili, obrtnike, da so razobesili zastave. G. deželnemu predsedniku so s tem slabo ustregli in gotovo bo tudi odklanjal tak sla-vospev, kakor ga jo iz Kamnika, pa no iz njega okolice, poslal petolizen dopisnik »Slovenca* za zadnjo torkovo številko, kjer poudarja pravičnost deželnega predsednika, obenem pa poživlja k bojkotu po imenih navedenih trgovcev in obrtnikov, ki niso hoteli poslušati klerikalne komande ter denuncira nekatere gg. uradnike, ker svojih hišnih gospodarjev niso mogli pregovoriti, da razobesijo kako zastavo. To je klerikalna plemenitost. Gospod deželni predsednik je obljubil, izposlovati mestni občini za njen vodovod izdatno podporo. Kamničani mu bodo za to hvaležni, o čemur se bo pri prihodnjem posetu lahko prepričal, Dosedaj niso dobili Kamničani nobene vladne podpore zs svoja javna podjetja. Novo postajališče. Železniško ministrstvo je napravilo novo posjajališče „Bela peč" ne daleč od sedanje postaje v Ratečah. Od tega postajališča bo do Klanskih jezer nekaj bliže. »Žirovnikov zbor* v St. Vidu pri Ljubljani obhaja v nedeljo 9. t. m. desetletnico svojega obstoja v gostilni pri »Slepem Janezu*. Na vsporedu je 1. Slavnostni govor, kterega govori član zbora g. Ivan Pipan. 2. Petje in 3. Ples. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Na to slavnost se vabijo vsi prijatelji narodne pjesmi. Osebna vabila se ne bodo izdajala. Jeseniški«Sokol* priredi v nedeljo dne9. t.m. peš-izlet v društvenem kroju na Bled, kjer se bo pri Sekovaniču vršila javna telovadba. Odhod iz društvene telovadnice ob 12. uri opoldne. Učiteljsko druitvo za radovljiški okraj ima svoj letni občni zbor dne 13. t. m. popoldne v Lescah. Polog običajnih točk je na dnevnem redu reda vanje, pri katerem bo govoril g. J a n e z e g a, učitelj iz Radovljice, «0 pomenu roditeljskih večerov*. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je imel dne 28. maja t. 1. sejo, kateri je predsedoval g. Oto pl. Detela, c. kr. okrajni glavar. Učiteljsko mesto v Kropi se sklene definitivno oddati. — Nekemu nadučitelju se prizna peta starostna do-klada, neki učiteljici pa četrta. — Nekemu nadučitelju se dovoli zaradi bolezni dopust do konca šolskega leta 1906/7. — Neki učiteljici se podaljša zaradi bolezni dopust še za tri tedne. — Poročila c kr. okrajnega Šolskega nadzornika, g. Ferdinanda Kalingerja v nekaterih ljudskih Šolah so vzame na znanje. Računi nekaterih krajnih Šolskih svetov za leto 1906 se potrdijo. Delaveo ponesrečil. Due 1. t. m. sta v kamnolomu v obližju pokopališča na Trati, last Antona Pintarja iz Sestranske vasi, lomila kamenje 45 let stari, gluhonemi France Pintar iz Gorenje vasi in Valentin Guzelj iz Kopačnice. Uporabljala sta navadni smodnik. Okoli 5. ure sta zavrtala v kamenje luknjo, jo napolnila s smodnikom ter jo zabila. Pri tem sta pa tako neprevidno ravnala, da se je smodnik vnel. Francetu Pintarju je odskočila te« letna. 65 cm dolga palica, ki se rabi pri vrtanju, priletila v desno oko ter obtičala v glavi. Odtrgalo mu je tudi tri prste leve roke. Guzelju je bil en zob izbit ter je zadobil tudi na rokah već poškodeb. <>ba delavca sta bila tega posla nevešča. Polaganje temeljnega kamaa narodne sole v Št. Jakobu v rožni dolini na Koroškem se vrti v nedeljo, dne 14. julija 11. Slavnosti se udeleži — kako čujemo — tudi naš kranjski čitalniški pevski zbor. Utopljenec. Iz Šmartna pod Šmarno goro se piše z dne 30. t. m.: Danes so vlovili naši ribiči v obližju Tacna neznanega utopljenca, okrog 40 let starega, ki je moral biti že dalj časa v vodi. Prinesli so ga v mrtvašnico v Šmartnem. Paiite na legali Kakor se poroča, je v Ore-hovljah pri Predosljih te dni umrla žena za legar-jcm, pa so jo domači položili na mrliški oder, ne zmeneč se za prepoved. To zimo se je v Predosljih večkrat pojavil legar, zato je treba več previdnosti. V tacih slučajih je treba bolnika, pa tudi mrliča strogo zavarovati, da se ljudje ne nalezejo nevarne bolezni. Zdravje je največji zaklad, torej varujte ga! Uboj. Na študovskem pašniku pri Domžalah so našli smrtno ranjenega