PoStnina plačana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
Letna naročnina . .	Pin 24—
Polletna naročnina.	.. 12—
Posamezna številka	c** *iQr
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. I.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1931.
HI. leto.
Z občnega zbora maturantskega društva.
V poslednjih mesecih je bila započeta akcija za združitev vseh p. t. uslužbencev države v močni, enotni organizaciji. Nočem podrobneje raziskovati vzrokov, ki so dovedli do te akcije po sedemletnem ljutem in brezplodnem medsebojnem boju posameznih skupin oziroma društev, nočem se dotikati krivcev in dejstev, ki so ta boj in razcepljenost v vrstah p. t. uslužbencev zakrivili, temveč pozdraviti hočem pobudo in voljo, da se zgradi most čez Rubikon, ki naj združi armadi obeh obrežij v enotno organizacijo p. t. uslužbencev. V duhu tega pokreta se je vršil tudi letošnji občni zbor maturantskega društva.
Občni zbor bi se bil lahko vršil v največji harmoniji in zadovoljnosti ter veselju glede na to, da se dela za združitev vseh društev v enotno organizacijo, če ne bi motile tega zbora tri točke, ki jih je stavil mandator Saveza kot pogoje za nadaljnje delo pri akciji za novo, enotno organizacijo. Ne vem iz kakih vidikov se je mandatar Saveza odločil za te pogoje, rečem pa odkrito, da bi moral vedeti že naprej, da njegovih pogojev trenutno najbrže ne bo sprejelo nobeno izven OPO stoječih društev brez pridržkov, ker bi sicer njegovo vabilo k nadaljnemu delu izpadlo drugače.
Principijelno pripravljenost za združitev v skupno organizacijo je občni zbor maturantov enodušno pozdravil, povdarjaje še posebej, da od njegove strani pač nikdar ni bilo zaprek za združitev vseh p. t. uslužbencev, če druge okolščine ne bi bile prisilile maturantov, da hodijo svoja pota. Kakor je bilo lahko ugoditi temu povabilu, tako je moral občni zbor odkloniti druga dva pogoja. Pa bodimo odkritosrčni: o likvidaciji maturantskega društva in o vstopu njegovih članov v sedanjo OPO, predno ni ustvarjena povsem zdrava baza, predno ne leže pred nami realne smernice za bodočo enotno organizacijo p. t. uslužbencev, ki morajo seveda brezpogojno in brez vsakršnih skritih namenov izključevati vsako, pa tudi najmanjšo fa-vorizacijo te ali druge skupine p. t. uslužbencev, nikakor ni mogoče misliti, ker bi s tem maturanti opustili svojo samostojnost. Noben trezno misleč človek ne more in ne sme zameriti maturantskemu društvu, če je postalo oprezno, kajti od leta 1923 dalje mu je padlo pač marsikatero poleno pod noge. Geslo »nobenih koncesij«, ki ga more eventualno zagovarjati le kak demagog, mora biti za vedno pokopano, nasprotno pa je potrebno, da se pri ustvaritvi enotne fronte neke koncesije za tega ali onega v polni meri priznajo in upoštevajo.
Uverjen sem, da je mandator Saveza danes že sam sprevidel, da pristanek na sporna dva pogoja ni neobhodno potreben za nadaljnje konference in delo za enotno organizacijo, saj je pač dovolj dalekoviden, da se pride pri resni volji tudi po drugih potih do željenega cilja. Nikakor ne morem misliti, da je hotel zastopnik OPO s stavljenimi pogoji nastaviti društvom izven OPO nož na grlo in z eventualno odklonitvijo pogojev zrušiti započeto delo! Občni zbor maturantov mu ni izrekel
nobene nezaupnice, paČ pa le ugotovil, da je treba najti druga pota in drug način, kako naj‘ se ustvari močna in enotna organizacija vseh p. t. uslužbencev. Temelj za to zgradbo je tu, kako pa naj se sedaj naprej zida, je stvar onih faktorjev in delavcev, ki jim je na tem ležeče, da zgrade hišo z močnim in solidnim ogrodjem in lepo fasado. To je prav gotovo želja vseh pošteno mislečih p. t. uslužbencev!
Udeleženec občnega zbora.
Šalehar Franc:
Vsi v enotno fronto!
Tako daleč smo vendarle prišli po dolgem času, da smo začeli resno razpravljati o upo-stavitvi enotne fronte vseh poštarjev. Pa še delj smo: to vprašanje je postalo že tudi piedmet razprav na letošnjih občnih zborih naših organizacij. In če bi se ne zgodilo prav nič več, smo lahko le veseli, ker je že samo to velik uspeh in velik korak do uresničenja te velike misli v razmeroma kratkem roku, kajti Domisliti moramo, da je bilo lani v tem času še to morje silno razburkano.
