Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu ,.Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.

J
r
L
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
I jiravništv« ..Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.	V Celovcu, 18. julija 1908.	Štev. 29.
XVIH. letni občni zbor
„Katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
Osemnajstokrat so se zbrali koroški Slovenci vseh slojev dne 9. t. m. v ,.Rokodelskem domu“ v Celovcu, da narede v 18. letnem občnem zboru bilanco političnega delovanja v preteklem društvenem letu ter si določijo poti uspešne politike za bodoče leto.
Kmalu po napovedanem času otvori društveni predsednik dr. Janko Brejc občni zbor, pozdravi navzoče in se zahvaljuje zlasti kmetskim udeležnikom, ki so prišli na shod vkljub neugodnemu času, da ugode svojim srčnim željam (živio-klici), posebej še g. poslancu Grafenauerju (živio-klici), ki je prišel ta teden v Celovec že dvakrat in se je podal z Dunaja, čeravno se majejo ministrski stolči (smeh), da pokaže, da je s srcem vedno pri nas (navdušeni živio-klici in ploskanje). Potem nadaljuje predsednik
o političnem življenju v preteklem letu:
„Naloga občnega zbora je, da pogleda, kaj smo v pretečenem društvenem letu storili ali opustili, in naredi proračun za prihodnje leto. Preden pa govorim o preteklosti, Vas prosim, da daste duška svojemu prepričanju v eni ali drugi zadevi; med nami je treba predvsem jasnosti. Kjer ni jasnosti, tam ni zmage. Naj bi bil današnji občni zbor resnično mnenje koroškega ljudstva (dobro-klici), ki naj izrazi svoje mnenje odkrito, brez vsakega ozira. Nikomur se ne vsiljujemo. Breme, ki ga nosimo, radi odložimo na druge rame, ker ni lahko.
Naša enakopravnost enaka culukaferski.
Dogodki zadnjega polleta niso bili samo veseli in žalostni, ampak deloma tudi tragično-veseli. Najhujše udarce nam je zadal nasprotnik z omejitvijo in iztrebljenjem slovenskega jezika pri sodiščih. Še pred kakimi 3—4 meseci smo smeli pred sodnikom tudi slovenski govoriti, sedaj pa sme le stranka, in sicer le tedaj, če drugega jezika ne zna. Vprašam vas, ali je to pravica? Ce ne zna nemški, sme govoriti pri nas v svojem jeziku tudi Culukafer, Francoz, Anglež, sploh vsak tujec. Naša enakopravnost je torej popolnoma enaka pravicam Angležev, Italijanov, Francozov. (Tako je! Žalostno!) Proti temu moramo najodločneje protestirati. (Burni klici ogorčenja.) Konštatirajmo danes, da nista samo odvetnik dr. Brejc in poslanec Grafenauer tukaj na občnem zboru, ampak da je koroško ljudstvo, ki zahteva svoje pravice! (Gromovito ploskanje in klici: „Tako je!“ „Nagele, zapomni si!“)
Pod Beckom se ne bo spremenilo mnogo.
Žalibog je malo upanja, da bi se v doglednem času obrnilo na bolje, čeravno imamo poslanca, ki je korenjak, ki pa je izmed 516 samo eden. Ves sestav sedanje politike je tako čuden, da se ne moremo prečuditi ministrskemu predsedniku, da vlada ta parlament. Predsednik je poklica,! zastopnike večjih strank v kabinet in sedaj jim daje na razpolago: Ali glasujete za vlado, ali pa greste ven iz vlade. Vsaka stranka se pa boji za svoje sedanje pozicije, nemški na-cionalci, Cehi, Poljaki, kakor tudi nemški krščanski socialci; tako glasujejo vse te stranke za vladne predloge. Da pri takem sistemu predsednik ne more deliti posameznim strankam posebnih pravic, je naravno. Zato ne moremo pričakovati sistematične spremembe, dokler bo ostala ta vlada; pač pa je ta vladni sistem zelo ugoden za majhne pridobitve, za nabiranje majhnih „flikc“, ker se iz takih „flikc“ naredi lahko velika in lepa preproga. (Smeh.) Veliko takih „flikc“ nabrati, bo
sedaj naloga našega poslanca, večjih in manjših „flikc“ za razdrapane razmere v naši deželi.
Drugi neuspehi.
V zadnjem polletju smo imeli tudi druge slabe uspehe in skušnje. Opozarjam na šolski boj v Spodnji Koroški v občinah Strojna in Vogrče. V Vogrčah je učiteljstvo na višji pritisk sklenilo, da otroci slovenski niti moliti ne smejo več. Opozarjam na bistriški štrajk; ker so ga začeli, ne da bi bili prej koga vprašali, so njegove posledice neugodne, in kako bo to končalo, še ne moremo reči. Vsekako je to dokaz, da je koristno, pri vseh takih važnejših korakih vprašati politično društvo za nasvet. (Smodej: Faust pa je trdil, da smo ga uprizorili mi!) — To ni resnica! Jaz nisem zanj prav nič vedel.
Veseli dogodki.
Zabeležiti imamo tudi nekaj veselih dogodkov, s katerimi smemo biti zadovoljni. Omenjam vest, ki je doslej še nekako prerokovanje, o katerem pa upamo, da se izpolni in postane za koroške Slovence dogodek, za katerega bomo zažgali posebne kresove; to bo dan, ko se bo poslovil od nas ekscelenca baron Hein. (Ploskanje in klici: Bog daj!) Za lep političen uspeh našega naroda smatramo odlikovanje državnega poslanca Grafenauerja. (Ploskanje in klici: Živio Grafenauer!) Omenjam odlikovanje našega rojaka in stolnega prošta mil. g. dr. Mullerja in g. profesorja Scheinigga, ki je prejel naslov c. kr. vladnega svetnika. (Živio-klici.) Ti dogodki nam pričajo, da naša politika vendar ni tako brezplodna, malovredna, kakor sodijo nekateri, ker se vladi zdi potrebno, da nas upošteva in na viden način kaže spoštovanje do našega naroda. (Odobravanje.) Omenim pohvalno delovanje poslanca g. Grafenauerja, njegov izvrstni govor dne 19. grudna 1. 1. in sedanji njegov govor o šolstvu, ki je prvega še prekosil, in krasen govor poslanca gosp. dr. Hočevarja, ki je razkril naše rane pri sodiščih. Grafenauer je tako govoril, da so se nemški na-cionalci poskrili. (Smeh.) Prvokrat so ga hoteli motiti in ga osmešiti; ko pa so se namazali in spoznali, da njihova taktika smeši samo nje same, so opustili ugovarjanje. Z obojno taktiko smo zadovoljni. Če ne pridejo, je dokazano, da ne morejo ugovarjati, če ugovarjajo, so pa tepeni. V zbornici smo dosegli velike moralične uspehe, za katere moramo biti obema govornikoma hvaležni. O drugih korakih poslanca Grafenauerja tukaj govoriti, bi ne bilo umestno, ker bi se sicer več skvarilo nego koristilo.