krojača Antonača iz Pešate pri Sv. Jakobu ob Savi. Pobili so ga štirje nedorasli fantalini, položili ga na voz ter odpeljali na študovski pašnik, da bi odvrnili sum. Ljudem se je sploh čudno zdelo, da bi težko ranjeni mogel sam peš iti tako daleč. Vse pretepače so zaprli. Utopljenec, katerega so našli ribiči dne 31. maja v Savi pri Tacnu, jc Frančišek Trampuš, oženjen gostač in delavec v papirnici na Goričanah pri Medvodah. Na dan volitve 14. maja je dobil od sodišča povabilo za drugi dan radi nekega prestopka. To in alkohol, kateremu je bil udan, ga je gnalo v Savo. Ljudje so ga videli pri Medvodah skočiti v vodo. Iskali so ga ves čas od 14. maja, pa ga radi velike in kalne vode niso dobili do 31. m. m. Angleški časnikarji na Kranjskem. Našo notico v zadnji številki, da je deželni odbor dovolil svezi 2000 K podpore v ta namen, popravljamo v toliko, da je deželni odbor nakazal ta znesek lo kot predujem že za leto 1905 od deželnega zbora dovoljene redne podpore, da pa specijelno za sprejem angleških žurnalistov ni dovolil ni kake podpore. Družba a?. Cirila In Metoda v Ljubljani naznanja tem potom na različna vprašanja, da Mc-fi ko ve razglednice razpošilja pisarna družebe sv. Cirila in Metoda sama — druge spomladanske pa glavni založnik g. I. Bonač v Ljubljani. — Slovenci, podpirajte to podjetje! Kupujte in zahtevajte povsod le Ciril-Metodo ve razglednice! Vsem .naročnikom nabiralnikom se uljudno naznanja, da 'družba nima sedaj v zalogi nabiralnikov, naroči pa novih prav kmalu in prav je, da se vsi tisti gostilničarji i. t. d., ki imate javne prostore, po katerih se zbirajo naši rodoljubi, oglasite za nje in družba bode nabiralnikov tudi v tej množini oskrbela. — Stari nabiralniki pa še tuintam tiče v zapuščenih kotih sami zaprašeni in puščate jih brez dela in pustite, da ne vrše svoje naloge naši družbi v gmotni prospehl Na dan ž njimi! Uradni dnevi državnih železnic. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bodo v ta namen, da se bodo strankam v komercijalnih zadevah c. kr. avst. državnih železnic, dajala pojasnila ter sprejemale želje in pritožbe interesentov, uradniki c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu navzoči na naslednjih postajah in ob naslednjih dneh od 9. do 12. ure dopoldne: V mesecih januar, marec, maj, julij, september, november: prvi delavni pondeljek na Jesenicah, prvi delavni torek v Ljubljani drž. želez., prvi delavni četrtek v Novem Mestu, prvo delavno soboto v Kočevju. Čehi na Dunaju so dobili v vsem skupaj 19.294 glasov. V X., najbolj češkem okraju na Dunaju, je bilo oddanih za Čehe 2272 glasov. Pomisliti pa je treba, da se je oddalo najmanj dvakrat toliko glasov za socijalno-dem. kandidate. Zepet izvoljeni stari inamenitejii parlamentarci. Cehi: Ministra Fort (v dveh okrajih) in Pacak, dr. Žaček (bivši podpredsednik zbornice), dr. Kaftan, dr. Kramar, dr. Stranskv, dr. Bsxa, Fresl, KlofaČ, dr. Stojan, grof Sternberg. — Poljaki: David Abrahamovicz, vitez Bilinski, grof Dzieduszycky, vitez Korytovski (finančni minister), Malacho wski. — Nemci: Ministra Prade in Derschatta, dr. Hofman-Wellenhof, Dobernig, doktor Ghiari, dr. Sylvester, dr. Funke, dr. Lecher, Wolf, Iro, Malik, dr. Lueger, princ Liechtenstein, dr. Gelimann, dr. Pattai, dr. Ebenhoch, dr. Fuchs, baron Morsey. — Socialni demokrati: dr. Adler, dr. Ellenbogen, Pernersdorfer, Schuh-meier, Seitz, Resel. Isvoljenl niso več. Slovenci: dr. Fer-jančic, dr. Tavčar, Robič. Cehi: Bfeznovsky, dr. K lumpa r, princ Schvvarzenberg. Nemci: mi« nister dr. Marchet, dr. Locker (poročevalec o volilni reformi), grof Stfirgkh, Vvastian, dr. Grab-mayer, dr. Kalhrein, dr. Tollinger, Treuinfels, dr. Baernreither, liauck, dr. Schalk, Schonerer, Stcin, grof Vetter (predsednik stare zbornice), Menger. Italijani: dr. Hortis, Mauroner, Mazorana. Socialni demokrat: Daizynski. Angleški pravniki v zadregi. Sodišče v Non- uoodu na Angleškem si ubija sedaj glavo radi zahtevanja odškodnine; stvar jc tembolj zanimiva, ker pravniki najbrže še niso imeli prilike pečati so s takim