Če malo prisluhnemo razpravam o tej stvari, ki se vrše med tovariši privatno, pa tudi v organizacijah oficijelno, opazimo na prvi mah po nekod še precejšen odpor proti j tej misli. Rekel sem odpor, kar pa ni pravil-' no, ampak so to samo razni pomisleki, ki jih rodi nezaupanje do drug drugega. Če bi se pa v nasprotni fronti pokazala pripravljenost napraviti ne vem kako zaklavzulirano pogodbo s pogoji za vstop te ali one frakcije v enotno fronto, potem sem prepričan, da bi se ti pomisleki kmalu razpršili. In kaj bi imeli pri-, padniki te ali one frakcije resnično od take pismene pogodbe? Jaz pravim nič! Kaj se vse lahko napiše? Kaj je vse bilo že v pogodbah
napisano! Pogodbe so nosile kraljevske in cesarske podpise, pa vendar niso držale! Zato proč z vsako pogodbo tudi med nami! Ako nimamo poštenih in pravičnih namenov za organizacijo te enotne fronte, se bo to prav tako pokazalo brez zaklavzulirane pogodbe. Če pa je na vseh straneh dobra in resna volja in pravičnost ter poštenost, potem bo enotna fronta držala tudi brez pogodbe.
Zato pokažimo dobro voljo in vso svojo poštenost, pa v enotno fronto brez pismenih pogodb! Naše pogodbe so zakoni, na podlagi katerih smo tu. Pa ne samo oni zakoni, ki so danes v veljavi, ampak tudi oni, ki so bili v veljavi takrat, ko smo mi rasli in katere spoštovati je celo mednarodno zapisana dolžnost vsake države in s tem tudi vsakega posameznika in vsake organizacije. Zato proč s pogodbami, na dan pa z medsebojnim zaupanjem in s pošetnosjo!
To mora biti danes naša parola! S to parolo v enotno fronto, da tako pokažemo celemu svetu, da smo v nesreči postali iskreni in nerazdružljivi prijatelji, prijatelji, ki hočejo v bodoče pomagati drug drugemu. Saj smo pa tudi pomoči potrebni, če pomislimo, kje smo in kje so drugi, in pa kaj vse smo zgubili.
Kdor bi bil proti tej paroli, ta ni pravi tovariš, ali pa je še udarjen s kurjo slepoto in — takemu ni pomoči. Naj ostane sam!
In sedaj že nekaj! Kaj pa bomo zgubili v slučaju prevare?
Pravim, zgubili niČ, pač pa bi sigurno nekaj pridobili! V tako neznosno stanje, v katerem se nahajamo danes, se postavimo še vedno lahko in vselej. Pa o tem danes nečem razpravljati, zatrdim le Še enkrat, da bi tudi v tem slučaju pridobili.
Zato nič pomislekov, ker je že itak pozno! V enotno fronto, dokler je še čas! — V enotni fronti pa bomo govorili dalje!
Fr. P.:
Kaj naj storimo, da si zboljšamo svoje nrzerno gospodarsko stanje?
O tem ne razmišljajo samo naše žene, ko nimajo ničesar, da bi dale lačnim otrokom, ko nimajo več starih krp, ki bi jih prekroje-vale in predelavale za njihovo obleko, ubijajo si s tem glavo poleg državnih uradnikov samih vsi gosoodarski sloii. Kakor na deželi ne moreta shajati niti trgovec, niti obrtnik, če nima denarja kmet, tako ju mori v mestu še toliko bolj, če nima pare državni nameščenec, o katerem je znano še iz boljših časov, da težko tišči denar, če ga le ima. — G. N. C. ugotavlja v »Našem Glasu«, osrednjem glasilu drž. nameščencev in upokojencev, od 10. dec. 1. 1., da so neposredni vzroki bede držav, uslužbencev predraga stanovanj a.
Res je, da je bila najemnina, odkar je stanovanjske zaščite konec, za večino manjših in srednjih stanovanj, baš za take, ki jih potrebuje državni uslužbenec, zvišana do 26 krat predvojne cene, čeprav velja sedaj 10 zlatih kron le no Din, torej le enajstkrat več v dinarjih — kar je prej veljalo v kronah. Tako postopanje se brez dvoma lahko prišteva med navijanje cen, kar bi po vsi pravici spadalo v področje državnega pravdnika (tožilca).