Zmage v občinah.
Kot vesel dogodek omenjam občinske volitve v Svetnivasi, kjer smo ugnali Košičevega Pepčka. (Bučen smeh.) V Rožeku so volitve razveljavljene; imamo pa upanje, da prodremo zopet pri novih volitvah tako v Rožeku, kakor tudi v Vernbergu. Omeniti moram tudi zmago pri upravnem sodišču za št. jakobsko šolo. Nadalje moram omeniti zmago vrle občine Sele (živio!) pred deželnim in državnim sodiščem. Opozarjam pri tej priči občinske odbornike na vzorno delovanje občine Sele. Sedaj je dognano, da je deželni odbor dolžan sprejemati slovenske vloge in jih reševati, četudi še ni dognano, da v slovenskem jeziku.
Gospodarska organizacija.
Omeniti mi je treba lepo uspeli gospodarski shod v Velikovcu in zadružni tečaj v Celovcu. Glede kmetijske družbe moram pojasniti sledeče: Odbor jo je sklenil ustanoviti. Daši je taka kmetijska družba silno potrebna in bi bila potrebna bolj danes nego jutri, ustanoviti jo —- brez denarja — pač ne gre. Kaj pomaga, če jo danes ustanovimo, pa jutri zaspi, ker nima sredstev. Zato je še dandanes nismo ustanovili. Po mnogih konferencah s strokovnjaki, kakor g. Pircem in
zastopniki „Zadružne Zveze v Ljubljani41, smo se prepričali, da ne kaže ustanoviti kmetijske družbe, kakor je v Celovcu. Država bi je ne podpirala. Odbor je tega mnenja, da osnujemo zadruge na širši podlagi, recimo za en sodni okraj, ali če je premajhen, za dva. Zadruge bo vlada pač podpirala. Če te ustanovimo, nam nihče ne more reči, da delamo konkurenco „Kmetijski družbi44.
To je mnenje odborovo. Danes pa imate priložnost, da poveste še Vi svoje mnenje.
Pošten obračun z rušilci sloge in ,, Korošcem".
Omeniti mi je treba dogodka, ki je tragično-komičen. Šaliti bi se v politiki pravzaprav ne smeli, ker smo odgovorni za njo in za usodo koroških Slovencev. Vendar nas ,.Korošec44 in njegova politika nehote v smeh silita. Ker imamo odgovornost, imamo tudi pravico in\(lolžno.^),aa-;. / sledovati, kaj se okrog nas godi ilìAji/oglotì tiste, ki hočejo motiti naše politične kroge. "(DobrTf!}
Če bi hotel o „Korošcu“ govoriti temeljito, bi si moral zbrati drug čas, zlasti pa drugo družbo, recimo kako večerno pivsko družbo. (Gromovito odobravanje in ploskanje). Resni politiki niso, ki so ga začeli. Škode ni storil, pa gre se za to, kakšne nakane je imel. Razdreti nas je hotel. (Klici: Žalostno, lumparija!) Res, žalostno. Saj nas uči zgodovina (klic: herostrati!), da kar Nemci sami niso mogli, za to so se vedno našli rodni bratje. Kar so brez uspeha poskusili Nemci s slavnoznanim ,.svinjeredom!‘ in „Štajercem“, da bi nas razdvojili, to je nanovo poskusil ,,Korošec44. Kakor so se blamirali Nemci, tako se je blamiral tudi „Korošec“. Ko bi hotel tako govoriti, kakor je „Koroščeva“ gospoda zaslužila, bi moral drugačne izraze rabiti. Na komando ljubljanskih liberalcev (klici: „tako je“ in ploskanje) so list ustanovili in so si dali stroške plačati od ljubljanskih liberalcev Hribarja in Tavčarja (žalostno!), od ljudi, ki naših razmer ne poznajo. Ko pa so ti gospodje v zadnjem času mošnjičke zopet zadrgnili, je začel „Korošec“ takoj hirati. Ta listič ignorira vse naše gibanje, pač pa dela za Šumija, Rieseja, Schatzmeierja; kdor bere „Korošca“, mora misliti, da pri nas delajo samo nekateri nemškutarji, vse drugo pa spi, kakor gospodje, ki izdajajo ,,Korošca44. Če so napadali nas, bi že nič ne rekli; pa da se je ta list spravil celo na naše imenitne kmete (klici: Kogelnik in Kotnik), ki so storili za Slovence več kakor vsi gospodje okoli „Korošca“, ki niso vredni, da bi jim čevlje odvezali (živahno ploskanje), je pa že več nego preveč. Pa saj „Korošec“ ni nič drugega kakor ljubljanska frakarija, ki se kmetu le na videz laska, v resnici ji pa kmet mrzi. (Pritrjevanje.) Hotel seje celo predstaviti, kakor bi bil kak duhovski list, kateremu dopisujejo tudi duhovniki (veselost); in ti ljudje gredo in zabavljajo črez klerikalce, ko so po svojem glasilu sami največji klerikalci. (Veselo odobravanje.) Jaz sem že prej vedel, da bo zmrznil, ko ne bo odgovarjal ljubljanskemu pričakovanju. Preko lista, ki berači inserate pri nemških celovških trgovcih z nemškimi lističi (gosp. Smodej: in se predstavlja kot „Karntner“ — klici: fej!), lahko gremo mirnim srcem svojo pot; omenil sem ga le, da opozorim, da moramo biti previdni, ker gospodje v konzorciju se skrivajo kakor gad noge. (Veselost.) Izvajati pa moramo proti njim posledice, ki nam jih narekuje pamet in politična treznost. Nobenemu kmetu ne moremo zameriti, če je nekaj časa verjel listu, ker kmet verjame tako dolgo, dokler sam ne spregleda resnice; pač pa moramo zameriti tistim, ki so moralično odgovorni za list, ki so ga ustanovili in ga izdajajo. S temi ljudmi ni mogoča nobena politična zveza več — o osebni zvezi tu ne govorim — prt med njimi in nami je prerezan (klici: dobro, dobro in splošno odobravanje). Kdor se je enkrat izkazal nezanesljivega in nasprotnega, ne zasluži več našega zaupanja, ker bi nas go-
tovo pri prvi priliki zopet zapustil in napadel. Imen ne imenujem nobenih (klici: poznamo jih!), jaz samo pravim, da je potreben čisti račun!“ (Občno pritrjevanje.)
