NARODA
/
lisi slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 193. — Stev. 193.
Entered m Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 18, 1936—TOREK, ! 8. AVGUSTA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—1242
—^m^mmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmmmmn4
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
PODIVJANOST SPREMLJA SPANSKO REVOLUCIJO
Posledic suše se ni mogoče ugotoviti
GLAVNI VIA DNI POSTOJANKI, SAN SEBASTIAN IN IRUN. NE r BOSTA MOGLI DOLGO VZDRŽATI
Fašisti so zavzeli Badajoz. — 48 ur so jstreljali vladne pristaše. — Celo mesto v plamenih. — San Sebastian in Iran pred padcem. — Branilci se boje spfiosnega klanja.
LIZBONA, Portugalska, I 7. avgusta. — Ko so fašistične čete po vročih bojih zavzele Badajoz, so 48 ur nepreistano morile vladne pristaše in po ulicah je bilo nakopičenih do 3000 trupel.
Ko so postavili ob zid katedrale 1 500 vladnih vojakov in jih postrelili, so pričeli preiskovati hiše, iz katerih so privlekli može, žene in otroke, jih odvedli na Plaza del Tor os ter jih postrelili.
%
V treh glavnih ulicah je bila vsaka hiša porušena. Na drugih krajih okrvavljeno zidov je priča o grozovitosti borbe.
Veliki kupi mrličev leže ob bregu reke Guadia-na, v predmestjih in na trgu sv. Frančiška. Mlake krvi je še videti na Ajuntiemento trgu pred katedralo.
Mesto gori na vseh koncih Katedrala je bila pre-menjena v bolnišnico.
Uporni častniki priznavajo, da je bilo sto in sto vladnih vojakov ustreljenih.
Koliko fašistov je padlo, ni znano, toda jih je bilo ubitih več sto, predno je bilo mesto z naskokom vzeto.
Poročevalec United Press pravi, da so marokan-ski vojaki gnali po ulicah moške in ženske in otro-ke. V eni skupini jih je bilo 600; vsi so korakali molče, z rokami nrd glavami. Nekateri so biii stari, nekateri pa so imeli komaj 1 2 let.
Padec Badajoza je za vlado hud udarec, kajti obe uporni armadi ste se spojili.
HENDAYE, Francija, 17. avgusta. — San Sebastian in Irun bosta mogoče padla jutri, mogoče bosta zdržala še nekaj dni, toda njuna usoda je zapečatena. Najbrže se bodo držali do konca, kajti, kot se je pokazalo v Badajozu, uporniki ž njimi ne bodo imeli usmiljenja.
Fašistične čete bodo skušale obkoliti San Seba-stan in prisiliti posadko, da se preda. V Irunu in Bahobiji je posadka dobila ojačenje in municijo in je pripravljena na trdovraten odpor.
Uporna križarka Espana je oddala na Bilbao en strel, ki je zažgal neko bencinsko postajo. Streljala pa ni na San Sebastian, ker je vlada zagrozila, da bo postrelila vse fašistične ujetnike; vsled slične pretnje tudi križarka Ahnirante Cervera ni streljala na San Sebastian.
— ■ »ar ^
Stališče upornikov v Saragossi postaja vedno bolj nevzdržljivo, kajti vladna aretilerija obvladuje mesto.
MADRID, Španska, I 7. avgusta. — Španska vlada je naznanila, da je zopet zaplenila cerkveno premoženje v vrednosti 200,000,000 pezetov (okoli 26,200,000). Zaplemba obstoji v denarju, zlatu, dragih kamnih in vrednostnih listinah. Premoženje je bila last sester sv. Vincenca Pavlanskega.
Urad narodne delavske federacije pa naznanja, da je bil od nun in duhovnikov, ki so skušali pobegniti iz dežele, odrvzetih 500,000 pezetov. Denar je bil izročen vladi.
ZA POVEČANJE AMERIŠKE MORNARICE
V sredo bodo ponudbe odprte. — Zgrajenih bo 12 rušilcev in 6 subma-rinov. — Kongres je dovolil $168,500,000.
WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — V sredo bo nadomestni mornariški tajnik admi-miral William H. Standley odprl ponudbe za zgradbo 12 rušilcev in 6 submarinov. In s tem se bo pričel izvrševati mornariški program za leto 1937.
Polovico novih bojnih ladij bodo izdelale privatne ladjedelnice, drugo polovico pa vladne ladjedelnice. Vsak rušilec po 1500 ton bo veljal $4,000,000 vsak submarin po 1350 ton pa $2,500,000.
Kongres je za zgradbo novih bojnih ladij dovolil $168,500,-000 ter pridjal določbo: Dve veliki »bojni ladji je mogoče nadomestiti samo tedaj, ako more predsednik dognati, ako bodo druge mornariške velesile, ki so podpisale washingtonska in londonsko mornariško pogodbo, pričele s sličnim grajenjem.
Amglija je že naznanila, da bo pričela graditi dve novi boj ni ladji, ker poteče te obe mornariški pogodbi 1. januarja, 1937. Že prej pa je admiral Standley naiznanil, da bo Amerika sledila temu zgledu.
Združene države sedaj grade 79 bojnih ladij in sicer: 3 matične ladje za aeroplane, dve veliki križarki, 9 lahkih križark, 12 submarinov, 11 rušilcev po 1850 ton in 40 rušilcev po 1500 ton. Četudi imajo Zidružene države v službi 192 rušilcev z 228,815 tonami, so vse te bojne ladje zastarele, ker so še iz svetovne vojne. — Samo 10 rušilcev je no/ejwega izdelka.
Anglija ima 117, rušilcev, Japonska 102, Francija 7? Italija 92 in Nemčija 19.
Združene države imajo 86 submarinov s 73,950 tonami; od teh pa jih je pol zastarelih. Anglija ima 54 submarinov, Japonca 62, Francija 79, Italija 68 in Nemčija 19.
NOVO OROŽJE PREIZKUŠAJO
Nove vrste samokres ima strahovito moč. — Vlada bi jih i>ar sto nabavila, pa se ji zdi predragi. _
WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — Kriminalni urad J. Edgara Hoovra, načelnika znanih "G-Men", preizkuša povo vrsto orožja, ki ima stra-| ovito moč. V tem slučaju gre za poseben revolver. En sam| izstrelek iz njega napravi avtomobilski motor neporaben. ^ Revolver tehta 45 unč. Nje-^ gove krogle udarjajo s silo 802 funitov, d oči ni znaša sila kroglo is navadnega revolverja le 350 funtov.
Po mnenju strokovnjakov ju-stlqnega departmenta zamore-jo krogle iz novega orožja "vse prebiti' \
Vlada bi nove revolverje ta-kaj naročila aa svodih šestsl o zveznih detektivov, pa se ji zde predragi. Novi revolver stane namreč šestdeset dolarjev in je polovico dražji od sedanjih.
Za prodajo novega revolverja veljajo taki predpisi kot za prodalo strojnih pušk.
FRANCOSKI NAČRT SE NE BO 0BNESEL
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
500 VSTAŠEV ŽIVIH ZGORELO
Eksplozija zaloge bencina je povzročila požar v jetnišnici, kjer je bilo zaprtih več sto vstašev.
SAINT JEAN DE LUZ, Francija, 17. avgusta. — Mornarji nemške križarke "See-adler" vedo poročati o strašnem dogodku, ki se je završil v mestu Bilbao.
Pred nekaj dnevi so vladne čete polovile več sto fašistov ter jih zamrle v osamljeno jet-
Pariz se boji, da se bo izjalovil nevtralni sporazum. — Dvoje angleških letal je moralo pri* stati v Franciji.
PARIZ, Francija, 17. avgusta. — Francija se boji, da s svojim predlogom glede nevtralnosti v španski državljanski vojni ne bo uspela in najbolj jo v tem sedaj ovira Anglija.
Sicer je Anglija sporočila, da bo vplivala na Mussolinija, da vendar enkrat jasno odgovori na francoski predlog glede ne-vmešavanja, pa medtem sta izmed štirih angleških Fokker p.eroplanov. ki so bili namenjeni za Španske upornike, morala pristati dva na franc, zemlji, medtem ko sta ostala dva dospela v glavin stan upornikov v Burgos.
En aeroplan je v plamenih padel na zemljo blizu Biarritza in ispod razvalin so potegnili poljskega grofa Kazimirja Lo-zatyja mrtvega. Drugi aeroplan, ki je bil prisiljen pristati pri La Rochelle na zapadni obali, so oblasti zaplenile in so njegovega pilota, ki je bil tudi Poljak, po daljšem izpraševanju izpustile.
IZGUBLJEN ODDELEK RDE CEGA KRIŽA
nusnico.