V »Slovencu« (od 13. dec. 1. 1.) hoče nekdo pod šifro Dr. P. na drug način preprečiti navijanje najemnin. Zidati je treba toliko, da ostanejo predraga stanovanja prazna! Kdo naj zida? Seveda tisti, ki potrebujejo stanovanja. Neki banovinski sklad za zidavo hiš, naj bi k temu pripomogel. Vse je lepo na papirju. D61ži se, uboga para, še priložnost za zadolževanje dobiš, potem pa pusti svojo boro plačo za obresti im amortizacijo dolga! Za to si pa hišni posestnik, velik gospod! Vsi ti kažejo dolg, o ne, hišo, katere neplačan upravitelj si, s prstom ter te psujejo za posestnika, ne da bi jih mogel tožiti zaradi razžalje-nja časti. Oropan si, vsaj pri nas pravic, ki si jih kot državni nameščenec prištevaš k plači, n. pr. brezplačno zdravljenje v državni bolnici, ker ti dovoljuje to § 112 uradn. zakona le tedaj, če poleg plače nimaš drugih dohodkov. Če pa si hišni posestnik, kar izkazuje zemljiška knjiga, moraš vendar imeti od svojega posestva dohodke, če ne drugega, vsaj stanovanje! Tako si faktično predstavlja to zadevo in tako hoče postopati uprava ljubljanske državne bolnice.--------
Pa tudi brez ozira na vse te dobrote za-
dolžene bajte, bi le trajalo nekaj let, predno bi se bilo mogoče izdatno zahvaliti navijal-cem stanovanjskih najemnin. Zato je bolj simpatična misel g. Catona II., ki trdi v »Našem Glasu« od 20. decembra 1. 1., da brez uvedbe zlate paritete ne bo šlo. Najbrže ne bo šlo, zlasti dotlej ne, dokler bo imel krompir drugo, vino drugo, delo drugo, moka drugo, delo drugo, stanovanja pa še celo drugo pariteto; red bi napravilo le zlato! Je pa nekaj ljudi — in razmeroma le malo jih je, ki bi pri pravični uravnavi na račun večine pri tem kaj zgubili, kar so si dozdevno na lep način prilastili od množice z zavezanimi rokami. In zato naj ne gre in ne gre!
Zato nam tudi ni mogoče storiti nič drugega, kakor opozarjati, če treba, in žali bože, treba je, ponovno in ponovno opozarjati, kako bi moralo bitii, pa ni.
Društvena poročita.
Občni zbor Maturantskega društva poštnih in telegrafskih uradnikov — podružnica v Ljubljani.
V soboto dne 3. t. m. ob V221. uri se je vršil v gostilni »Pri Sokolu« občni zbor ljubljanske podružnice Maturantskega društva pošt. in telegraf, uradnikov. Društveni predsednik g. Cof je otvoril občni zbor z daljšim nagovorom. Uvodoma je pozdravil g. Dabiča, zastopnika upravnega odbora Maturantskega društva p. in t. u. iz Zagreba in g. Turka, zastopnika mariborskih poštnih maturantov, nato pa tudi vse ostale. Konstatiral je sklepčnost in se zahvalil za tako veliko udeležbo.
Za tem je govoril g. Dabič iz Zagreba. V svojem obširnem, lepo zasnovanem govoru je razložil situacijo, v kateri se danes nahajamo, posebno še z ozirom na predstoječo novo skupno poštno organizacijo. Pojasnil je stališče upravnega odbora, kakor tudi sklepe, ki jih je upravni odbor zaključil v odgovor na povabilo mandatorja Saveza OPO, g. Čampe. Upravni odbor je načelno za novo enotno organizacijo in je pripravljen sodelovati na sestavi pravil za bodočo enotno organizacijo.
Govor g. Dabiča je bil sprejet z burnim in dolgotrajnim pritrjevanjem.
Predsednik g. Cof se je g. Dabiču, dolgoletnemu in vztrajnemu prvoboritelju za maturantske pravice, iskreno zahvalil za bratske pozdrave in smernice, ki jih je v svojem govoru podal, ter želel, da bi tople besede padle na rodovitna tla.
Nato je podal tajniško poročilo g. Zupanec, ki je očrtal društveno delovanje v preteklem letu, v kolikor ni o tem poročal že predsednik sam v svojem govoru.
Temu je sledilo poročilo blagajnika, g. Cerarja, ki je natančno predočil dohodke in izdatke, ter konstatiral, da je stanje blagajne kljub visokim izdatkom, ki jih je društvo imelo, dokaj povoljno — aktivno.
Sledilo je še poročilo pregledovalca računov, g. Podreberška, na podlagi katerega je bil podan odboru soglasno absolutorij.
S tem je bila I. točka dnevnega reda spolnjena.