Sklepno se govornik obrača proti malenkostnem provincijalizmu, ki danes vse preveč preveva našo politiko.
Proč s provincializmom !
„Zdaj poznamo Štajerce, Korošce, Kranjce itd. Nujna, skrajna potreba je že, da podremo provincialne meje med nami, če hočemo pripraviti tla za narodno avtonomijo. Sami moramo najprej za to ustvariti realno podlago. Skrajni čas je, da to misel sprožimo; sprožimo danes velik kamen v slovenski politiki in zakličimo: Proč s Kranjci, proč s Štajerci, proč s Primorci, proč tudi s Korošci, in — živeli Slovencih* (Dolgo trajajoče odobravanje.)
V	smislu predsednikovega poročila stavi g. Smodej sledeči resoluciji:
I.	Osemnajsti letni občni zbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem11 izreka državnima poslancema g. Grafenauerju in g. Hočevarju za odločen nastop v državni zbornici za pravice koroških Slovencev najprisrčnejšo zahvalo.
II.	Koroški Slovenci, zbrani v Celovcu na 18. letnem občnem zboru „Katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem11, izjavljamo, da smatramo skupno, tesno, politično organizacijo vseh programatično sorodnih slovenskih strank za nujno časovno potrebo; zato poživljamo vse slovenske politične stranke, ki imajo našemu soroden političen program, da se pridružijo tej naši misli, da čim prej ustanovimo slovenski narodni svet. (Obe resoluciji se z odobravanjem in soglasno sprejmete.)
G. Mihael Turk, kmet, stavi sledečo resolucijo: „Kmetski in delavski zastopniki koroškega slovenskega ljudstva, zbrani iz vseh krajev slovenskega dela Koroške v Celovcu pri 18. letnem občnem zboru „Katol.-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem11, odločno odklanjamo vmešavanje nemškonacionalnih politikov v naše zadeve, zlasti odrekamo vse tozadevne pravice nemškonacionalnemu poslancu Nageletu, ki je izvoljen v najhujšem nasprotstvu do Slovencev, in izjavljamo, da so kompetentni govoriti v imenu koroških Slovencev edino koroški slovenski poslanec Grafenauer in njegovi slovenski tovariši; najodločneje protestiramo proti neresničnim trditvam, da na Koroškem le hujskajo slovenski duhovniki in odvetniki, in izjavljamo, da zahtevamo mi slovenski kmetje in delavci sami svoje pravice in pozdravljamo slovenske duhovnike in odvetnike kot svoje zveste soborilce v boju za enakopravnost koroških Slovencev. (Sprejeto soglasno z živahnim odobravanjem.)
Tajnikovo poročilo.
Začasni tajnik g. Smodej poroča nato o društvenem delovanju v preteklem letu sledeče:
„Katol.-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem11 od svojega začetka morda še ni preživelo tako bojevitega in deloma zmagoslavnega društvenega leta, nego je bilo ravno preteklo. Celo letošnje delovanje je stalo pod znamenjem bojev. Koroški Slovenci smo si v tem letu postavili v volilni borbi za državni zbor časten spominek, in gotovo si najmanjših zaslug v tej borbi ni steklo politično društvo. Z nenavadno, Korošcem še nepoznano odločnostjo in izredno živahno agitacijo, z nekakim svetim navdušenjem je šlo naše ljudstvo v volilni boj; uspehi so se pokazali. Tako častne še niso bile prej za nas nobene volitve. V slovenskem okraju Pliberk, Železna Kapla, Dobrlavas in Borovlje je bil izvoljen 14. maja 1907 naš kandidat Franc Grafenauer s 4668 glasovi, dočim je dobil nemški nacionalec Seifric samo 2077, socialni demokrat Kristan pa 1436 glasov.