LUDEND0RF0VA ŽENA ' UMRLA
MONAXOVO, Nemčija, 16. avgusta. — Prva žena slavnega nemškega generala Ericha Ludendorffa, Margarethe Lu-dendorff, je za srčno hibo umrla v Solinu blizu Monakovegp. Poročila sta se leta 1909, njun zakon pa je bil ločen leta 1929.
Dudendorffova žena v svojih spominih, ki jih je izdala leta 1929, pravi, da sta se po-ločila iz ljnfbezni. Ludendorff ž njo ni imel otrok, toda žena
Poleg jetnisnice so bili veliki tanki benfcina. Pristanišču se je približala vs tasta bojna ladja "Espana" ter začela streljati na mesto. Par izstrelkov je padlo tudi na bencinske tanke. Nastala je strahovita eksplozija. Plameni so šinili več sto Čevljev visoko ter objeli tudi jetnišnico.
Posledice so bile strašne. — Petsto fašistov je zgorelo pri živem telesu. Par sto jih je pa tako opečenih, da bodo najbrž podlegli poškodfbam. -
je imela štiri otroke iz prejšnjega zakona. General Ludendorff se je štiri mesec po raz-poroki drugič oženil.
naroČite se na "glas
KABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ^ ^R
bezava* .
NAIROBI, Kenya, 17. avgusta. — Osem švedskih in štirje norveški delavci Rdečega kri i ža so bili tri mesece izgubljeni v nepoznani deželi ter so sedaj dospeli v Nairobi iz Abe sini je.
Po deželi §o potovali v ve-dnein strahu, da jih domačini ne bi pobili. Norvežani so se pridružili Švedom na pol pota od svoje bivše postojanke in Nairobija.
Švedi so rekli, da so oib času, ko so Italijani zavzeli Addis Ababo, hoteli iti do prve iatlijanske postojanke, da jih pa Albesinci do tja niso hoteli spremiti. Na svojem potovanju so morali jesti, kar so našli na potu, in spati v gozdovih. Mno gokrat so bili v ne1 varnosti, da jih Abesinci pobijejo, ker so jih. smatrali za Italijane.
TAJNIKA ICKESA JEZ!, KER SO MU SINA ARETIRALI
WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — Prejšnji teden so aretiral^ v državi Massachusetts Roberta H. Ickesa, posi-novljenoa notranjega tajnika Ickesa, češ, da je vozil avtomobil v pijanem stanju.
Tajnik pravi, da je bil posi-novljenec aretiran iz političnih razlogov ter je vsledtega najel Odvetnika, ki bo sh"-šal o-vreoi obdolžfeo, . _ ^ ___
WASHINGTON, D. C., 17. avgusta.—Armadni provijant-ni urad, ki kupuje živež za 350 tisoč CCC delavcev, pravi, da bodo cene živeža zaradi letošnje suše poskočile.
Da bodo COC talborisča potrebovala živeža za več miljo-ii o v dolarjev v prihodnjih desetih mesecih, je razvidno že iz tega, da bo 350,000 mož po-labilo samo mleka 6,650,000 ga-lon. Poleg tega pa kupi armadni urad še 7,337,876 škatelj konzerviranega mleka. Do sedaj je veljala škatlja Štiri do pet centov, sedaj pa že velja pri nekaterih tovarnarjih šest centov. Cene posebno naglo poskaikujejo pri- blagu, ki se naglo pokvari, kot meso m so-čivje.
V aprilu je veljala oskrba enega CCC delavca 44 centov r-a dan, v juliju pa že nekaj nad 45 centov. Zato je .preskrblje-valni urad pripravljen, da bo ta'znesek do pomladi poskočil do 55 centov.
Da bo vsled pomanjkanja krme naraščala tudi cena mesu, je jasno. Podraženja pa ne bo občutila samo vojaška uprava, temveč vsaka družina v deželi.
Provijantni urad pravi, da se je po veliki suši leta 193-1 pričela čutiti draginja šele spomladi 1935, in da bomo posledice letošnje suše najbolj čutili prihodnjo pomlad.
Kar več potrebujejo QQQ
EDVARD NA POTU V DUBROVNIK
ŽIVLJENSKIM POTREBŠČINAM SE BO CENA ZNATNO ZVIŠALA
WASHINGTON, D. C., 1 7. avgusta. — Izvedenci zveznega poljedeljskega departmenta morajo še počakati na jesen in zimo, predno morejo preceniti posledice letošnje suše. Poljedeljski tajnik Wallace pravi, da se bodo letošnjo zimo navzlic skrajno slabi koruzni letini farmerji lažje preživeli kot leta 1934. Tedaj je poletni suši sledila mokra jesen in zima brez snega. Pašniki so ozeleneli in živina je i-mela dovolj krme.
Letos je zaloga krme večja kot leta 1934. Treba pa je še počakati na prihodnje mesece. Ako tudi jeseni ne bo dežja in bo huda zima, potem bo letošnji pridelek krme komaj zadostoval čez zimo.
Vlada je izdelala načrt za nakup semenskega žita v vrednosti $10,000,000. Poleg tega bo tudi nakupila veliko zalogo koruze, samo da obvaruje far-merje najhujšega. Do sedaj je vlada izmed 115,500 farmerjev, ki so zaradi suše prišli v potrebo, dala delo 75,000. Howard Hunter, ki upravlja ta WPA urad, pravi, da je šest držav že skorc izčrpalo kvoto in po dosedanjih poročilih bo še več tisoč farmerjev ostalo v največji bedi. Teh šest držav je: Kentucky, Missouri, Minnesota. Montana in obe Dakoti.
Kot dober znak za izboljšan položaj živinorejcev je, da je vlada do sedaj kupila samo 2400 glav živine. Pred dvema letoma je morala od junija pa do novembra pokupiti nad 7.000,000 glav goveje živine.
BEOGRAD, Jugoslavija, 17. avgusta. — Angleški kralj Edvard je na svoj razkošni jahti Nahlin na poti proti Dubrovniku.
MLEKARJI BODO ZASTAVKALI
POLAND, N. Y., 17. avgusta. — Živinorejci 29 okrajev je gla sovalo, da so pripravljeni pričeti mlekarsko stavko, da dob*j po $3 za sto funtov mleka.
Predsednik New York Milk Producers Federation, Stanley A. Piseck, je sklical 500 farmerjev, da se razgovore o ceni mleka in da, če bi kazalo,
"Koliko izmed vas bi držalo mleko doma v slučaju stavke?" je vprašal.
Vsi farmerji so dvignili roke.
Piseck je pozneje rekel, da so vsi farmerji kot en mož pripravljeni zastavkati, ako ne dobe $3 za sto funto^ mleka.
HOOVER NI KUPU ZLATEGA RUDNIKA
SAN FRANCISCO, Cal., 17. avgusta. — Bivši predsednik Herbert Hoover si je ogledal sloviti zlati rudnik pri Jungo v državi Nevadi, rudnika pa ni kupil, kot je zatrdil njegov tajnik V rudniku izkopljejo vsak dan za petsto dolarjev zlata.
ŽENSKA POLJUBILA HITLERJA
BERLIN, Nemčija, 16. avg. — Vpričo 30,000 gledalcev na ^olimpijskem plavalnem stadiju je neka žena v "rdeči obleki" poljubila kanclerja Hitlerja. Rekla je, da je njeno ime Carla de ITriese in da je iz Calif orni je. Vse se je dogodilo zelo naglo. Hitlerju se je žena prifbližala, prosila ga za njegov podpis in ko je Hitler ugodil njeni želji, ga je objela in po^ ljiibila na lice. Nato pa je stekla na svoj prostor. Gledalci so ploskali. Hitler pa se je zadovoljno smejal.
taborišča, je razvidno iz naslednjega: zaloga živil za deset mesecev *bi napolnila 100 milj tovprni ylak, ______^


New York, Tuesday, August 1 8, 1 936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SJ**
"Glas Naroda"
Frank Sakaer, President
1 (A Corporation) t	Owned and Published by
8M)VENIC PUBLISHING COMPANY
f\

L. Benedtk, Tnaa.
Place of tmalneM of the corporation and addreaaea of above officer«: tU Wort Wk Sire«*. Brwigfr «| Manhatta«, New York City. N. x.
"OLA'S NARODA" "	' ___(Valcfe of the People)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays
Sa celo leto velja sa Ameriko la
Kanado.....................$8.00
Ea pol leta ..................................$3.00
ga četrt leta.................. f L50
Ea New York sa eelo leto......$7.00
Za pol leta..................$3.60
Za Inozemstvo sa oelo leto ......|7,00
Za pol lefa|....................$3.5Q
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobCnJejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejgnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement cm Agreement
'"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvaemSl nedelj ln praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
v Telephone: CHelsea 3—1242
TROCKI IN STALIN
Naj se izgnani Leon Trocki skriva kjerkoli se hoče — na otoku ob Bosporu, v gozdu Fontainelbleau ali pa v zapuščeni norveški vasi — sedanjo rusko vlatfo neprestano plaši.