Kot II. točka dnevnega reda je bila: »Razprava o ustanovitvi nove enotne organizacije«. Ob tej priliki je predsednik, g. Cof, prečital zadevno pismo g. Čampe, predsednika ljubljanske OPO. To pismo pa je vsebovalo tudi zahtevo, da se naši člani takoj direktno včlanijo v OPO, kar pa je med prisotnimi upravičeno povzročilo precej nemirno kri. Razvila se je o tem daljša debata, v katero je poseglo več govornikov. Ze iz vsega početka se je moglo sklepati, da načelno nihČc ne nasprotuje ustanovitvi nove enotne organizacije. Podobno je tudi izpadlo na to sledeče glasovanje.
Soglasno pa je bilo sklenjeno, da o likvi-
daciji društva za sedaj ne more biti govora, zahteva o prestopu v OPO pa je popolnoma deplasirana.
Ob prehodu na III. točko dnevnega reda — volitve novega odbora — je predsednik g. Cof ponovno izjavil, da radi prezaposlenosti ne more v bodočem odboru prevzeti ni-kake funkcije. Za skrutinatorja je imenoval gg. Cerarja in Kaffona, ki sta po izvršenih volitvah ugotovila, da so v bodoči odbor izvoljeni sledeči gg.: Cerar, Fajdiga, Kaffon, Poreberšek, Štamcar in Zupanec, kot namestniki pa Rihar, Kavčič in Hribar, za pregledovalca računov pa gospoda Ferjančič in Slamič. (Glej poročilo s I. redne seie.)
Po sklepu, da ostane članarina za novo poslovno leto neizpremenjena, in, da list »Poštar« ne preneha izhajati, je predsednik, g. Gof, zaključil dobro uspeli občni zbor.
Prva seja novega odbora matur, društva p. in t. ur. — podr. Ljubljana.
V	nondeljek 5. t. m. ob t?. uri je sklical g. Kaffon, kot najstarejši član novoizvoljenega odbora, I. '•edno sejo, na kateri se je konstituiral sledeči odbor za novo poslovno leto: predsednik: Zupanec Ivan, podpredsednik: Štamcar Milan, tainik L: Faidiea Hinko, tajnik II.: Kaffon Adolf, blagajnik: Cerar Peter, knjigovodja: Podreberšek Stanko: namestniki: Rihar Leopold, Kavčič Janko, Hribar Gregor.
Vabilo k rednemu občnemu zboru društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani, ki se bo vršil v soboto 31. januarja 1921 oh 20. uri v Prešernovi sobi restavraciie »Novi Svet« v Ljubljani. Dnevni red: x. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev (predsednika, tami-ka, blagajnika). V. Poročilo delegatov iz Maribora. a. Poročilo revizorjev. 5. Poročilo predsednika o razmerju društva do drugih poštnih organizacij in o zamišljeni spoiitvi teh organizacij v eno samo. 6. Sklepanje o predlogu odbora za fuzijo društva z OPO. 7. Volitev event. novega odbora in revizorjev. 8. Določitev event. članarine za 1. I931-9. Slučajnosti. — Da bo mogel občni zbor v smislu pravil veljavno sklepati tudi o točki 6 dnevnega reda, ie dolžnost vseh tovarišev, članov društva, da se občnega zbora sigurno udeleže.	1
V	Ljubljani, dne 7. januarja 1931.
Za odbor:
Jereb Franc 1. r., tajnik.
Šalehar Franc 1. r., predsednik.
Članom društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov:
Gospodarska zadruga poštnih nameščencev ie dala dne 20. decembra p. 1. priliko svojim članom, da so prisostvovali poročilu o nakupu zemlie, s čemer se osamosvoji z ozirom na skladiščne prostore. Sestanka sta se ooleg zastopnikov ostalih pošt. organizacij udeležila za naše društvo predsednik in tajnikov namestnik.
Naša gocoodar^ka ustanova je ugodno kupila v Streliški ulici v Ljubljani dve parceli s polz.idano, pokrito looo vred, kjer bo odslej imela lastno skladišče za svoj obrat z drvmi. Prostor meri v celoti 2342 kv. m. O porabi parcele, ki jo zadruga ne bo potrebovala za svoj obrat, se ho pač odločalo kar najbolje, da se izvede čimprei amortizacija. Referat o okoliščinah, ki so jo dovedle do tega nakupa, je bil utemeljen z vsemi potrebnimi pojasnili tako izčrpno, da so navzoči soglasno izrekli upravi zadruge zaupnico, smatrali storjen korak za posrečen in dober ter čestitali voditeljem k ugodnemu nakupu in samopomoči.