V	velikovškem volilnem okraju je dobil pri prvih volitvah naš kandidat Florijan Ellersdorfer 1547 glasov, nemški nacionalec Nagele 1753, socialni demokrat Eich 1509 glasov, in pri ožjih volitvah je dohil naš kandidat 1897 in Nagele 2791 glasov, čeravno je soc. dem. stranka volila z nemškimi nacionalci. V celovški okolici je dobil naš kandidat msgr. V. Podgorc 1297, nemški nacionalec Kirschner 1899, soc. dem. Lukas pa 1414 glasov. Pa tudi v ostalih volilnih okrajih, kjer so postavili nemški kršč. soc. svoje kandidate, so se naši ljudje dobro izkazali. Walcher je dobil v št. pavelskem sodnem okraju 191, Pupovac v rožeškem 813, Khevenhiiller v zilskem okraju 768 in soc. dem. Blese v boju proti nemškim nacional-cem 614 slovenskih glasov. V Celovcu so nam zavrgli 25 glasov, in tako je dobil naš kandidat
Osana le 76 glasov. Volilnih shodov je imelo polit, društvo samo v slovenskem delu naših volilnih okrajev, kolikor je bilo v „Miru“ naznanjenih, do 50. — Mnogo pa se jih je vršilo, ki v našem glasilu sploh niso bili napovedani. Od zadnjega letnega občnega zbora dne 4. aprila 1.1. se je vršil eden izreden občni zbor in zborovanje zaupnikov slov. vol. okraja dne 7. novembra 1. 1. Po volitvah je zborovalo polit, društvo na deset krajih. Odborovih sej je bilo vseh skupaj deset. Pisemski promet p. d. izkazuje 2667 komadov, pri čemur pa niso vštete manj važne stvari in pa stotera pisma, ki jih je pisal predsednik g. dr. Brejc v raznih politično važnih zadevah. Nasvetov je dalo polit, društvo v najmanj 100 slučajih; pri raznih oblastih je posredovalo za člane društva 18 krat; prošenj, vlog in prizivov je naredilo 92; potov v političnih zadevah je zabeleženo okoli 150. S pomočjo našega poslanca je začelo polit, društvo tudi novo akcijo v prospeh preustrojitve naših ponemčevalnih šol.
Hud boj je moralo prebiti v preteklem letu politično društvo z lastnimi brati, ki so začeli dosedaj vzorno našo politično disciplino rušiti. Ne smemo prezreti, da se je ustanovil nasproti glasilu našega polit, društva „Miru“ nov slovenski list „Korošec“, ki pa izhaja na Kranjskem in je pisan od pristašev kranjskih liberalcev in je začel takoj udrihati po našem polit, vodstvu, po edinem našem poslancu Grafenauerju, po glasilu polit, društva „Miru“, po mladeniški organizaciji, sploh po vsem, kar je v zvezi z našim polit, društvom in kar nam mora biti drago, če se hočemo vzdržati. „Mir“ je ostal trden kakor prej, pravzaprav je trdnejši, ker se tiska v 2300 izrisih, čeravno se je neplačujočim ustavil. — Politično društvo je letos začelo resno misliti tudi na gospodarsko organizacijo med koroškimi Slovenci in je v to svrho stopilo v zvezo z raznimi strokovnjaki v gospodarski organizaciji in priredilo izvrstno uspel zadružni tečaj v Celovcu. Vse to naše delovanje je prignalo politične nasprotnike do sklepa, da bodo začeli izdajati k „Landw. Mitteilungen11 slovensko prilogo.
Pri občinskih volitvah smo splošno napredovali: Zgubili smo v Možici 6 odbornikov in jih imajo sedaj nasprotniki 12. V Št. Vidu v Podjuni smo izgubili bolj po naključju kakor vsled nasprotne agitacije I. raz., a občina je ostala v naših rokah in v Prevaljah 2 dosedanjih naših odbornikov. Dobili smo pa zato v Kostanjah 5 naših odbornikov, kjer prej nismo imeli nobenega, v Vernbergu smo prodrli v III. raz. s 4, v II. z vsemi in v I. z enim odbornikom, v Svetnivasi pa smo porazili popolnoma nemškutarsko stranko. V drugih krajih smo vzdržali vkljub silnemu pritisku nasprotnikov svoje pozicije.
Življenje v naših nepolitičnih društvih je bilo letos zelo živahno. Vršila so se zborovanja za zborovanji. Mnogo zaslug za to ima S. K. S. Z. za Koroško, ki je priredila letos v Šmihelu pri Pliberku impozanten shod koroških mladeničev. Izobraževalnih in bralnih društev štejemo na Koroškem sedaj 27, delavska društva 4, izmed katerih živahno delujejo celovško, podljubeljsko in bistriško, dočim prevaljsko nima ugodnih tal. Največje važnosti je celovško, ki je sedaj hkrati središče in ognjišče življenja celovških Slovencev in ima v svoji sredi gledališki, izvrsten tambu-raški in pevski odsek. Pevska društva so v preteklem letu bolj spala in jih bo treba na novo oživiti. Zelo so začeli napredovati Slovenci v velikovškem okraju, ki zna postati sčasoma še naša najtrdnejša postojanka, dočim smo v Podjuni splošno opazili nazadovanje.
Vrlo napreduje tudi spodnji Rož, dočim o zgornjem tega ne moremo trditi. Vzbujati se je začela celovška okolica, za katero bo treba več pozornosti nego se je zgodilo doslej. Celovec, središče koroških Slovencev, bi pa brez delavskega društva popolnoma spal; slovenski klub se je razbil ob prihodu pristašev „Korošca“. Tudi pravih prostorov nimamo več Slovenci v Celovcu. Današnji občni zbor se je moral zato odložiti, ker v Celovcu po hujskanju nemškonacionalnih nasprotnikov nismo nikjer več dobili primernega prostora. Misliti bo treba na zgradbo lastnega doma. To bi bila v suhih besedah bilanca narodnega življenja v preteklem letu. Bodočnost nam kaže veselejše lice nego dosedaj, pa samo tedaj, če bomo složni. Vsaka ekstravaganca pomeni oslabljenje našega stališča in s tem smrt koroških Slovencev. (Poročilo z odobravanjem sprejeto.)	(Konec prihodnjič.)
Podpirajte Ciril-Metodovo družbo.
$ ?
Sestanek slov.-kat. narodnega dijastva dne 21. in 22. avgusta 1908 v Gorici.
„Naprej na plan, na solnčni dan!“ (Naša pesem.)