Obiskovalci Rusije vidijo danes vsepovsod Stalinovo sliko: v šolah, tovarnah, klubih, trgovinah in domovih. Njegova slika postaja večja in večja, dočim se sliki Lenina in Marxa manjšata.
Stalin pa vidi Troekega vsepovsod. Ruski diktator iona toliko -oblasti, da je izgnal svojega 'bivšega tovariša iz vsakega kraja Sovjetske unije, iz svojih misli ga pa ne more izgnati.
Na ta način s=e da tolmačiti vedno ponavljajoče se *'zarote" proti vladi, ki jo smatrajo tujezernsiki opazovalci za tako močno, da je sploh ni mogoče strmoglaviti.
Navzlic temu se pa pojavljajo poročila, da so oblasti izsledile in pozaprle večje aH manjše število protirevolucajonar-jev, ki delajo po naročilu Troekega in Zinovjeva.
Pred dnevi smo zopet čitali tako poročilo. Sovjetski delavci so pozvani, naj zahtevajo najviišjo kazen za zarotnike, ki so pred dvemi leti usmrtili. Stalinovega prijatelja Kirova. Rečeno je tudi, da strežeta Zinovjev in Kamenjev, ki sta še vedno zaprtar ter Trocki po življenju diktatorja Stalina.<
Med štirinajstimi aretirane! je -baje pet agentov, ki jih je poslal Trocki v Rusijo.
Proces se bo pričel v sredo in bo skrajno zanimiv. Aretirani so obdolženi, da so paktirali z.neko tujo velesilo. Ta velesila je Nemčija. Zarotniki so bili v zvezi z nemško tajno službo.
Moskovsko časopisje pravi, da je Trocki obrnil svoj plašč po vetru, in je postal fašist, dočim pravijo norveški fašisti, da uganja na Švedskem komunistično agitacijo ter da piše v francoske liste ognjevite članke proti španskim fašističnim 'Vstašem.
KONEC HUDIČEVIH OTOKOV.
Blumova vlada namerava u-kiniti francoske kazenske kolonije in nadomestiti' 'kazen izgnanstva z drugimi metodami.
Pravosodno ministrstvo je v ta namen skupaj s kolonialnim ministrstvom že izdelalo načrt, katerega podrobnosti še niso znane. Gotovo pa je, da se bo
odpravilo prisilno delo v kolonijah in prisilno bivanje v kolonijah po 'končani kazni.
Pravosodno ministrstvo pripravlja splošno reformo kazenskega zakonifca glede težkih zločinov, ki so se doslej kaznovali z izgonom v kazenske 'kolonije.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.	,v
T JUGOSLAVIJO
Za f IJ65________________Din.	100
- $ SjOO ----------------- Din.	200
« !J» _________________ Din.	3M
flLVO ................. Din.	600
0MU00 ___________________ Din.	1000
«45 A0 _____________ Din-
yITALIJO
Za f 0.00.................... Ur 100
$ 17.00 .................... Lir 200
* 48 A0 ___________________ Ur 600
$ 82*80 ................... Ur 1000
i 164.00 .................... fi* 2000
$245.00 ................... Ur 3000
—:—-
III BM CENE SEVAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDEN M CENEFODVXfENE BVMEMEMBT SOBI ALI VOLI
TJT
Za lx*UttJo vetjih me lirah
tov kot
bodisi v dinarjih ali ie MJ&e pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH "Sl	Bior&tc posl&ti llfMia«»t«t«ii«*»iM*<
$15.— i -$20,— -
i>
.......................$10.85 .......................11«.—	
	
i—r—	________j$sue
***** ****** 1
NUJNA NAKAZILA
ZA PRI-
SLOVENK PUBLISHING COMPANY *'G1»« Naroda" -s«
M.
v Girardu, Ohio.
Piše Prank Gregorm, Lifctfe Falls, N. Y.
Res smo v panjih dnevih, pa da bi ibili tako pasji kot so letos, se pa tudi ne primeri vsako leto. Kamor človek pogleda, vse suho, oziroma ovenelo, da je res vsakemu težko, ker moramo samo gledati, pomagati se pa ne da. Tako bo tudi ta moj dopis precej suh, se pač ravnamo po času.
Dvajsetletnica društva Združeni Slovenci št. 282. SNPJ, je fsla v zgodovino, kolikor se društva tiče, v spominu pa bo ostal tisti večer marsikateremu navzočilh gostov, tako domaČim kakor zunanjim. Koliko ljudi, in koliko veselih obrazov, na vrtu vse zasedeno, dvorani pa obe polni plesaiželjnih parov. Prireditev je nspela nad vse pričakovanje dobro, ker tudi za našo naselbino ni lahko spraviti toliko ljudi skupaj, če pomislimo, da ni nobene večje slovenske naselbine bflizu na okoli. Gotovo nismo bili sami Slovenci, pač pa 'tudi veliko Ame-r i kancev. Po mojem mnenju nam (je dosti pomagalo, ker smo imeli godbo iz Forest City, Pa. Bila ni samo godba, pač pa,so prišli tudi drugi s posebnim busom in s karami. Igrali so tako lepo, da se ni dalo sedeti pri mizi, in tako je bila dvorana vedno polna plesalcev. Ker pa ni bilo zgoraj dosti prostora, je Mr John Zore preskrbel spodaj s svojo harmoniko in tako igral da je bil ves moker. Posetili so nas tudi bratje Hrvati iz 30 milj oddaljene naselbine. Bi'o jih je okoli 25, in to prvič, da so bili tukaj. Ob pri-fiki vam vrnemo uftjudnost in na klonjenost. Torej hvala vsem, tak: o zunanjim ikakor domačim, ker brez vaše kooperacije bi nikakor ne mogli napraviti tako dobrega uspeha, Itako v finančnem kot moralnem oziru.
Živimo pa tako kot bi ne poznali depresije (vemo, da je in tudi občutimo jo dovolj) ker drugo soboto smo zopet imeli pojedino in ples v Slovenskem Domu na Danube St. na račun tistih, ki so se zadnjih par let poženili in tisftrh, 'ki so jih šran-gali. Vse Jje bilo zastonj iz-vzemši pijačo. Dva dobra harmonikarja sta igrala kot za stavo. Teden pozne;e je bil piknik Slovenskega Doma. Tukaj pa moram nehati, (kot sem pozneje slišal je bilo prav prijetno), ker se ga nisem mogel u-deležiti
V čeltrtek popoldne sem dobil iz Girard, Ohio brzojav, da je tam preminul Herman Perehlin, član društva Ljubljana SNPJ. Njegova sestra me takoj obvesti, kot njegovega bratranca, o tej žalostni novici in tako smo se hitro odločili;, da se udeležimo njegovega pogreba: sestra (sedaj Mrs Grašič) njen mož Frank, jaz in moj sin. Pogreb se je vršil v nedeljo 2. avgusta po civilnem obredu. Vsa hvala društvu Ljubljani SNPJ, ki je vse tako lepo preskrbelo in se pogreba tudi korporativno udeležilo. V takšnem slučaju lahko vidite, dragi rojaki, kaj po-meni dobro društvo. Kako bi morala žalujoča žena letaiti od hiše do hiše in prositi pomoči-Društvu ni brat samo doMer je živ, ampak tudi po smrti.
In tako smo bili v Girard dva dni in pol. Ker mesto ni veliko, lahko človek pride v doti-' ko % več rojaki, in tudi lažje o-pazuje razmere med njimi. Kraj in<\e&oifoa sama na sebi nista napačna, meni se pa vse eno ne dopade zelo, ker je vse preveč, v dimu, če ravno ni tam druge' tovarne kot precej obširna strd^nica. Dim pa pride po dolini iz bližnjih meat, kot Youngs town, ki je oddaljen samo pet milj, »kakor tudi iz Niles in Warren, ki1 sta itudi v precejšni bližini. V teh mestih so večina Rame ižsflezae tovarne, ne vem pa povedati, ali' res tako dobro obratujejo, da se tako'kadi, ali samo ljudi yarajo. Vem, d& je
tam težko dobiti sveži zrafe. Mogoče ni vedno taiko, bilo pa je v času, ko sem bil jaz tam.
Rojaki v Girard so pa prav prijazni in uljudni. Kako se človek domačega počuti, ko pride v tr^j kraj in sliši svojo govorico, in če v prijaznem tonu povrhu. Z vsemi gotovo nismo bili skupaj, veliko jih je pa bilo, posebno tistih, ki so se izselili iz Little Falls pred več leti. Stanovanje in hrano smo imeli pri Mr. Frank Masletu. Frank že po naravi dobrevoTjen m njegova prijazna in postrež-lljiva žena Susie sta nam stregla, da smo se v resnici počutili kot doma. Ako bi nas naše dolžnosti ne zahtevale nazaj, !bi najraje tam ostali še par dni.