Po tem soglasnem zadružnem razpoloženju sta imela zastopnika našega društva prvič priliko poslušati debato o razcepljenosti in o potrebi enotne organizacije za vse poštne uslužbence. Razveseljivo je, da pride na ta-
kem sestanku, kjer smo vsi poštarji v gospodarskih vprašanjih solidarni, do razgovora tudi o našem strokovnem organizac. gibanju. Predsednik OPO je pri tej priliki povedal, da ima od Saveza p. t. t. uslužbencev v Beogradu mandat za razgovore o zjedinje-nju vseh p. t. t. uslužbencev v enotno organizacijo na popolnoma novem temelju. Čuli smo razna mnenja in opazili naklonjenost poedinih zastopnikov, vendar do določnega izraza ni prišlo. Naša zastopnika sta tej diskusiji prisostvovala le kot opazovalca ip se zadovoljila s poslušanjem, nista pa ničesar pripomnila. V pričakovanju, da čujemo še kaj ; več o takem združenju, nam je došel 26. dec. pr. 1. poziv sledeče vsebine:
Čampa Joško, predsednik Oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev v Ljubljani.
Ljubljana, 24. dec. 1930.
P. n.
Društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov
v Ljubljani.
Ob priliki zadnjega zasedanja sveta Saveza p. t. t. uslužbencev v Beogradu dne rj. t. m. sem dobil mandat, da vodim razgovore za ujedinjenje vseh p. t. t. uslužbencev v enotni organizaciji. Pooblaščen sem, da vodim razgovore s p. t. t. uslužbenci na področju Dravske in Savske banovine, kjer je razcepljenost med p. t. t. uslužbenci največja. Ujedinjenje p. t. t. uslužbencev v enotni organizaciji je v zvezi z reorganizacijo Saveza p. t. t. uslužbencev, ki naj bi se postavil na popolnoma nov temelj, za kar je akcija že pričeta in jo vodi istotako podpisani. Želja je, da na reorganizaciji Saveza sodelujejo vsi p. t. t. uslužbenci v državi, ker je le tako mogoče ustvariti močno in solidno organizacijo, kakršna bi odgovarjala potrebam in duhu časa, pa tudi željam in zahtevam p. t. t. uslužbencev.
Prosim Vas, da mi sporočite, če je Vaše društvo v načelu za ujedinjenje vseh p. t. t. uslužbencev v enotni in edinstveni organizaciji in ali bi bilo pripravljeno likvidirati in se do končane reorganizacije Saveza včlaniti s svojimi člani v Oblastno organizacijo p. t. t. uslužbencev v Ljubljani, kdaj bi se predvidoma moglo to izvršiti in ali stavlja društvo morebiti kake pogoje, odnosno želje ter katere.
Pričakujem Vašega cenjenega odgovora do 10. januarja 1931, nakar bi bila sklicana . v svrho nadaljnjih in podrobnejših razgovorov konferenca vseh društev, ki so v načelu za ujedinjenje.
Želim in pričakujem, da me bo Vaše društvo podpiralo pri tej važni in prepotrebni akciji in se izreklo za združitev.
S tovariškimi pozdravi
Čampa s. r.
Na sestanku, ki ga je društvo sklicalo v soboto, dne 3. t. m., da čuje o tem mnenje svojih članov, je bil soglasno sprejet sledeči sklep:
Soglasno se pozdravlja ustanovitev enotne p. t. t. organizacije. Likvidacijo bi društvo lahko izvršilo po občnem zboru sedanje Oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev, ko bi dobilo zagotovilo z novimi pravili bodoče organizacije za uspešno delovanje v prid svoje kategorije.
Želja društva je, da se ustanovi ža III. kategorijo ter zvaničnike in služitelje, kii imajo izobrazbo za III. kategorijo, in event. za pog. poštarje poseben odsek, klub ali odbor, katerega predlogi, ki se smejo nanašati samo na njegovo kategorijo, bodo v skupnem društvu sigurno upoštevani. To naj bi se zagotovilo s posebnim pravilnikom!
Pod takimi pogoji bi naše društvo lahko likvidiralo takoj po občnem zboru OPO, ko bi bila nova pravila sprejeta in odobrena od oblasti ter bi prijavilo pristop vseh svojih članov v zvezo.
Ta sklep je dostavilo društvo dne 7. t. m. mandatarju.
Ako je res dobra volja za združitev, se bo skušalo naše želje uvaževati in s tem dati vsem članom skupno organiz. garancijo za pošteno delo in dovolj prilike za uspešno delovanje. Prepričani smo, da so naši pogoji sprejemljivi za vse stranke, ker s tem bodo vsi člani enako pridobili.
Prideljeni smo novemu resoru, v novem letu pričakujemo nov uradniški zakon in zato je na vidiku tudi nova grupacija organizacijskih sil!