slučajem. \Villiam Seeley namreč toži vr-varja Rifa VViheelesa za 4000 mark odškodnine. Kupil je bil pri vrvarju vrv samo v ta namen, da bi se obesil, ker pa je bila vrv preslaba, se je pretrgala, radi tega tudi ni mogel izvršiti svojega sklepa. £q ga je tako potlačilo, da se medtem nikakor ni mogel odločiti, da bi na kak drug način zapustil «dolino solz*. Pes rešil troje otrok. Ovčarski pes, last William Greshuberja v Ncw Vorku, jc nedavno rešil življenje trem otrokom svojega gospodarja, kateri so bili v nevarnosti, da jih tatovi ne pomore. Žal, da je bil zvesti pes pri tem usmrčen. Greshuber in njegova žena se odšli v cerkev in njune tri male hčerke, katerih največja je stara tri leta, so ostale doma. Nato je prišel v hišo neki ropar, ki je otrokom ukazal, da mu morajo povedati, kje imajo starši denar. Pri tem je lopov pokazal nož in pretil, da bode zaklal deklice. Otroci so pričeli kričati in tako jc domači pes slišal in skočil skezi okno ter prijel roparja za vrat. Ropar se je moral braniti in medtem so otroci bežali k sosedom. Ko so prišli slednji na lice mesta, so videli le še bežečega roparja, pač pa so našli zvestega psa mrtvega, kajti pri skoku skozi okno je zadobil take rane, da je potem izkrvavel. Shod beračev. «Dzicnnik \Ydl.» javlja, da sc je pred kratkim vršil v nekem gozdu pod Vilno shod beračev. Na shodu, ki sc ga jc udeležilo kakih 200 beračev, se jo govorilo v poljskem in ruskem jeziku. Eden govornikov je pritoževal, da so berači popolnoma brez vse organizacije in radi lega se večkraj zgodi, da se v nekaterih mestih zbere preveč beračev, kar jezi občinstvo in je v veliko škodo domačim beračem. Drugi govornik je povdarjal nujnost spodobnejše obleke, da bi bili berači spodobni ljudem, ki potrebujejo samo časne podpore. Nova lnč. Na londonski motorski razstavi razkazuje novo svetilno snov, ki grozi napraviti električni in plinovi razsvetljavi resno konkurenco. Novi plin je navadni zrak, prepojen z P/i odstotkom petrolejske pare. Za svečavo je treba posebnega aparata, ki se pritrdi na malo mizico, a tako majhen aparat lahko razsvetljuje stanovanje s 20 sobami. Luč je močnejša kot električna ali plinova, prijetna očesu in za 70% Cenejša, Pri tem ima kontrolo o porabi v rokah. Izvleček iz poljedelskih poročil. Da, da, vročina! Ce me jc kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi storil, posebno pri delu na polju proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim čitateljem priporočam: poizkusil jo in se zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri čitatelj teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov «Franckovcga> pridalka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za put minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da so shladi (čc ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj nn polje. Najbolje je, že steklenico zagrebcš na kakem senčil tem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega «Franckovega» prevretka in čudil se bodeš, da tc žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. « Franck* toraj ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo. 3-2 Loterijska srečka dne 1. junija 1.1. Gradec 78 68 HO 8 4 Zahvala. I\ .J|»kunoj.r»*U>tKoljn,. rutino dnrtvuj* j*tj*lo o*» *h» a* .Oknijsr hranilnic* in po*>jtlni<« v Škofi Liki- imH Sun K ¥ .Mfto pokritje .lo%a n sovi *.«lai dm. Z* U ve-Istftstal dar IhmIi wr*>oa \rm satess sagiffM snhvst* Prostovoljno gasilno društvo v Škofji Loki, 27. maja 1!H)7. Friderik Kramar Mjnik. 