Ker pa tam nismo mogli o-stati, smo vzefli s seboj Masleto-vo ženo. Tukaj ima sestro, pa jo je šla obiskat za en teden, ker 'je imela priložnost. (Mislim da Frartk gleda, kdaj bo prišla nazaj, goltovo pa poprej, pred-no bo to fit al.) Torej Mr. in Mrs. Masle, ne bodemo vaju pozabili, ker sta bila tako dobra z nami v tujem kraju, kjer je dober prijatelj res zlata vreden
Mr. Frank Preveč nam je pa kot gentleman razkazal vsa bližnja moata, kot Niles, Warren in Youngstown. Kakor je videti, je precej znan tam okoli, ker ve za vse ulice po teh mestih, kar nam tje jako ugajalo, ker človek z dobrim poznavalcem lahko veliko več vidi kakor pa bi sam potoval okoli. V Niles na«-, je peljal k spomeniku bivšega predsednika Wil-liama McKinleva, ki je bil u-stroljen v Buffalo, N. Y., 5. septembra 1901 ob priliki Pan-American Exposition. Rojaki, kadar bo kateri polt oval po teh krajih, naj si ogleda ta spomenik, ker ne bode mu -žal.
- Kot sem videl, ima slovenska naselbina v Girard prav lep dom, z napisom' na pročelju "SLOVENSKI DOM" ob glavni cesti, ki drži v Youngstown, in čisto blizu strojnice, kjer delajo po večini vsi naši Ijud?e.
V pogovoru z rojaki pa pride to in ono, in tako sem zvedel. da ga vlada manjšina, večina ga takorekcč bojkotira, in to v moje največje začudenje. Saj kolikor je meni znano, je v Girard precej naprednih ljudi (več kot pri nas,) pa stojijo tako na strani. Ne vem pa, ali se res ne more, ali pa ni zadosti dobre volje, pa nasibadi s ali z druge strani. To že
•'GLAS NARODA9'
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike, ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj; stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
tamkajšnji rojaki vedo bo P je kot jaz. Žalostno je pa vseeno, ker tako lep Dom propada, oziroma ne napreduje tako kot bi moral, ker ena stran se ga o-giblje, d m ga pa ni tako močna, da bi mogel napredovati tako kot bi lahko, ako bi bili vsi skupaj. Dom je prijeten, tako zunaj kot znotraj. Posebno snažne je spodaj. Škoda, da ta prostor tako malo rojakov obiskuje. No, pa že oni vedo zakaj ne; meni je seveda še uganka. V drugem nadstropju prav lična dvorana za razne prireditve. Res ui prav velika, pa zadostuje za takšno naselbino kot je Girard. Zraven sta se dve sobi za manjše seje, oziroma za privatne pogovore, ali male klube. No, pa
daj je reo tako, da se Človek srečnega in zadovoljnega počuti, samo da ima delo, tako jaz ali kdo drugi, ko vidimo dan na dan, koliko jih hodi od tovarne do tovarne pa vseeno ne morejo dela dobiti.
Kar je naših tam, imajo pa po večini olbed s seboj, ker je pač premalo časa, da bi hodili domov.
Takšne vtise sem jaz tam dobil v tistih par dneh, ko sem bil tain. Ne trdim pa, da je vse tako. Smo pač različnega mnenja, in tudi vsak po svo(je vidi. Zato naj mi Grrardča-nje oproste, ako sem kaj napak povedal. Dobri ste bili, in želim, da bi še prilika nanesla ( ne takšna kot je bila sedaj), da bi bil še lahko par dni med vami.
Kaj pa Little Falls ? Mogoče bo katerega kaj zanimalo, mislim tiste, ki so bili tukaj pred več lelti in so se izselili. Ako bi prišli sedaj nazaj, bil pač malo rzprememlbe opazili. Gotovo ni vso tako kot je bilo pred 20 leti, prav velike izpremembe pa tudi ni. kar se mesta tiče. Delamo bolj slabo. No, ne delamo tako slabo, samo hočem reci, da zaslužimo slabo, in to je tisto, kar nas najbolj tare. Le malo je naših rojakov, ki so se povsr li do boljšega kruha. V splošnem pa gremo od danes do jutri. Ni veliko ljudi brez dela, jaz mislim naših, in tudi drugih bi ne bilo, ako bi se za delo tako brigali kot Slovenci.
ZGODBA 0 LEPI ŽENSKI
časi se izpreminjajo. in tako boste tudi tam mogoče še pri 'Ako hoče kateri delo dobiti, ga
šli skupaj, samo rla bi poprej, predno bode prepozno. Mislim pa, da ako bi bilo veliko takšnih kot sta Mr. Tancek in Mr. Na gode, da bi pa bili kmalu vsi skupaj v Slovenskem Domu.
Pa še nekaj drugega sem o-pazil v Girard. Ril sem namreč v Slovenskem Domu malo pred dvanajsto uro pri Mr. Ko-
šinu, ki ima tam Beer Garden, ali kot se že imenulje sedaj po prohibiciji. No, pa naj bode kakor hoče, o gardnu se pač ne vidi nič, pa naj bo v Girard, ali
v Little Falls. Kmalu ko sirena zatrobi v bližnji usnjarni, pridrvi notri okoli 20—30 mladih deklet, ne vštetevši moških, ^aoa ima jo samo pol ure. Vsaka je vzela po en ali dva cooki-ja in sode. In to naj bo obed za deklelta v starosti od 18—22 let, pri težkem delu, tako kot je v strojnicah. Kateri tam dela že ve, kaj se to pravi.
Ob takšni hrani naj mlada dekleta delajo ves popoldan v letih, ko potrebuljejo največ hrane. Se pač vidi, v kakšnem sistemu živimo. Ta defcleta bi bolj spadala v šolo kot v tovarno. Videti so pa bile vse srečne in zadovoljne. No, pa se-
Važno
za
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam x»moremo dati najboljša pojasnila in tudi vb« potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre.	se xa-
upno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejše!*; &sa, in kar glavno, za najmanjše stroške.
Nedriavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz Washington« povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
i
V Jt
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bur^au)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
pa lahko tudi z lučjo išče, pa ga ne dobi, ker se pae vsak svojega drži, pa naj bo dobro ali slabo. Tudi slabo je bolje kot nič. Kakor sedaj kaže, se bo tudi naše me^to malo spremenilo, in bo nekaj brezposel-| nih dobila delo, vsaj začasno. Kot je sedaj določeno, bodo v kratkem začeli deiati crossing črez N. Y. Central železniško progo. Več stanovanjskih hiš bo podrli, mesto bo dobilo pre-cdj drugačno obliko, nam pa ne bo treba čakati po 10—15 minut, ako bomo hoteli priti z ene strani mesta v drugo. Ta železniška proga je štiritima, in če se ne motim tudi ena največjih v Ameriki, zato tudi vedno pr?cej zaposlena.
Drugo delo pa bo gradiftev nove ceste čez prepade in skale okoli dve milje dolge, da ne bo šla, kot sedaj, pod tremi mostovi, vsled česar se dogajajo nesreče dan na dan. Mostovi so bili delani v času, ko še ni bilo velikih trokov. Tiste čase je bilo ddbro, nikakor pa ne odgovarja prometu sedaj, ki gre iz Buffalo v New York. Pozimi skoro vsa'k dan ustavijo promeJt za eno uro ali veČ, tako da se naibere do 700 kar, ki mo-raljo čakati. Izkušeni vozniki so mi povedali, da ni slabšega mesta kot je ta. Kmriu bo bolje v tem oziru, in mesto bo dobilo drugačno lice. Kot sem slišal, bo lta cesta veljala okoli $1,000,000, čeprav ne bo cele dve milji dolga.
Par največjih tovaren se je izselilo od tukaj pred petimi leti. Ne mislim tovarne, ampak stroje. Sedaj te ogromne stavbe stojijo prazne in nas spominjajo časov, kot jim sedaj pravimo, starili dobrih časov. Ali se še kdaj povrnijo? Kolo časa se p? vedno vrti, in nikdo ne ve, kaj še vse lahko doživi-mo, ako neiv tej obliki pa v dragi. Upanje imamo, pa saj je tudi to nekaj vredno.
Ko prerbiram -slovenske časopise,. večkrat naletim na kakšno dobro razpravo, da bi pa ka-•teri tako temeljita in po domače kaj obdelal, kdt sedaj Mr. Kerže v Glas Naroda, še nismo opazili y našem časopisju. Še nisem poezfl'toil "ČASA", ki ga je izdajal Mr. KTerže, (imam shranjene vse številke, in ae verjaiaaerni, da bi se lahko tafe-šeA lisi kedato dobili, mi ameriški Slovenci. Sedaj se nekaj srouje v Cleveland. Mr. Jontez je zelo dober, kolikor vem po njegovih dopisih, 5e ravno je
(Nadaljevanje na i. strani)
Bil je lep .večer. Ulice so bile polne ljudi.