Z ozirom na zakon o pridelitvi celokupne poštne uprave prometnemu ministrstvu, smo dne 15. dec. p. 1. poslali g. min., inž. Lazarju Radivojeviču poklonilno pismo in mu med drugim predložili naslednje najvažnejše točke našega programa:
1.	V področju Dravske direkcije pošte in telegrafa je okrog 100 zvaničnikov in slu-žiteljev s predpisano kvalifikacijo za III. kategorijo, ki pa vrše že več let uradniško službo s prejemki nižjih uslužbencev. Da pri tem, če mora zvaničnik, oziroma služiteli vršiti uradniške posle, tako n. pr. važno blagajniško službo soključarja itd., zelo trpi ugled službe, je jasno. Taki uslužbenci, ki imajo komaj 700—800 Din mesečne plače in morajo opravljati prav iste posle kot uradniki, so prepuščeni sami sebi in le težko premagujejo duševno ali moralno propalost. Postavitev teh uslužbencev v III. kategorijo, ki jim pripada, je iz materijalno-socialnega stališča najnujnejše narave.
2.	Kljub temu, da je treba pošto v kulturnem napredku in prometni sfičnosti^vspo-rediti z železnico, so ostali njeni uslužbenci do danes brez specijelnih doklad. Prepričani, da bo skušal gospod minister to krivico po-
raviti in izenačiti prejemke poštnih usluž-encev s prejemki uslužbencev drž. železnic, poudarjamo še, da je ravno poštno osobje v mnogih slučajih primorano službovati v tujih krajih in mora biti vedno pripravljeno na mnogobrojne premestitve, ker to zahteva potreba službe.
3.	Po zadnji sistemizaciji osobja odpada v Dravski direkciji skoro 55% vsega poštnega uradništva na III. kategorijo. Zato naj se radi lažjega poslovanja dovoli, da sme uradnik III. kategorije upravljati drž. .pošto IV. razreda, da pride tako tudi on enkrat na stalno mesto.
Dne 7. t. m. je dobilo vodstvo društva nujno vabilo udeležiti se poštarske konference v Zagrebu. Z ozirom na položaj in po zagotovljenih informacijah, da se tega zborovanja udeleže vse obstoječe poštne organizacije v državi, je odpotoval dne 9. januarja predsednik, kot zastopnik našega društva v Zagreb.
Na konferenci, ki se je vršila 3 dni, so se pretresali vsi momenti preteklosti. Med zastopniki navzočih organizacij se je ugotovila popolna sloga v pogledu skupnega delovanja za ciljem, da je mogoče reševati mizerno (kritično) materijelno stran poštnih uslužbencev ter bodočnost stroke le v edinstveni organizaciji. Soglasno je prišla do izraza potreba za ustanovitev mogočne enotne organizacije'vseh p. t. t. uslužbencev v Jugoslaviji. Ko je bilo govora specijelno o gmotnem položaju, je naš zastopnik opozarjal predvsem na bedno stanje III. kategorije, zvaničnikov in služiteljev.
V obče je vladalo manifestacijsko razpoloženje in menda ni daleč trenotek, ko se bo v naši edinstveni kraljevini končno stvorilo tudi edinstveno udruženje vseh p. t. t. uslužbencev te države.
Iz zapisnika odborove seje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani
z dne 13. novembra in 18. decembra 1930.
Predsednik Gruden otvori sejo ob 19.00, pozdravi navzoči odbor, ugotovi sklepčnost ter preide takoj k dnevnemu redu:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odborove seje z dne 13. novembra p. 1. Tajnik prečita zapisnik. Ker zapisniku nihče ne ugovarja, ga da predsednik dvema navzočima odbornikoma, da ga podpišeta. O zapisniku samem je dejal, bo pa govoril v svojem poročilu.
2.	Došli dopisi: Tajnik prečita razne došle in odposlane dopise. Prečita dopis ministrstva za gradbe štev. 74.694 od 27. oktobra 1930. »Izmena čl. 9 pravilnika o službeni ode-ci: Na izveštaj od 23, septembra p. g. broj 84.323 nalaže se toj Direkciji, da saopšti »Osrednjem društvu nižiih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, da se njihovoj molbi ne može izaći u susret, jer ne postoje nikakvi opravdani službeni razlogi za izmenu člena 9 Pravilnika o službenoj odeći službenika p. t. t. ustanova.« Društvo je vzelo ta odlok ministrstva z žalostjo na znanje, skušalo pa bo obnoviti ponovno prošnjo in sicer pri Prometnem ministru, kamor sedaj pripadamo. Društvo se je obrnilo tudi na finančno ministrstvo zaradi izplačila vdovam in sirotam poštnih slov. Tudi na ta dopis je prejelo društvo odgovor in sicer: »Ministarstvo Finansija Beograd. Odredba člena 2J5 financijskog zakona za 1928.-29. godinu ostala je neizvršena, jer u Zakonu o produženju važnosti odredaba dosadašnjih finansij-skih zakona, iz zakona o budžetskim dvana-estinama od 31. jula 1929. g. nije obnovljena. Tudi na ta dopis ministrstva bo ugovarjalo društvo in predložilo ponovno vlogo. Dalje je prejelo društvo 2 dopisa od centrale »Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije«, v katerih dopisih vabijo železničarji naše društvo na eventuelni razgovor glede pristopa v njihovo zvezo. Ta zadeva se bo obravnavala na letošnjih občnih zborih.
