Otroci in neznanci
Otroci so začeli hoditi v šolo. Večinoma hodijo sami ali s prijatelji brez spremstva odraslih. Tudi marsikateri predšolski otrok star 5 in več let se povsem samostojno igra na dvorišču ali v okolici svojega doma.
Poleg prometa in drugih nepričakovanih nevamosti, otroka lahko ogrožajo tudi nekateri duševno zmedeni odrasli. Ti odrasli lahko otroka nadlegujejo ali so mu celo nevami.
Kako obvarovati otroka?
Že zelo zgodaj, takoj ko začne otrok samostojno ostajati izven doma, ga začnemo učiti. Največkrat starši rečemo otroku: ,,S člove-kom, ki ga ne poznaš se ne pogovarjaj!" S tem otroku vzbudimo pretirano nezaupanje do odraslih in mu onemogočamo, da bi se učil običajnega normalnega sporazumevanja z odraslimi tudi izven svoje-ga doma. Marsikateri starejši odrasli se rad kratkočasi s pogovorom z otrokom na dvorišču, lahko se zgodi, da ga vpraša za pot, ali pa se celo otrok znajde v situaciji, ko potrebuje pomoč odraslih mimoido-čih.
Veliko bolje je, da otroka učite, da ne sme nikoli nikamor ITI z odraslim, ki ga ne pozna. S tem ga ne odvračate od stikov z odrasli-mi. Otroku povejte, da imajo odrasli največkrat otroke radi, vendar ne čisto vsi odrasli. Poudarite, da odrasli vedo, da oiroci nikamor ne smejo sami in da torej tisti odrasli, ki ga vabijo naj gre z njimi ne morejo biti dobri.
Naslednja stvar, ki jo brezpogojno zahtevajte od otroka je, da vam otrok VEDNO pove kam je namenjen, pa četudi samo k prija-telju, ki stanuje zraven vaših vrat. Vedno mora iti tja kamor reče, prepovejte mu hoditi po ovinkih ali se kje zadrževati razen, če vam pride prej povedat.
Ti dve pravili naj se uči otrok dosledno spoštovati. Če boste že od majhnega od otroka to dosledno zahtevali, bo to upošteval tudi, ko bo odraščajoč mladenič ali mladenka.
Po Penelope Leach ,,Otrok od rojstva do šole" priredila Tanja Plankar Grgurevič kiin. psih. spec. ZD ŠIŠKA