Med slovenskim dijaštvom se vedno bolj dani. Vedno bolj se širi umevanje dejstva, da ima delo posameznika kakor tudi naroda in človeštva na narodnem, socialnem in kulturnem polju svoj zmisel le na podlagi krščanskega svetovnega naziranja. Število onih, ki uvide vaj o, da more zadovoljiti človeka samo pozitivno krščanstvo, se množi. Naše vrste se krepe in rastejo. Absolutna narodnost brez krščanskega temelja se kaže čim dalje bolj kot nezrela fantazija brez vsake vrednosti. Ne le logično razmišljanje, ampak tudi praktično življenje, ki je polno neuspehov raznih „radikalnih narodnih delavcev11, nam to jasno spričuje. Nasprotniki nam očitajo mednarodnost in se ponašajo s svojo narodnostjo, mi pa mirno delamo pod svojim narodnim praporom, ki je še neomadeževan. Čeravno nas je malo po številu, rodi naš trud lepe sadove. Gotovo je še marsikomu v lepem spominu impozantna manifestacija katoliške misli in slovensko-hrvatske vzajemnosti v Zagrebu. Letos smo pa postavili prvi kamen k mogočni zgradbi „Zveze slovanskega katoliškega dijaštva,11 kar gotovo pomeni v zbližanju katoliških Slovanov mogočen korak naprej. Tako se pri nas lepo izpopolnjujeta katolicizem in narodnost in tvorita harmonično celoto, ki jo krasi praktični demokratizem. Biti demokrat v besedah je silno lahka stvar, biti demokrat v dejanjih je mogoče samo nam. Kdor nič ne upošteva ljudskega značaja in hoče izpodriniti s trditvami in hipotezami raznih filozofov nekaj, kar tvori žarišče ljudskega življenja, ta ni demokrat, ampak aristokrat, več, usurpator, ki mu je samo lastno mnenje, lastna osebnost sveta. Te naše ideje hočemo razširiti med slovansko inteligenco, v prvi vrsti med dijaštvom. Da se pa to uresniči, se moramo pogovoriti in krepko organizirati.
Zato vabimo slovensko katoliško narodno dijaštvo na letošnji sestanek, ki se vrši 21. in 22. avgusta v solnčni Gorici, kamor pribite tudi zastopniki bratskega nam hrvatskega, češkega in poljskega naroda. Pridite vsi, ker rabimo vestnih in požrtvovalnih delavcev! Ako bo vsak na svojem mestu, mora biti bodočnost še jasnejša, kakor sedanjost, ko se slovenski liberalni in radikalni akademiki kot javno proklamirani nadležni gostje brez zadoščenja družijo z nemškimi nacionalci. V tem času pa hitimo mi v obmejne kraje, da manifestiramo za katoliško in narodno idejo. Jasno nam je, da samo tem potom lahko razpršimo vsak lokalizem in ustvarimo predpogoje katoliški Vse-sloveniji in kulturni vzajemnosti katoliških Slovanov.
Program sestanka slovenskega katoliškega narodnega dijaštva dne 21. in 22. avg. v Gorici:
21.	avgusta predpoldne zborujejo združeni klubi naših društev. Popoldne ob 3. uri občni zbor «Slovenske dijaške zveze11. Zvečer ob 8. uri pozdravni večer z volitvijo predsedstva.
22.	avgusta ob pol 8. uri zjutraj sveta maša.
Ob pol 9. uri:
1.	Katolicizem in modernizem (teol. Andrej Rustja, Gorica).
2.	Znanstvena organizacija med Slovenci in dijaštvo (iur. Mar. Malnerič, «Zarja'1).
3.	Ali je pri nas mogoča katoliška umetnost? (phil. J. Šilc, «Danica11).
Popoldne ob 3. uri:
1.	Politične in dijaške struje s posebnim ozirom na katoliške stranke (phil. J. Puntar, «Zarja11).
2.	Narodnostni problem z ozirom na naše narodne, posebno goriške zahteve (iur. L. Kemperle, «Danica11).
Ob 8. uri zvečer komers.
Vabimo tudi vse naše somišljenike: Prihitite v našo sredo, da se spoznamo in pripravimo za nadaljnje delo.
phil. M. Božič, tč. pred. «Danice11; iur. Ivo Česnik, tč. pred. «Zarje11; phil. J. Puntar, tč. podpred. «N. D. Z.“; teol. Snoj, tč. pr. «Cirilskega društva11 v Ljubljani.
Pozor! Vsi oni dijaki, ki se nameravajo udeležiti letošnjega sestanka, naj se priglase najpozneje do 10. avgusta, da bomo vedeli urediti vse potrebno, posebno radi stanovanj. Da bomo ceneje izhajali, mislimo pripraviti skupne obede in večerje. Vsakdo naj zaradi tega tudi naznani, ali se želi teh udeležiti. Prevzeti ne moremo nikake odgovornosti, ako ne bodo oni, ki se ne priglase pravočasno, glede stanovanj zadovoljni. Priglase sprejema iur. Lav. Kemperle, Hudajužna, Primorsko.
Koroške novice.
Za velikoTŠko „Narodno šolo“ Ciril-Me-todove družbe so darovali:
Povodom Ciril-Metodove slavnosti dne 5. t. m. v „Na-rodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu nabrana vstopnina 49 kron. — Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi od čistega dobička po sklepu občnega zbora 50 kron. Vkup 99 kron. — Lepa hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki !
Celovec. (Kako delajo!) Posestnik Mat. Runda je pri zadnjih občinskih volitvah na Kostanj ah uganjal nemškonacionalno politiko, odpovedal je posestniku Kavalireku posojilo 400 K, ker je volil s Slovenci in uganjal še druge neraško-nacionalne volilne „kunšti“ ; zato ga je zgrabil državni pravdnik za vrat in ga dal zapreti deset dni s postom za en dan. „Štimce“, se ne hote nič zgražale ?
Grabštanj. (Kje je „abecednik“?) Pred nekaterimi leti je tukajšnji šolski svet sklenil napraviti popolnoma nemško šolo, vendar se je izrecno poudarjalo, da se mora abecednik tudi še zanaprej rabiti. Ker ga sedaj ni več, pa vprašamo g. nadučitelja Leksa in g. Palla: Kje je abecednik? Vrabci že žvrgole o tem, vidva pa še res ne vesta, da se morajo slovenski otroci učiti nemški na podlagi slovenskega jezika?
Grabštanj. (Najstarejši človek) v naši občini je dne 4. julija zatisnil svoje trudne oči. Bil je to Andrej Astaj, kočar v Grabštanju, ki se je porodil 1. 18Ì8. Ni v m. p.