01-10
Priporočamo vsem našim članom povsod priljubljeno
»a
s
©
Društvo je sprejelo tudi dopis od predsednika Oblastne organizacije, g. Čampe. Dopis smo razmnožili in ga razposlali vsem krajevnim skupinam. Rezultat te zadeve priobčimo v prihodnjem »Poštarju«. — Dopisi krajevnih skupin, kakor posameznih članov se prečita jo, v kolikor še niso rešeni. Za kar bo treba, se bo interveniralo pri p. t. direkciji.
3.	Poročilo predsednika:	Med drugim
omenja, da se je razdelitev službene obleke zavlekla. Bo pa razdeljena v januarju 1931.
Letošnje občne zbore določi odbor na sledeče dneve: Krajevna skupina Ptuj dne 18. jan. 1931, Maribor 25. jan. 1931, Celje 8. februarja 1931, Ljubljana 22. febr. 1931 in Centrala 8. marca 1931. Vseh teh občnih zborov se bosta udeležila predsednik Gruden in blagajnik Engelman po soglasnem sklepu odbora. K besedi se oglasi še več navzočih odbornikov, ki stavijo razna vprašanja. Po tem preide predsednik k zadnji točki dnevnega reda, k
4.	slučajnosti: Po tej točki, o kateri ni nič važnejšega, zaključi predsednik g. Gruden sejo ob 21.30. — Za odbor tajnik: Bizovičar Joško 1. r.
Pozor! Naša direkcija je objavila pod zaporedno številko 387 sledečo okrožnico: »Služiteljem se ne smejo poverjati hišna in druga privatna dela.
(D. štev. 103.71 i-I—1930.) Ministrstvo za gradbe je poslalo direkciji odlok P. T. štev. 74.094 od 20. novembra 1930, ki pravi:
»Ministrstvo za gradbe prejema dnevno podpisane in anonimne prijave, s katerimi se ministrstvo obvešča, da uporabljajo upravni-k* 'n starešine pošt svoje podrejene služitelje in snažilke za popolnoma privatna dela in sicer v stanovanju in izven stanovanja. V teh prijavah se zlasti navaja, da opravljajo služi-telji in snažilke v stanovanju vse hišne posle (cepijo drva, donašajo vodo, krmijo živino, prinašajo iz trga in trgovin stvari za potrebe gospodinjstva itd.). Vse to opravljajo v času, ko so neobhodno potrebni za delo na poštah, pri katerih so postavljeni izključno za službene potrebe.
Vsled tega trpi služba in se posli ne morejo pravilno opravljati (dostava se n. pr., kakor je razvidno iz mnogih prijav, ne vrši pravočasno itd.). Občinstvo prosi, da se temu zlu vendar že napravi konec in se prepreči vsaka zloraba in izkoriščanje nižjih državnih uslužbencev v privatne svrhe.«
V	zvezi z objavo štev. 80 v Okrožnicah VIII-1930 sporočamo ta odlok ministrstva vsem podrejenim uslužbencem s pripombo, da se bo v bodoče uvedlo disciplinsko postopanje proti vsem predstojnikom in drugim uradnikom, ki bi izkoriščali nižje osobje za svoje hišne in druge privatne posle, bodisi za časa trajanja službe ali pa izven uradnih ur.
Služitelji pa, ki bi še po objavi tega opozorila zapustili svojo službo in opravljali kakršnekoli privatne posle, bodo odpuščeni iz državne službe, odnosno (če imajo že pravico do pokojnine), se bo uvedlo proti njim disciplinsko postopanje.
Ta naredba velja seveda za vse p. t. ustanove, ne izvzemši direkcijo.
Predstojnikom p. t. t. ustanov naročamo, da dajo to okrožnico prečitati vsem p. t. t. uslužbencem, ki naj izpod objave pristavijo svoj podpis.
V	Ljubljani, dne 2. dec. 1930.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužb., Krajevna skupina v Ljubljani ima dne 22. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor v zeleni dvorani hotela Union ob 14.00 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Če občni zbor ob napovedanem času ne bo sklep-
čen, sc bo vršil čez pol ure pozneje, to je ob 14.30 na istem mestu pri vsakem številu navzočih članov. — Odbor.