Nekateri so hodili po opravkih, drugi so prodajali dolg-čas.
Naglo je stopala..
Na glavi je imela majhen klobuček, kožušček do pasu, kratko krilce, svilene nogavice in nizke solne.
Lase je imela koketno počesane postrani. Dolge trepalnice je povečala, lica so ji narahlo rdela, ustnice so ji bile sočne in napete.
Naenkrat zasliši poleg sebe vesel, toda nekoliko pridušen glas:
—	Pozdravljena! Od&od si se pa ti vzela! Že dve leti te i.isem videl.
In že je korakal postaren gizdalin poleg nje ter se ji me-denosladko smehljal.
—	Ah, oprostite, — se je* v zadregi opravičeval. — Taka. podobnost. Prisegel bi, da ste pred dvemi leti stregli v peka-riji, kamor sem hodil večerjat. Taka podobnost. Mogoče imate sestro!
Ona ga je pa pogledala od vrha do tal in osorno rekla: , — Boste pa že morali pri kaki drugi poskusiti s tem sta rim trikom. Takoj se izgubite, sicer pokličem policista.
Gizdalin je nekaj zamrmral in izginil v množici.
Sla je naprej ter se ustavila pred izložbo krasnih oblek.
Oči so ji blestele, in stala je kakor začarana.
Pa se je zopet oglasil gla* poleg nje:
—	Xo, gospodična, kaj bi hoteli? Kar izberite. Za lepo, mlado dekle rad žrtvujem par desetakov.
V šipi je ugledala masten in rdeč obraz starega debeluha.
Odlbrzela je kakor srna tet stopila v cestno železnico.
Ko se je nekoliko razgledala, je opazila sebi nasproti mladega, jedva petindvajsetletnega fanta, ki jo je pozorno motril.
Pod paadulio je držal veliko mapo, dvoje kodrov činih las mu je padalo na čelo.
—	Umetnik je, — je pomisli la. — Najbrž slikar.
Njegov pogled je objel njeno vitko postavo, nato pa obvise! na njenih nogah, ki jih je samo do kolen zakrivalo kratko žametasto krilce.
Nepremično, brez prestanka jo je gledal .
— O, ti moj Bog, — je .pomislila, — pa že vsaj niimam raztrganih nogavic! Ni mogoče, saj sem yendar opoldne, ko sem šla zdoma, nove oblekla.
Njegov pogled jo je pekel.
Vedno bolj je bila v zadregi, mladenič pa ni odvrnil oči od tja, kamor se je bil zagledal.
Nemirna je postajala in vsa se je zmedla.
Na prihodnjem vogalu je izstopila. Mladenič za njo.
Kara je oddrdrala, in ostala sta sama kraj ceste.
Prav razločno je slišala, kako je mrmral mladenič zatopljen v globoke misli: — Ah, krasna postava! Take še nisem videl. Božanske noge. . .
Pustila ga je samega, sanja-jocega.
Že dolgo let ni občutila takega. ugodja. Kajti ni bila več
mlada in tudi dekle ni bila več
>
Bila je poročena. Mati treh otrok. Najstarejša hči se je lani poročila,, dočim bo ona praznovala prihodnje leto že srebrno poroko.

" QLUB .W ABOD'A >*
New York, Tuesday, August 18, 1936
' TP •
THE LARGEST SEVPENE DAILY IN UJ9JM
RAZKOI.NIKOV:
SMRT KRIVCKOVE SPELE
V naši gorski vasi so novice dokaj redke. Vsako leto enkrat vjarnejo orožniki tri znane divje lovce, neipoiboljfeljive grešnike in jfh odpeljejo za nekaj tednov na ričet. Fantje se na proščenju vsako leto postrani gledajo, s*epo se skoro nikoli več ne, kar je pač dobro in prav. čemu bi se pa človek drezal z nožem in pobijal kakor žival, saj vojake preskrbe za tako žalostno zalbavo, ki jo je kmalu preveč. Talko je pri nas res malo novic, če pa doživimo kaj novega, •tedaj vsi vaščani dogodek premlevajo, mu skušajo priti do 1 rorenin, modrujejo in iščejo vzrok. Radi tudi slučaj nalašč izpreminjajo in se vprašujejo:
' 'Kaj pa, če bi zadeva takole vršila, kaj bi bilo potem!''
Sicer so pa naši vaščani dobri in miroljubni ljudje, ki se ne prepirajo ne z Bogom, ne z ljudmi ter sta župnik in župan z njimi za dovoljna.
Lansko jesen Jje pa naša vasica doživela poseben -slučaj, ki je sicer zelo žallosten, toda resničen.
KriVčkova Špela je bila suhljata in visoka ženska. Njen glas je bil globok in hripav, njene besede trde in večkrat zabeljene z ostro 'kletvico. Sicer ni »bila hudobna ženska, pač pa je bila izgubljena revica, ker je preveč rada pila žganje. Če pa ženska pije žganje, je pa še posebno žalostno!
Lani Ije bilo po naših travnikih in hribih posebno veliko brinja. Ljudje so ga pridno brali in prodajali, a tudi žganje so kokali. Pravijo, da je požire»k brinjevca za zdravje. Brinjeve jagode so res zdravilne in morda požirek res ne škodi odraslemu človeku, če se slabo počuti. Špela si pa mislila drugače. Bili je prepričana, da je brinjevec najboljše zdravilo, ki ga mora človek vlivati vase kakor vodo, da ostane ždrav in krerpak.
Špel a tje bila že čez šestdeset let stara, a na zdravje je po svoje pazila. Ker je bila prepri' čana, da je brinjevec zdravilo za njo, se je spomnila:.
"Brinja je dovolj. Čemu bi samo sem in tje kupila kakor šilce brinjevca? Sama si bom nabrala brinja in si skuhala adravilne žganjlce nič koliko!"
Rečeno, storjeno. Šla je k bratrancu in ga toliko časa nadlegovala, da ji je obljubil kotel za kuhanje žganj ice. Nato ie šla nabirat brinje.
Spela je bila sicer že precej stara, a v hrib je lezla urno kakor koza, saj jo je podpirala vesela misel, da se bo lahko na-luckala brinjevica po mili volji in ta misel jo je krepila in ji
dajala pogum, da je vztraja. Ko se je utrudila, je nekoliko počila in potem spet začela ter se sama čudila, da ji že misel na dobri brinjevček daje toliko moči in vodje.
Kotel je zavlekla na svojem samotežu na zapuščeno gmajno pod hribom za svojo polrazpalo kočo, pripravila si je drv in kmalu je pričela kuhati. K nji ije zašel samo kak pastir, ki ji jo naito ponagajal, a sicer ni bilo nikogar.
Špela je kuhala in kuhala, pa ji je šlo kuhanje, vse prepočasi. Ko je žganjica začela dišati, je ženico takoj segla z zajemalko vanjo in si jo natoči-la v lonec, čeprav še ni bila skuhana.
Pridno je kuhala in vmes praznila kotel. Ko je bil brinjevec skuhan, ga ni bilo skoro nič, ker 'je že vsega popre je po-žlampala. Ostanek je majaje se odnesla v grmovje, kjer je spet srebala žganje Še naprej in je naposled obležala.
Bratranec je prepozno zvedel, da Spela kuha žganje in ga gproti pridno lučka. Njemu jc lagala, da bo kuhala brinjevt? in ga nesla v mesto prodat. Odhitel je na gmajno, Špelice pa ni nildjer mogel iz-takniti.
Pijanka je mirno ležala v grmovju. Njena glava je bila težka kakor iz svinca. Čudne prikazni so se vrstile v njeni pijanski omamljenosti. Enkrat se ji je zdelo, da vise mesto vej raz dreves same kače in se ste-žajo k nji. Drugič je videla, kako plešejo okoli nje same črne mačke in mijavkajo z žalostnimi presunljivimi glasovi.
Vzdihovala je in se trudila, da bi se odvlekla kolikor mogoče daleč proč od drevja in grmovja, pa je zalezla v grapo in občepela v blatni vodi. Naslonila je glavo na kamen in zadremala". Dolgo je spala. Ko se je prebudila, jo je vse bolelo. Zlezla je nazaj na travnik, kjer je imela svoj lju'blljeni lonec z brinjevcem. Hlastno je popila vse kar je bilo še v loncu in obležala kakor klada. Čutila je. da je zelo trudna in bo!lna, čeprav je pila samo zdravilo.