Grabštanj. (Šolarji bolehajo.) Vobče se slišijo tožbe, da otroci, ko pričnejo hoditi v šolo, postanejo zelo slabotni, da nimajo teka itd. Ne zanikujemo, da šola nekoliko vpliva na truplo, a obenem tudi pripomnimo, da je za šolarja, ki je presedel tri ure v sobi, silno potrebno prosto gibanje, katerega ravno v Grabštanju primanjkuje. Tukaj ne smejo otroci letati po vrtu, čeravno je zelo prostoren, in tudi na vas jih g. nadučitelj ne pusti, temveč tiho, počasi in lepo paroma morajo opoldne stopicati okoli šole ter jesti svoj kruhek. Menda se nekdo boji, da bi otroci sicer preveč slovensko med seboj govorili.
Velikovec. (Gornj e - trušenska graj-ščiua zopet prodana.) Ni še leto dni, odkar je iz zapuščine pl. Ratzelsberga kupil grajščino Gornje Trušnje ogrski bogatin Evgen Tamas. Zdaj je slednji to grajščino zopet prodal in je, kakor je piscu teh vrstic znano, napravil ogromen dobiček. Kupili so grajščino trije Slovenci iz Kranjskega, namreč gg. Franc Fajdiga, Ivan Lušin in Franc Bartol iz Sodražice pri Ribnici, in sicer za 396.500 kron.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Utopljenca) so nad tukajšnjim „Dravskim mostom11 potegnili iz Drave. Njegovo truplo je bilo v tukajšnji mrtvašnici dne 4. t. m. sodnijsko raztelešeno in potem pokopano. Glava utopijenčeva je bila skoraj do celega od telesa odtrgana; našli so pri njem le 44 vinarjev. Utopljenca so zdaj spoznali kot dne 21. listopada 1870 na Brdu pri Šmohorju rojenega monterja Jakoba Flašberger, ki je padel dne 17. grudna 1907 iz železniškega mostu pri Svetnivasi v Dravo in utonil. Bil je tedaj nad pol leta v vodi.
Dobrlavas. (Ali za kmeta ali za uradnika.)^ Pri nas bodo v kratkem občinske volitve. Zapisnik se sme pregledati od 16. julija naprej. Tako stoji na naši občinski tabli zapisano, seveda le samo v nemščini. Zakaj? Zato, ker je v občini Dobrlavas le par pravih Nemcev in nekaj desetin nemškutarjev, vsa druga velika večina prebivalstva pa je popolnoma slovenska. In zakaj je zapisano samo nemški? Zato, ker si sedanja večina občinskega odbora želi, da bi za volitev vedeli samo Nemci ozir. nemškutarji in le ti prišli k volitvi, Slovenci bi pa naj ostali doma. Tako si mora človek misliti, če to natanko premišljuje. G. župan, ki se sicer še štejete za slovenskega kmeta, kadar ste s Slovenci skupaj, kako morete kaj takega dopustiti in nas Slovence tako zaničevati pustiti? Sicer vsako delo dobi svoje plačilo. — Postavni čas občinskega odbora je sicer tudi že davno potekel, ker so že v postu minila tri leta od zadnjih volitev. Torej pozor, slovenski kmetje, poglejte natančno v zapisnik in potem na delo! Kar je volilcev krščanske, kmetske in slovenske misli, morajo iti z nami; uradniki, učitelji, pisarji in drugi, kateri nočejo biti s kmetom, naj gredo pa po svoji poti. Dosti je reči in razmer, o katerih želimo, da bi se v naši občini predrugačile, zboljšale. O tem prihodnjič.
Dobrlavas. (Požar.) V torek o^ polnoči sta pogorela hiša in skedenj pri p. d. Čemru v Lovankah. Ker je bilo mirno, brez vetra in okrog obdano z visokim drevjem, se je posrečilo obvarovati sosedna poslopja. Čemer trpi veliko škode, ker je zgorela krma in žito, ki ni bilo zavarovano. Drugo je bilo zavarovano. Živino so rešili. Zgorela pa je posestniku tudi precejšnja svota denarja. Ogenj je nastal na skednju, na kak način, se še ne ve.
Žitaravas. (Kresovi.) Kakor druga leta, tako smo pri nas tudi letos počastili predvečer godu sv. Cirila in Metoda s tremi kresovi in živahnim streljanjem. En kres smo napravili zopet vrh Žitrajske gore, od koder je razgled po večjem delu Spodnje Koroške, tako da smo videli od tam do sto kresov. Prav veliko kresov v naši okolici je bilo v kraju Blaznica v šentlipški župniji in v šentvidski okolici, pohvalno se mora omeniti velikovška okolica, zlasti Djekše; kresov je bilo pač več ali manj povsod. Pogrešali pa smo druga leta najlepši kres vrh Ojstre in tistega, ki je bil prvi med Cirilovimi kresovi, namreč na gori nad Rebrco. Naravnost pretresljivo pa je gledati kresove na prav visokih gorah, kakor Peca, Ov-šovo itd. Ko tako gledaš z lučimi posjano zemljo, ki je ob pozni uri kakor zvezdnato nebo, in ko slišiš nepretrgano streljanje, stori se ti milo pri srcu in lahko pozabiš tistih par ur, ki jih daruješ v ta namen in želel bi, da bi vsak, tudi izvenkoroški rodoljub, bil ta čas na kateri naših gor, da bi videl kako še koroški Slovenci ljubijo in čuvajo svojo domovino in sv. vero, katero sta jih učila sv. Ciril in Metod.
Iz Žitrajske okolice. (Letina.) Imel sem letošnjo spomlad priliko, da sem prepotoval večji del Koroške in nekaj Kranjske in reči moram, da bomo imeli z malimi krajevnimi izjemami v primeri z drugimi kraji prav slabo letino. Kar niso podjedli črvi, pokvarila nam je suša, in če nam tudi danes, ko to pišem blagodejen dež zopet namaka zemljo, ne bo mogel več vsega popraviti. Sena smo nakosili za polovico manj kot druga leta in tudi otave bo zelo malo. Žita razen rži so skoraj uničena, le vinska trta, kolikor je še imamo, uspeva tako, da že stari ljudje komaj pomnijo take. Da se bližamo res slabim časom, pokazal je veliki živinski sejem dne 2. julija v Železni Kapli, ko smo ponujali živino za 3O0/o vredneje od navadne cene in nismo nič prodali, čeravno je ta sejem po navadi zelo dober; letos, ko bo moral vsled pomanjkanja krme vsak posestnik nekaj živine prodati, ni kupca. Potreba je velika in ljudje pričakujejo od gg. državnih poslancev, da jim bo to sedaj prva naloga.