Krajevna skupina celjska osrednjega društva nižjih pošt. in brzoj, nameščencev priredi svoj redni letni občni zbor dne 8. februarja t. I. ob 14.30 v klubovi sobi Celjskega doma z običajnim dnevnim redom. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, vabimo tovariše iz Celja in okolice, se njihovem lastnem interesu zborovanja polno-Številno udeleže brez posebnih vabil. — Odbor.
Vabilo na IX. redni občni zbor krajevne skupine osrednjega društva nižjih poštnih in brz. uslužbencev v Mariboru, ki se vrši v nedeljo dne 2 3. januarja 1931 ob 14. uri v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo preglednikov računov. 6. Poročilo centralnega predsednika. 7. Voli-
tev novega odbora. 8. slučajnosti. — Ako zborovanje ob navedeni uri ne bi bilo sklepčno, se vrši pol ure kasneje istotam ne glede na število prisotnih članov. — Osrednje društvo nižjih p. in brz. uslužbencev, kraj. skupina v Mariboru — Božičev, t. č. preds. 1. r.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev skupine Ptuj priredi svoj letni občni zbor v nedeljo, 18. januarja t. 1. ob 14. popoldne v Prešernovi ul. 17 (gostilna Peserl) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4.Poročilo nadzorstva, j. Volitev novega odbora. — V slučaju, če ne bi bilo navzočih ob določeni uri dovolj članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje, v istem prostoru brez ozira na število članov. — Ptuj, 4. jan. 1931. — Kovačič, t. č. podpredsednik, 1. r.
Vabilo na redni občni zbor »Poštnega doma«, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 8. februarja v hotelu pri »Mikliču«, ob
14. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonar-jev načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev proračunskega zaključka, j. Proračun za poslovno leto 1931.	6. Predlogi
in prizivi v smislu čl. 42 pravil. 7. Notranje posojilo. 8. Izprememba pravil. 9. Volitev članov načelstva in nadzorstva, ro. Slučajnosti. — Če občni zbor ob napovedanem Času ne bo sklepčen, se bo vršil čez pol ure na istem mestu, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Predlogi im pritožbe članov se morajo predložiti pismeno osem dni pred občnim zborom. Letni računski zaključek je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni od 1. februarja t. 1. dalje. — Načelstvo.
Kupujte pri tvrdkah, ki j inserirajo v našem listu!
Veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske v zadnjih novostih ima vedno na zalogi po solidnih in konkurenčnih cenah tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
LINGARJEVA-MEDARSKA-ULICA in pred škofijo ŠT. 3
Iv^Šrunčij^^Fr^RebernSk £
PLESKARJA IN LIČARJA
Ljubljana, Kolodvorska 23,
se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo solidno. — Cene zmerne.
Laneno olie, firnež, emajlne in ostale lake, olinate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlČ-ZiltlK!,
d. z 0. z. tovorne olja, firneža, loko in bara
Ijubljana-Medvode, lastnik Franjo Hedčć.
34—18	Podružnica Maribor -- Nov Sad.
THE REX Co. UMNA, GRADILE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE 56. Tel. 2268 interurb. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-12 Pisalni stvojl na obroka.	HED. ŠARC Ljubljana, Šelenburgova 5, priporoča svojo veliko zalogo vse vrste damskega in moškega perila, zalogo platna, sifona, namiznih prtov, robcev, nogavic itd. ui Opreme za neveste. ^ Pralnica in likalnica.
ne pile ■e oglnaHI pri manafakturl „REKORD" Aleksandrova cesta S, kadarkoli rabite blago za sebe in svo'0 družino.	Poštarji na 6 mesečne obroke in še 5°/o popusta! 5—4	
	
	Tujefc Evgen Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3 se priporoča za predajo elektrotehničnega in tehničnega materijala žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd. 12—12
			 				——————————		
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah se priporoča Franc Erjavec, trgovina z usnjem Ljubljana, Stari trs 11 a. 12-12	Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trs 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.	24—17
Eksportna hiša Luna MARIBOR, Aleksandrova cesta 19. Lastni izdelek pletenin i. t. d. Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. - Poštni in sploh vsi državni nastavljene! 5°/0 popusta 24—24	Modna manufakturna trgovina Fabiani & Jurjevec LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5. se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev. Cene ainierne! Poatrefcba točna In solidna!	24—16
€LIT
8-2
Izdelava in prodaja damske, moške in deške |/nnfp[rriip na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po “UIHCKUJG meri. — Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
Klobuke s:
barvah, razne trde klobuke in športne čepice nudi v lepi izberi specijalna trgovina
M. Bogataj, Ljubljana Stari trsi 14
Sprejemajo se popravila.
Za konzorcij postnih organizacij v Ljubljani i/.da|a Martin tiruden v Ljubljani. Ček. komo 11 H3I — Ureiuie Franc Firc v Ljubljani — Rokopise uosi-Ijajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista „Poštar ' v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61