Sani vrag me je premotil, da sem pila žganje, ko še ni bilo prekuhano. E, v brinju mora biti pač nekaj strupa, če ne bi ne bila t;*ko zdelana! — je modrovala in se plašno zazrla v prikazni, ki so se spet pojavljale pred njo. Podila jiih je, se jezila in klela, ter nazadnje poskušala moliti, a prikazni so ostale.
Vsa se je tresla, ko se je počasi dvignila, a spet jo je kar zavrtelo, padla je in se onesves-
tila, saj ni bilo nič čudnega, ker je popila toliko strupa.
Dolgo je ležala v grmovju. Ko se ^e nekoliko zavedla, je zlezla po vseh šltirih iz njega. Pastirji so jo videli in so se je kar prestrašili, vsa blatna, zmr-šena in raztrgana se jim je zdela, kakor pošast. Ko so jo spoznali, so jo spravili v bajto, ki je bila komaj deset minut oddaljena od travnika, pa le ni mogla sama domov.
'Sporočili so bratrancu, kako je s Špelo in poslal je po zdravnika, ki jo je pregledal, zmajal z glavo in rekel, da ne bo nikoli več zdrava, ker je vsa zastrupljena z alkoholom, ki jo je menda vso požgal.
Špela je nekalj časa mirno ležala v svoji postelji. Ponoči pa je vstala in kričala ter blaz-neln. Dva moška sta jo komaj ukrotila in povezala.
Naslednji dan so jo hoteli odpeljati v blaznico. Preden so jo naložili na voz, se je predramila in čisto pametno vprašala -	i
"Kakšne komedije pa uganjate z menojV1
"Špela, žalostna pot te čaka, zakaj si se ga tako nalucka-la!" ji ie nekdo odgovoril.
"Savmo kozarček brinjevca bi še rada," je odvrnila, sklonila glavo in že je ni bilo več med živimi.
Dopisu
xConemaugh, Pa.
Cenjeni: — Prejel sem vaše pismo z dne 7. avgusta, v katerem mi sporočate, da mi je brat preminul v New Yorku.
Dne 11. avgusta sem dcrtril pismo od Mrs. E. Dragic, da je brat Lojze, ki je bil chief pay clerk obrežne straže, umrl dne 9. julija v Sta ten Island bolnišnici in vzrok smrti, je bil, ker se je močno prehladil in je podlegel bolezni še primeroma mlad. Bil je šele 47 let star.
Nadalje naj vam opišem malo o njegovem življenju. Brat Lojze (Louis) Brezovec je prišel v Connemaugh leta 1906 in je delal v premogorovu do leta 1910. Takrat je stopil v armado Strica Samb. in je alužil 3 leta. Leto in pol je bil na Havajskem dto3ju od koder je šel v Hong Kong na Kitajskem in v Yokohar.io na Japonskem. Iz armade je bil odpuščen leta 1913 in leta 1914 je pa že bil vpisan v Coast Guard in je služil največ, v Floridi in New Yorku. Angleški 'jezik ga je j ako veselil in tako se je tudi
poročil z Amerikanko. V vseh letih je bil le trikrat na obisku tukaj, zadnjič leta 1930. Tukaj zapušča dva brata Johna in Josepha, v starem kraju pa brata Franca in Ignaca ter sestri Frances in Mary.
S pozdravom
John Brezovec.
PLAVAJOČA VOJAŠNICA
Staro ameriška oklopnica VHUnoLs" ko preuredili v vojašnico prvega mornariškega bata ljona v New Yorku. Vojašnica se nahaja ofb vznožju 135 ceste. Oklopoiea je stara nad dvajset let

ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKBATKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Iz Willard, Wis., poročajo: Dne m. je umrla Ana Boje, stara 73 let in doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ameriki tje bila 31 let in tu zapušča hčer, omoženo Pucelj. — Dne 10. avgusta si je vzel življenje 25-let-ni Jos. Horvat. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Zapušča mater in brate ter sestre. — Martin Kern se je ponesrečil pri delu. Zlomil si je roko nad komolcem in nahaja se v bolnišnici. — Frank Hren se je pred
kratkim oženil.
★
V	Cornwall, Pa., se je Frank Meze po dolgem času vrnil na delo, ali takoj prvi dan ga je zadela nesreča. V glavo mu je priletel kos železa in odvedli so ga v bolnišnico, kjer je bil operiran. Zdaj se rau vrača zdravje.
*
V	Afrmeeku, Mich., je umrl Martin Požek, star 73 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. Bil je eden pivih naseljencev v Ahmeeku, ko se je tto mesto komaj začelo razvijati. Pred leti je bil gostilničar. Zapušča družino.
*
Po kratki bolezni je preminul v Grlenville bolnišnici v Cle-velandu dobro poznani Frank Marinčič, po domače Jankel. Bil je star 58 let. Pokojni je več let vodil gostilno in več let mesnico. Zadnja leta se je bavil s stiskanjem grozdja. Doma je bil iz Št. Vida pri Zatični. V
Ameriki je bival 31 let. ★
V	petek 14 avgusta popoldne je preminul v Colorado Springs Colo., Anton Russ, sin poznane družine Frank in Rose Russ iz Clevelanda. Truplo pokojnega
pripeljano je bilo v Cleveland. ★
Umrla je v CleVelandu Ana Potokar, roj. Repič. Stara je bila 49 let. Doma je bila iz Cerknice pri Rakeku, odkoder je prišla v Ameriko pred 28 le»ti.
V POSTELJI JE ŽVIŽGALA.
Neki Američan je vložil tožbo za ločitev zakona, ker je njegova žena neprestano žvižgala. Prvi večer, ko sta se poročila, je začela žvižgati in to muziko nadaljevala potem še v postelji. Mož se je oblekel in odšel od doma. Sodnik pa je njegovo tožbo zavrnil, Češ, da ni žvižganje noben zadostni ločitveni razlog. *4 Bolje žvižeranje nebo smrčanje." se je glasila utemeljitev njegove sodbe.
Pozor rojaki v PITTS-BURGHU ill okolici.
Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Jasepthu Poga-čairju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Glae Naroda'' in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke.
Uprava "Glas Naroda".
V foteljem ^Hlar^u je par lepih kratkih po> vesti, ki bodo
Knjigarna "Glas Narode^
2X6 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANI
(Nadaljevanje.)
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Deteta. 157 strani. Časa
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
M
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 »trani ........ .60
PRODANE DUŠE, spise! Joža LlkovM. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
T	K
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ .15
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.....35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Plgor. strani.
Cena .70
V širokem štilu zasnovan avanturističen roman gnanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines«, da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 Etr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-
ŽANOV ...........................................-...............?5
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena _____________________________________________________60
SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena----1.—
T* znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega lnteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Sida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May.
160 strani. Cena ............................................... .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike iz indijanskega in pi-jonlrske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
93 strani. Cena................................................... .80
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma tiunakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoQstvo.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .........................——....—.« .35
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SREDO ZIM CI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena .60
Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duSevnost naSega človeka. Ob čltanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
Student naj bo. — naS vsakdanji
KRUH, spisal F. K. Finigar. 80 strani Cena 3«
NaS mojsterski pripovednik nam audi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani. Cena ............................................ A0
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti
to je izpoved žene in matere, ki je Izgubi-la na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela.
176 strani. Trdo vezano. Cena ___________________ Ut%
Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim .
delom zopet posegel v naše preprosto iiyije-nje ter i zborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda ves. 80 ste.
. Cena .70 Nag izboren primorski pisatelj nam daje v'tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana M
TARZAN. SIN OPICE. 302 strani. broširana Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakrfine nI obdelal pred njim ie noben pisatelj/Njegova dela so prestavljene v vse kuletrae jeaike ter ne zanimajo samo mladine. na tudi odrasle.
.90
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ............................... .71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
VERNE DUŠE V VECAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.30
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Micfael
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ l.Sf
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
V	GORSKEM ZAaOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ............................................. .49
Zanimiva povest lzi prejšnjega stoletja.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str.
Cena............Iv—
Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero Žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu živ- J ljenja, iz katerega Izidejo vsaka na svoi način.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60
V knjigi je vsebovana globoka mim« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33
Zanimiva ^povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev.	,
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena............ 1.60
Vseskoz napet roman, ki ga čltatelj ne more , odložiti, dokler ga ne prečit* do konca. — Ji Poln najneverietnejšlh dogodivščin in za- / pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matitič. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................ 1.25
Ivan Matičič je eden tistih	redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne	in njenih grozot ter posledic, ampak zna	tir!- vse pre-tresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin,- ' skega "Mladih zanikernežev lastni življenja- r~ piši".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .75
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-
jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jet* ^ nikov takozvanih katorgah, utrjettla jetnl-ških taborih v Sibiriji.
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovastt. 136 straaft.