107 I vsa D »bel* k riaMnik Sprejme se takoj "* učenec za kovaško obrt. Jakob Gabrič, kovač v Kranjn. Potrtim srcem na7iianjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžulostno vest, da je nafi iskreno ljubljeni soprog, oziroma ne, brut, stric in svak, gospod Ivan Macher čevljarski mojster danes v torek, dno 4. junija ob pol 11. uri zvečer, v 62, letu svoje starosti, po dolgi, zelo murni bolezni, previden s svetotajslvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bodo v četrtek, dne . uri popoldne li hiše žalosti na tukajšnji mirodvor. Sv. maše zadušnice so bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blatf spomin in molitev. KRANJ, dne 4. junija 11)07. Frančiška Macher, roj. BajŽelj, soproga. Mici in Ana, hčeri. Konrad Macher, bral. Ivana Dlehl, roj. Macher, sestra. Vsi nečaki In nečakinje. Zalivala. Za došlo nam dokaze iskivnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brala, strica in svaka, gospoda Ivana Maoherja čevljarskega mojstra kakor ludi za mnogobrojno ude-le/bo pii pogrebu izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, posebno pa še slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu iz Kranja za darovani krasni venec in korporativno spremstvo k zadnjemu počitku. 104 Žalujoči ostali. Sužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je noša ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta in svakinja, gospa Yrar)C\$k& ©ticar roj. Gra$ic danes, dne 8. junija 1907, ob o. uri zjutraj, v f>7. Iclu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoča, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drago in nopozabljeno pokojnice bode v nedoljo, dno 9. junija 1907 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnjo pokopališče. 106 Sv. maše zadušnice so bodo brale v domači farni cerkvi. V KRANJU, dne 8. junija 1907. Žalujoči ostali. Sladoled najlinejsi, već vrit, vsak dan sveli te dobiva pri E. Brandt, Kranj. H" 4 Proda se iz proste roke euonadstropna, sama čase stojeća hiša S hlevom, dvoriščem In vrtom; od Iste pelje zasebna pot v ===== Kokro. =============== Več se izve pri lastnici Mariji Tome župnijska ulica štev. 20 v Kranjn. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška lalotfa 22fi—89 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesla 17 pri|'orn.'.i svoje najbolj priznane ni v. stroje in kolesa Cenikijna uihlevanje rantonj. Stanovanje z dvema sobama kuhinjo in shrambo se odda takoj v najem mirni stranki brez otrok. Natančnejše se zve pri g. .1. EngelmanU, Kranj, Savsko predmestje št. 20. 101*9 Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) krojaški mojster tm v Radovljici it. 41 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek na gospode, uradniških uniform, salonskih ln tnristovskih oblek ter ogrinjala, katera so vedno v za-^ logi. Bogata zaloga angleškega, rancoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanja frakov in salonskih Oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, bo dokaz za strokovnjasko izpeljavo v kro-ajfiko obrt spadajoči)! del. m.w Samo 6 dni KaVrc-Jtew-torH vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez Bazel, ?ariz in jUVrc V AtaerUo. Veljavne vosne liste in brezplačna pojasnila daje samo Sd. Šmarda oblast, potrjena potovalna pisarna v LJubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši «Kmotske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovrii». 4 25—21 |iri|iorm"a ■vojn vrliko zale/-« pravih švicarskih žepnih ur vsakf vrstf, dalj.- budilke, ure na niha'«, prstane in verižice, po najnižjih cenah. m Popravila mt «• i/.ilflnjcJM v Listni iltlavniti, ter sem zmoten po moji I »I i 7 n SfOletnl fkinnji VSftks Ittdl nsjtesja popravila izvršiti iiutanrno in po nizkih cenah. Poplavljuju te budilke po BO vin. «lo l'4o K. Žfpnc ure n« 52-10 galanterijskega, norimberškega, modnega, drobnega blaga in igrač. Na drobno in debelo! Največja tovarniika zaloga otročjih vozičkov, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov in palio za hribolazce. Največja iibera modernih kravat, arajo, ovratnikov, maniet, pasov, rokavic in nogavic Cepiče za dame in gospode. Slamniki za dame in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, i.slolatn se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni. Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi! 2925 69-Ro Tonnies tovarna za stroje, telezo in kovinoliva-na v Ljubljani priporoča kot posebnost i age ln ▼■• stroj« za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno -generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 119- 54 štedilnike, banje za kopeli, kakot tadl kipe, vaze ftn druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarn« poči in glinastih izdelkov v LJubljani. 