Št. Lipš. (Cerkvene poprave.) Naša stara cerkvena ura je že dolgo kljubovala, tako da smo jo morali pustiti stati. Zdaj jo je vendar uravnal urar Franc Komatič iz Železne Kaple, da dobro teče in pravilno bije. Tudi v Žitarivasi in več drugih krajih je popravil isti cerkvene ure. Jamčil je za 5 let. — Janez Goleš v Celovcu pa nam je izdelal tabernakelj za stranski oltar prav okusno, tako da je lep kinč cerkvi.
Št. Lipš. (Frankfurtarice.) Naši nadebudni Zagorjani, ki tako neutrudljivo razobešajo svoje frankfurtarske cunje, nimajo sreče. Že tretje-krat jim jo je baje raztrgala in uničila zlobna roka. Sedaj so jim že c. kr. orožniki iz Dobrle-vasi morali pomagati iskati omenjene „zločince“, ki so jim raztrgali to proti-avstrijsko cunjo. Sumilo se je in ovadilo naravnost člane našega izobraževalnega društva; proti temu odločno protestiramo, ker imamo več drugega dela kakor pa laziti za vašimi cunjami. Mi jim to veselje privoščimo, ki ga imajo s to črno-rdečo-žolto cunjo, ki jo obešajo na slovensko lipo.
*	_.	»Zatrli nas niso spečih,
St. Lipš.	pe bodo nas bedečih !‘-
In da ne spimo, ampak bedimo, zato skrbi naše ,,Kat. slov. izobraž. društvo1', ki nas vedno drami in podučuje s prireditvami in podučljivim berilom. Da pa je ljudstvo pri nas že res zavedno in prebujeno, pokazalo se je prav jasno na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Našteli smo v sami naši župniji do 12 kresov, vmes se je pa streljalo, da je kar grmelo tja po lepi Podjuni. Sploh se je pri nas prav v kratkem času izvršil v narodnem oziru velik preobrat, če pomislimo, kako je bilo pri nas pred par leti še vse zaspano in nezavedno. Zato imajo največ zaslug v prvi vrsti naš neutrudljivi in požrtvovalni g. župnik A. Huter. Vi pa, dragi mladeniči, oklenite se še tesneje našega društva; posebno vabimo vas, ki še niste pri društvu, da pristopite, in šli bomo neustrašeno naprej, ne oziraje se ne na desno ne na levo, za jasnim ciljem, -r-
Žvabek. (Razno.) Za župana je bil izvoljen šestokrat vrli Jakob Mihev, za krajnega šolskega načelnika pa mladi posestnik Jožef Hojnik. — Ker je bil imenovan za nadučitelja v St. Primožu g. J. Kovačič, oskrbuje šolski pouk pri nas dvakrat na teden g. učitelj iz Suhe. — Mil. g. stolnemu korarju M. Groserju. konservatorju, se je posrečilo v naši podružnici Sv. Jurja razkriti dobro ohranjen rimski grobni kamen, ki je star 1600—1700 let. Kako je prišel sem, ni znano. — Minolo nedeljo sta se kopala in vozila po Dravi sinova bivšega Pungratnika na sv. Mestu, eden star 19, drugi 10 let; ker sta bila preveč drzna, ju je Drava objela s svojimi hladnimi valovi. Našli ju še niso. Bog tolaži žalujoče sta-
riše! — Ravjakov fant na Suhi je šel v Libeliče po smodnik za žegnanje; po neprevidnosti se smodnik vžge in ga močno osmodi po životu; prepeljali so ga v bolnišnico. — Kmetu Brnku so se splašili konji, eden je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo in so ga morali pobiti. Kmet ima občutno škodo.
Prevalje. Županom je bil v občinski seji dne 14. julija enoglasno izvoljen dosedanji župan g. Pristov.
Prevalje. (Zakaj ne marate kmetov?) Naša slovenska krščansko-socialna stranka je pri zadnji volitvah delala na to, da bi bil kmet zastopan v občinskem odboru po večini, ker so Prevalje vendar kmetska občina. Žalibog se nam to ni posrečilo, kakor smo že zadnjič poročali. Kmetje so v novem odboru v manjšini, sedem po številu. Ali še ta manjšina ni pravično razdeljena na posamezne okraje. Odborniki so v pretežni večini vzeti iz Prevalj, oziroma Farske vasi. Okolica ima samo pet zastopnikov, torej od 19 odbornikov, če prištevamo viriini glas, samo četrtino. In še izmed teh pet stanujeta dva v najožji bližini Prevalj. Daljšo okolico zastopajo samo trije odborniki. Ali je to pravična razdelitev? Poljano, Stražišče, Zagradi in Navrški vrh ste popolnoma prezrli! Kdo bo sedaj zagovarjal težnje teh krajev? Mar Prevaljčani? Gosp. Vromana iz Stražišč ste izbacnili, ker se ga bojite. Naša stranka je razdelila odbornike-kandidate sorazmerno po celi občini, in to je edino pravično. Vi pa hočete, da vlada v občini le vas Prevalje s svojimi tako-zvanimi fortšritlarji, kmečki okolici pa ste še milostno pustili tri zastopnike, toliko, da ste še pripoznali, da tudi še spadajo v našo občino, kakor da bi bili ti kmetje samo vaš privesek. Namestniki morajo stanovati zaradi sej blizu občinske hiše, odborniki pa naj bodo vzeti iz vseh delov občine. Nekaj pa so nam te volitve vendarle koristile, namreč, da smo do cela spoznali prijatelje in nasprotnike slovenskega kmeta. Trgovci in obrtniki naj si vendar enkrat^ že zapomnijo, da živijo od slovenskega kmeta. Če jim ta hrbet obrne, morajo iti s trebuhom za kruhom. Čemu torej nasprotovati? Naj omenim le enega obrtnika, pristnega Slovenca, ki je na dan volitve pridrvel v neko gostilno v Prevaljah in se mogočno trkaje na prsi bahal: „Mir saj ma mir, tajče!" Neki nemški učitelj, ki je bil navzoč, se mu pomilovalno nasmehne, rekoč, „ta še nemški ne zna, pa se štuli za Nemca". Tako sodi pošten Nemec o ostudnem nemškutarjenju. Dotični obrtnik naj si le zapomni, da bomo brezobzirno objavili njegovo ime, če nas bo še tako nesramno izzival in pljuval v svojo lastno skledo.