Cena M
Poučna in kratkočasna povest lz kmetskega življenja.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj «05 strani. Cena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal daševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... .86
i Broširana............ .60
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta I>ogIavja: Kako je izpnbll Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata'"; Kako ga je hudič skušal, Itd.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
TP'* t ~.T' '
216 WEST 18th STREET
NEW YOBK, N. 7.

" Ji -
9Lin WAB0V2*
New York, Tuesday, August 18, 1936
t-ffMf LARGEST BfflVttB DULY IN VJ93.
Hci druge žene
□
24
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
NOJ OBISK V GIRARDU. 0.
'Da moja sestra še ne ve, da pridem v družbi mlade dame.'
Mlad- gospod l.ctjic pogleda v oddelek, od koder je Gon-da s pekočim zanimanjem opazovala oba gospoda.
"Vaša gospa sjproga?" vpraša nekoliko v zadregi, na-ifclic temu, da pravi, da je bilo vprašanje malo neuljudno. Toda moral je biti na ja«nem.
"Ne, moja hči. Toda prosim, ne izdajte moji sestri, ako f-e z njo prej s-ečatr 'kot jaz, da pridem s svojo hčerjo. To naj bo za njo presenečenje."
Mladi gospod sr zadovoljno oddahne, ne da bi se vprašal, 7nfltaj je bilo zs.nj t«»ko olajšanje, da je bila krasna mlada dama hči starega gospoda, ki še nikakor ni bil star. Marsikdo bi ga še smatral za malo bolj zrelega moža te mlade dame, ako ne b: izgledala tako nedolžna.
41 Ako želite, ibom popolnoma molčal, da sva se sploh vi dete,"
"To bi mi bilo še najljubše."
"Ker pn sedaj vem. da ste gospod Batar, mi dovolite, da »e vam predstavim. Moje ime je Levden."
Dobroti jivo ga Rutar gleda.
"Doktor Leyden, kaj net Saj slišal sem, da vals je nekdo v hotelu v obocdnici tako nagovoril."
"Seveda, rnžinir sem."
"Ker ni? j3 srečni slncaj z vami seznanil, mi boste tudi dovolili, da vas o svojih ljudeh nekoliko izprašam."
"Z vsem sem vam na ushigo, kar vem "
"Ali bom svojo se«=tro in hčer našel zdravit Mislim namreč, da še ni dolgo tega, ko ste bili ž njima."
"Pred tremi dnevi, gospod Rutar, sem jih zapustil pri najboljšem zdravju.. Moral sem službeno oditi in sem pri tem tudi še obiskal svojega sftrica v sanatorju. Razun, da gospodčna Helga Rutar žaluje po svoji stari materi, se dobro počuti."
"Sm:-t moje tašče je menda prišla nepričakovano?"
"Da, ri vse. Baronica Santen je umrla za kapjo."
"In moja sestr®. in moja hči Helga ste z vami govorili o mojem prihodu?"
"Samo vaša gospa 3astra. Bila je talko prijazna, kot sem žo rekel, da mi je ponudila stanovanje v svoji lepi hiši, ki je, kot vam je znano, oddaljena pičle pol ure od gradu. V vaseh v okolici so le neznatne gostilne, pa sem se vendar nastanil v neki gostiln; v vas Santen. Bila je zelo težavna zadeva in vaša velikodušna gospa sestra se me je u smilila, ker nisem mcirel stanovati v gradu ter mi je dala na razpolago dve prijazni sobi. Da, šla je celo še tako daleč, da smem celo ž njo jesti, :n sedaj živim kot v nebesih, ker smem vživati družbo vaše ?ospe sestre. Pogosto sediva zvečer po kako uro i". so'zelo živahno pogovarjava. In talko sem tudi izvedel, da «e v 'kratkem nameravate vrniti. Taikoj sem ji hotel prepustiti svoji sdbi, toda gospa Lasswitz mi je rekla, da to sploh ne pride v postav, k*»r boste najbrže stanovali na gradu, pa četudi temu ne bi biJo tako, da je še vedno dovolj prostora v njeni hiši. Ker pa *te sedaj pripeljali s seboj tudi hčer, bom že moral misliti na selitev."
Rutar zmaje z glavo.
"Re^em ravno tako kot moja sestra, to ne pride v poštev. Mgooče beva samo mimogrede atanovala pri moji sestri. Potem pa se bova prav gotovo preselila na grad. Ko sem izvedel za smrt baronice Santen sem svoje posestvo na Sumatri takoj proda!, kar bi b'l sicer tudi storil, da bi se za stalno s svojo hčerjo vrail v domovino Sedaj pa sem to moral storiti, kajti svoji hčeri Helgi moram pomagati, dokler me potrebuje."
"To bo zelo dobro! Mislim, da gre sedaj vse malo narobe. Gospa baronica je bila izvanredno odločna in previdna žena, ki je imela vajeti vedno napete in je imela vodstvo svojega posestva v svojih rokah. Po njeni smrti pa dtoji vsem dogodkom njena vnukinja sfeoro brez pomoči nasproti, kajti o^krtraik je tudi že zelo star in ni bil niikdar vajen samostojno gospodar-ti. Sedaj sploh že ni več zmožen, če ie r-ploh kdaj bil."
"Tako bom ja-^ vzel v roke vajeti, ki so odpadli baronici Santen. Do sedaj, žal, za svojo starejšo hčer nisem mo-gU mnogo storiti, ker moja tašča ni samo obdržala vseh svojih pravic, temveč je s.'oje dolžnosti ljubosumno izvrševala."
" Vera, gospa Uis-witz me je počastila s svojim zaupanem in mi. kadar sva zvečer sama sedela, marsikaj povedala, .edaj se razgovarjava o vsem, kar se naju tiče, in ker vam je 12 srca naklonjena, se ji je včasih razlival ž*olč, ako ie -baronica Sa.rten kdaj rAia kako besedo prdti vam. Prosim ne čudite se da mi ie vaša goepa sestra toliko zaupala,, kajti ne pozna me sole malo časa, odkar sem zaposlen pri zgradbi zelenice, temveč občujem v njeni hiši že od tedaj, ko se ne
V 22 TT l :tr!C- si 6dkar je opastil svoje poele, v ish Okolici tapil nekaj posestva in me je pogosto povabil
t	n-kAJ. tedr,OV- In 5etodi ie	samotarsko kot
kak čudak, m ni z nikomur občeval, mi vendar ni branil hoditi K sosedom V va«. Tako sem prišel tudi na grad Sairfen fefjer fiem spoznal obe dami m tudi v hišo vase gospe sestre s kalte-ro sem se prav dobo razumel. Ko so mi poverili 'zgradbo 7tleznice. rem hotel vzeti stanovanje v hiši mojega strica, to-d« ravno tedaj se je moral »podvreči operaciji. Njegov o-^rbnik upravlja njegovo ne posebno veliko posesfrvo, po svojem, dela bogatem življenju je hotel na prostem zraku imeti iJiiiko delo in zato si drži oskrbnika, da nadzira delavce. Sedaj je njegova hiea zaprta, ostali so samo posli, ki so po-Irebrnjsa oskrbo tee. In kot rečeno, moj stric 0e Čudak in >e boji ljudi ter nikomur ne zaupa. Ne bi rad poskusil, da sc njegovo nezaupanje razširja tudi na mene in zalto ga nisem roti prosil, da oi mi za čaa mojega tukajšnjega bivanja dovolil b.anovati v njegovi hiši. Rajši sem se naselil v navadni gostom, colder me gospa Lasswitz ni prijazno povabila, da rem se preselil v njeno hišo."
"Tako popolnoma poznate vse razmere gradu Santen."
Dr. Haimes Leaden se smerje. Bil {je vesel, zdrav smeh, k; je BqtarjP ugajal	'
(Nadaljevanje z 2. strani)
zadnje čase bolj tih. Mogoče hoče vse prihraniti za novi Cankarjev Glasnik. Zelo dobra ideja.