17). ^odkrajsel* irlser za dame ln gospođe Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka na-uo-44 sproti hotela „Union11 priporoča za gojitev las in z.i umivanje gU ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Susi brez nad ležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloja vsakovrstnih vpletle s r 112 e m h ln /m-Sam h las Oddelek za dame s separatnim vbodom. I Anton Soklič £ --6 V f t f ♦ _t suhe in oljnate barve Obenem se priporoča tudi za izvrševanje sobnega slikarstva in pleskarstva, katera dela se izvrše najhitreje, točno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Anton Soklič Kranj štev. 192. TIskarna L Pr. Lampret pn | toro a vizitnice, zavitke i. t. d. Zlate s«ilisic: Bcrlia. ?ariz. HIB itd Najboljše kosmetlčno ZObOčIstllno sredstvo Jzdebvatetj 0. Seydl Ljubljana, Spitat.-Slritar. ul. 7 rT)đ5tir> dnkl..rj i p4. Trnk.Vzjjn knnilno varstveno HpsV A\» dobi v.t |>ri-*lin» pri trptvrih le |m>«I mi.....»m Maatin. I'un.lni kinrtnv il«>r f.» pri- iiir-.i krmi v««ki dotimi iivali. N.ijvi-j»' m«*dalje na r.tjHl.iv.di in i\mw\ z.divalnih pisV>'%r^r%>>i Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. 12 »ovo I patei- =T3i.oklikih= i STil 1*1 <« II *• ii modne kovine, fino poniklj&ne. Luč je krasna ln polovioo cenejia kot petrolejska. Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in spioh vsakomur. 179 26 14 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi JBJjjjjBj Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u Ljubljana, Roine ulioe, It. 8. Haj cenej U in največja domača eksportna tvrd k a. Raspotiljanje švicarskih nr na T se kraje sveta! Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovećih znamk Safhausen, 0- mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1. i d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je mo|e blago zares fino in ceno, |e to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav St 60*i. Nikeln-sU auker- remontoar-Roikopf, trpeino RgVUO jO USCInajUOVOJŠi VOlikl Cenik, ^ttSS'Sr:«. k»terl se polije zastonj in poštnine ista z dvojnaiim tršim sre- prosto. V™n1**w*rm Moške ure» 2tretJini naravne velikosti. St. 506. Prava srebrna cilin-der-remontoar, trpežno kolesje in moćni pokrovi, gld. 4*86, ista t dobrim anker* kolesjem gld. 6'W> in naprej. brnim 6-23 I Cjnbl)am (Kolizcj) ft, £ a n g Marije Terezije cesta Bogata zaloga pohištva vsake vrate v vseh cenah. Ogledala, Bilka v vseh velikostih. im 2r,-24 zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile, Špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo U železa, otroške postelje In vozički po vaakl ceni, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanake trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. špeoljalltete v ne-vestlnlh balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalnn miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. MIMSMHJUNV HOM COMCOUM«' ZobOtebnUni Oton Scydt pri flf. dr. E. Gloftočniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi sn odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 100 61 SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po ■mnr ĆL1 01 ^tarnam s^BF " 12 10 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanjc. Posojila se dajejo na vknjižbe po 574%, na menice pa po 67o. — Eskomptirajo se tudi trgovske menico. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od £. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št.. 45.867. 161-46 ,Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec. Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec; Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Gro bo tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; LJubljani gdč. Jerica Dol en c, Prešernove ul. št.52, in trafika v Še« lenburgovih ul., št. G. Izdaja koruor^jfGorenjca*. Odgovorni urednik Lavoslav Mik u 8. Lastnina in Usek Iv. Pr, Lampruta v Kranju.