IZ KNJIGE ŽALOSTl
Ko je bil nov so nas spraševali: kaj bo, ko bo umrl?
Ko je bil bolan, smo se na to pripravljali.
Sedaj pa v njegovo smrt ne verjamemo več!
Te bescde je v knjigo žalosti zapisala Jana GojanoviL. Ko
smo prelistavalt knjigo žalosti, v katero sosev tednu žalova-nja za našim Titom vpisovali tisoči občanov bežigrajskc občine, smo lahko znova in znova prebraii: »Tito, radi te imamo, neomajno tn irdno smo odločeni hoditi po ivoji poti, nikoli ne bomo pozabili, kar si storil za nas, ponosni smo in srečni. da smo živeli pod ivojim modrim vodslvom, pokazal si nam svello poi iz mraka v sijajno bodočnost, v naSih srcih boš ncsmrten...«
V knjigo Žalosti se je vpisaJo čez pcinajst tisoč dclavcev, študentov, vojakov, pionirjev, olrok... V njej so z okorno otroško roko in nera/.umljivo pisavo zdravnika zapisana ču~ stva žalosti. pa tudi ponosa in neomajnega prepričanja v bodočnost.
»Ljubljeni voditelj! V svojem imenu in v imenu Se neroje-ncga otroka Ti obljubljam, da bomo nadaljevali Tvojo pot«. je zapisala bodoča mlada mati.
»Tito, ratli te imava«, sta preprosto zapisali dvojčici BJan-ka in Danila Vraneš.
Darko Zupan je v akroslihu spesnil: »Tcška in boleča je tvoja smn za nas, Izguba neizmerljiva za Ijudi vseb ras. Toda delo Tvojc; to si vcndar Ti, OslaneS nam, za vse večne dni. *
UČenci 2- g razreda beztgrajske gimnazije so obljubili; ¦Kakor si se Ti boril z zadnjimi alomi za svoje življenje, se bomo zdaj borili tudi mi, četudi i zadnjimi atomi. da ohrani-tno in razvjjamo vse listo, kar si gradil toliko let in čcmur jc ime: BRATSTVO, ENAKOST, SVOBODA, MIR 1N PRI-JATEUSTVO.«
Vsepovjod tzrazi globoke bolečine in žalosti ob nenado-mcstljivi izgubi. pa zaklinjanje, da bomo stopali po poti, ki nam jo je začrtal Tito. Povsod neomajna odločnost razvijati bratstvo in enakost, mir in prijateljsivo med Ijudmi vsch narodov in ras. Neizmcrna vera v Tnovo nesmnno delo:
»Vetiki Ijudje žive ludi potem, ko umro! Slava Tvojemu ipominu!«, je zapisano z nežno žensfto roko. »THo ne bo nikoli umrl!« TeaCcj. ki se je komaj naučtla pisati jc izjavila: »Tito, hvaležni ti bomozazmiraj!« Spela Rozman, uČenka 2. razreda jc obžalovala, da ne bo več videla svojega »precedni-ka», a nosila ga bo v večnem spominu.
»Rekli so nam, da si odšcl za vedno, a mj pravitno drugače; V nas boS ostal za vedno, dragi Tito!« in še množjca zapisov:
Hodili bomo po tvoji poti z bolečino v srcu in soizami na obrazu...
Bil si zlati človek našega Čioveštva in heroj... Srcčna dežela, ki je imela takSnega sina... Tito, Ti živii v vsch nas! NaAi otroci bodo veliko sliiali o tebi... Tak človek bi moral večno živeti... Tovarii Tito, zame nlsi utnrl! Živel boS v naiih srcih...
Zgodovina bo govoril* o Tvojih velikih delih in veličini... Ostali Ti bomo zvesti...
Tito, lo je beseda kot zgodovinsko kolo, ki se bo še naprej vrtelo...
Tvoja misel je naLa pot... Tito, Ti si bil kakor cvet... SreČen sem, da sem živel v Tvoji dobi... Hvala Ti za srečno otro&lvo... Hvala za sonce, ki sije po naSi svobodni domovini...
Čez itiristo gosto popisanih strani, s katerih smo nabrali le delček listega, kar so naši občani čutili v najbolj žalostncm tcdnu. kar Čutijo danes in bodo čutili veino'.