Nazaj k Mr. Keržetu. Skoda, da se niste poprej oglasili z idejami, ki jih imate. Mogoče bi se dalo več rešili kot sedaj. Vse pa tudi še ni za-muljeno, samo da bi vaši opo mini ne bili bob ob stenj odgovornim faktorjem. Tudi jaz ne rečem, da se z Vami strinjam dobesedno, v veliki ve čini pa gotovo. Zadnjič ste y i-sali o združitvi slovenskega v.i-sopisja in ste Prosveto poitis:.i!> na tedensko. Zakaj f Res se Prosveta bolj zanima za mednarodni delavski položaj kot za nas Slovence kot narod, zato je pa potrebna z delavskega stališča. Glas Naroda je pa bolj za narod (kot takšen) in je ravno tako potreben, ne oziraje se na lokr.lne liste. Tisti pa sami vedo, katerega imajo rajši. Moje mnei^je je, da če bo Glas Naroda imel takšne so-trudnike kot sta Mr. Kerže in meni nepoznani N. N., bo list pridobil veliko na svojem ugledu, ker Itakšni članki se ne pobirajo kar tako, preprosto rečeno, po cestah. Mr. Kerže razpravlja o tem, kar se nas pač direktno iiče, nepoznani N. N. pa razpravlja o položaju v Evropi in tudi v smislu, ki se tiče slovenskega naroda. Glas Naroda, le skušaj obdržati ta dva sotrudni'ka, ker list je vreden s temi členki več kakor znaša naročnina. Poleg tega ima še razno drugo gradivo, (da omenim Zgagovo kolono), taiko da je za vsakega nekaj, izvzemši za par ekstremnih delavcev. Torej Mr. Kerže, in Mr. N. N., le naprej s svojimi članki. Mogoče ne bosta dosegla popolnega uspeha, delnega pa prav gotovo. Imela bosta zavest, da1 sta želela narodu dobro, ako pa naiod ni hdtel, pa naj sam sebi pripiše.
POLET IZ CALIFORNI JE PROTI MOSKVI
Na pomikih, Id M Trie v domovin« izleti H *
Enomotorno letalo "US SR" H-208", s katerim sta sklenila letalca Leva novski in Levčenko po leteti v Moskvo. Dvignila sta se v Calif orni j i in poletela proti Alaski. Poleti bo šel v skrajno severni smeri, ker sku-jš a t a letalca študirati vremenske razmere. Ako bo polet uspešen, bo mogoče v d oglednem času ustanovljena redna zračna služba med Moskvo in ameriško paci-fično obaljo.
IZ ZGODOVINE NAOČNIKOV
Začetki naočnikov so zaviti v temo davnine, vendar vse kaže, da bodo kmalu učakali svoj 1000. rojstni dan. Nekoč so menili, da so ljudje poznali naočnike že okrog leta 2000 predi našim šteljem, menili so, da so jih našli v 'kraljevi palači Kno-sa na Kreti ob gori Idi in v grobnicah Kartagine. V resnici pa je dobili prve sledove povečalnih naočnikov šele v 10. stoletju po našem štetju. Najstarejši naočniki, ki so še ohranili, izvirajo iz let po 1500.
Od 14 stoletja daJje jih najdemo naslikane v vseh mogočih oblikah na številnih slikah. Pri tem se je zgodil marsikateri anahronizem. Tako vidimo tudi Mojzesa, gršfke modrijane, cerkvene očete in druge, naslikane z naočniki. V starem Rimu so poznali samo povečevalno lastnost z vodo napolnjenih steklenih krogel. Povečave pa niso pripisovali krivini, temveč vodi. Ciceron in mnogi dragi rimski pisci se priloži^je-jo nad tem, da se vidi s starostjo slabša a da nimajo zdrav-
PLSite nam sa cene Tomih 11-stor, reservacljo kabin in pojasnila za potovanj*
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 216 W. 18th St, New York
loeooeoeoBooopoflMoi)
niki nobenega pripomočka zoper to.
Po najnovejših raziskovanjih je tedaj zelo neverjetno, da bi bil že stari vek poznal naočnike. . Lečam podobna, prozorna telesa, ki so jih našli v Ni-nivah, Troji, na Kreti in v E-giprtu, niso rabila optičnim namenom, temveč kot gumbi na oblekah itd. Sklicujejo se pač na neki stavek iz Plinijeve "Hisitoria Naturalis", ki pravi: "Cesar Neron »je opazoval borbe gladiatorjev s smaragdom." Berlinski očesni zdravnik profesor Greef pa meni, da je ta stavek razumeti tako, da je Neron gledal skozi smaragd, da bi ščitil svoje utrujene oči, ker je sijalo sonce, torej je šlo za neke vrste zelene zaščitne naočnike.
Odkritje grškega matematika Ptolomeja iz Aleksandrije v H. stoletju po našem štetju, da se svetloba na skrivljenih prozornih ploskvah lomi, Jje pripravilo tla za odkritje naočnikov. Toda šele Arabec Alha-zan (966 do 1036) je zapisal v svoji apltiki, da bi mogel krogelni segment rabiti za poveča-vanje predmetov. To delo so pozneje prevedli v latinščino in ga je brsl tndi Roger Bacon (1214 do 1294), ki je opozoril na uporabo krogelnih segmentov za slabovidne stare oči.
Okrog leta 1300 so potem izumili konveksne naočnike. Na nekem nagrobnem napisu iz leta 1317 v Firenci beremo, da je bil neki Savino degli Amati izumitelj naočnikov. Toda iz kronike samostana sv. Katarine v Pisi je razvidno, da je sestavljal naiočnike že menih Aleksander de Spira, ki je umrl leta 1313. Leta 1482 omenjajo izdelovalce naočnikov v Norim-benku. Takrat pa so uporabljali povečevalna stekla že v vseh deželah, tako zvane "bralne kamne" (lapides ad legendam). Brezbarvnega stekla rahljali za (takšne leče kremenec, gorske kristale, berile. Že leta 1300, omenja neka odredba velikega sveta v Benetkah poleg bralnih kamnov tudi naočnike.
Važne prispevke k zgodovini naočnikov dobimo v zgodovini umetnosti. .Slikar Toma-50 di Modena je 1.1335, kot pr-
vi upodobil naočnike za obe oči na svoji sliki kardinala Hugo-na iz Provanse. Leta 1363 priporoča Guv de Chauliac v nekem kirurškem delu naočnike zoper slab vid. Proti koncu 14. stoletja so poleg enostranskega naočnika (monokla) poznali že sklopljenc naočnike z držalom. V 16. stoletju so začeli izdelovati konkavne naočnike, 1517 je Rafael upodobil papeža Leva X. s konkavnimi naočniki.
V 17. stoletju so prišli naočniki, ki so se pritrjevali za ušesi iz Angleškega na celino. Poleg oblike pa se je v teku stoletij spreminjala tudi optična moč stekel in prilagodevali so jih posameznim stopnjam slabovidnosti, 1825 je Airy uvedel cilindričnosferična stekla za
astigmatske oči. Donders je leta 1860 izboljšal cilindrična in prrzmatiena stekla.
Dandanes je dosegla tehnika naočnikov višek razvoja z u-vedbo tako zvanih nevidnih naočnikov.
BENCIN BREZ DUHA.
V Ameriki so izumili bencin, ki nima nobenega duha, izumili pa so ga baje nalašč za ito, da bi se tudi ženske, ki tega duha ne prenesejo, lahko spoprijateljile s krmarjenjem in oskrbovanjem avtomobilov. V ostalem poročajo ameriški listi, da so od izuma avtomobilov pa do danes zgradili že 11,000 različnih tipov teh vozil, danes pa je na trgu kakih 200 modelov.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do I'dnj iinate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja i« leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nmn ali Jo pa nlačajfe našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laashin '"OI.-ORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. 4. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, C'.aro
in Illinois) JoUet, Mary Bambich
La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustia North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar .MARYLAND :
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. V«. In MarylanD
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stalar
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlch MONTANA:
Roundup, M. M. PwTitan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnfsha
Itttta Falls, Rank Mailt
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik
OHIO:
Barber t on, Frank Trohm Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kuv* Youngstown, Anton KlkeU
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipav«c Conemaugli, J. Brezove«
Coverdale in okolica, AL Bup&) Export, Louis Supančič
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Zust Pittsburgh, J. PogaCar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allls, FT. Sir A Sheboygan, Joseph Kakei
! WYOMING:
Rock Springs, Louis Taoefaar Dlamondville, Joe Rollch
Vsak zastopnik izda potrdilo sa svo-I to, katero Jo prejel. Zastopnike toplo | priporočamo.
UPRAVA HUft NAMCDA*
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havra
20.	avgusta:	, Vulcan!a ▼ Trst
21.	avgusta:	i v Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre
Cor te di Savoola v Genoa 26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havro
28.	avgusta:
lie de France ▼ Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen	}
Bex v Genoa.
8.	septembra: Saturnla v Trst
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Chamolain v Havre
12. septembra:
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra:	< Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte dl Savoia ▼ Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1. oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
T. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafaj-ette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg
6. novembra:
Europa v Bremen 7. novembra:
Champlain v Havre • Conte di Savoia v Genoa
1.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
.4. novembra: Rex v Genoa
8.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg t), novembra: Bremen v Bremen
.1. novembra: Lafayette v Havre
Saturnia v Trst
25.	novembra: Normandie ▼ Havre Berengaria v Cherbourg
, -8. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havro
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9.	decembra;. Normandie v Havrvr Aquitania v Cherbourg
12. deecmbra t Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: c Normandie v £avrfi
—
fl.
J,
t
■i
r ■ %
r
' i
-i r
V ! •y
f t
f:
?
i /
(r. --------