Prevalje. („Lurška pastirica.") V nedeljo, dne 28. m. m., so naša vrla dekleta v splošno veselje vdrugič uprizorila prekrasno igro: ,.Lurška pastirica". Da igra našemu ljudstvu res ugaja, kaže to, da se še vselej čujejo glasovi, naj bi se pozneje še enkrat ponovila. Da, slišali smo celo izjave, da so naše igralke veliko lepši nastopale nego igralci nekega nemškega diletantskega društva, ki je okoli Binkošti nekaj večerov v gostilni pri Ahacu uprizarjalo svoje igre. In ta pohvala naših mladih igralk je popolnoma opravičena. Prvikrat stati na odru pred mnogobroj-nim občinstvom in vendar svoji ulogi primerno nastopati, je gotovo hvalevredno. In igralke so bile skoraj vse novinke. — Seveda, s tem ne trdimo in tudi nočemo trditi, da je bila igra brez pomanjkljivosti. Te so povsod, in naj bi pri nas ne bile! Najbolj so se pa odlikovale igralke z glavnimi ulogami, kakor Eleonora (p. d. Žagarjeva Tilka) s svojim pogumnim nastopom in njeni hčerki: Otilija (Kotnikova Pepka) in Zofija (Lipič Lizika), ki ste obe razveselili poslušalce tudi z dvema deklamacijama („Prisega Rožanke" in Prolog k imenovani igri). Tudi Mina (Angela Kokolj), Bernardka (Žik Roza) in Barba (Temelj-nova Micka) zaslužijo za svoj neustrašeni nastop odkrito priznanje. A i manjše uloge, kakor Lojza (Čuježeva Malka), Jera (Pušel Jožefa), Micika (Jurač Zofka), Ivanka (Richter Pepka), Lizika (Temeljnova Lenčka) in vse druge, zlasti še lurškega župana (Abraham Leopoldi), moramo častno omeniti. In angelji? Kako pozorno je bilo vsako oko, ko so prihajali in odhajali in ko so nosili lurški Gospe lepe cvetlice na oltar. Hvala vam vsem za vaš trud! In če nimate za svoje požrtvovalno delo druge plače, imate gotovo to, da ste marsikateremu srcu napravili ta dva dneva obilo blagega veselja in da ste s to igro spletle lurški Gospè lep venec. — In ti, drago slovensko ljudstvo, pridi tudi k drugim prireditvam našega slov. del. društva v tako častnem številu kakor zadnjič, posebno pa tedaj, ko bomo obhajali slavnost v čast letošnjima jubilantoma: papežu in cesarju!
Prevalje. (Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu.) Kakor ves slovenski svet, tako smo počastili tudi mi naša slavna blagovestnika
in zaščitnika vseh Slovanov, sv. Cirila in Metoda, na predvečer njenega praznika. Dva kresa sta mogočno plapolala v Zagradih na trati pod Te-meljnovo hišo. Nista bila sama. — Na gričih okoli Prevalj žarelo je še mnogo drugih. — Našteli smo jih 17, med temi tri na vrhu skalnate Pece. — V temno noč so pa švigale kakor utrinki z nebes živobarvne rakete, oznanjajoč okolišanom: Slovenci skup pod krščansko zastavo Ciril-Metodovo!
Guštanj. (Razno.) Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je tudi pri nas gorelo nekaj kresov. Videli smo jih kakih 1L Lep kres je gorel na Uršelski gori. Pri „Žmolaku“ nad Guštanjem je žarel kres, in pokali so topiči, da se je daleč razlegal njih glas. —- V kratkem dobimo v Guštanju ljudsko knjižnico. Petdeset knjig bo darovala «Slovenska dijaška zveza11 v Ljubljani. — Šola v Tolstem Vrhu je gotova. Iz stare občinske hiše smo napravili moderno stavbo. — Suša je tudi pri nas napravila mnogo škode; vendar tako hudo kakor na Kranjskem ali drugod še ni. Vsled tega so padle cene živini. — Če ne bo kake nesreče, bomo imeli letos obilo sadja in tudi dosti mošta, tako da bomo lahko konkurirali s pivovarnarji, ki so podražili pivo.
Sv. Križ nad Črnečami. (Nove orgle.) Med slovesnim zvonjenjem in gromenjem topičev smo dne 6. julija t. 1. prepeljali nove orgle, delo znanega našega rojaka, izvrstnega mojstra Jan. Kuharja v Zakamnu, k Sv. Križu. Delo že zdaj hvali svojega mojstra. Nove orgle, postavljene v proslavo petdesetletnice mašništva papeža Pija X. in šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. se bodo slovesno blagoslovile v nedeljo, dne 2. avgusta, na Porcijunkulo! Popoldne isti dan bo koncert na orglah. Rojaki, častilci sv. Križa, prihitite takrat v kar največjem številu!
Ojstrica. (Poštnega sela) smo dobili od 1. julija 1.1. Bil je že zadnji čas. Taisti hodi iz Sp. Dravberga trikrat na teden črez Ojstrico, Kozji Vrh itd, trikrat pa črez Št. Lovrenc, Rabštanj itd. — Tako smo vendar enkrat prišli bliže svetnemu prometu. — Novega učitelja smo dobili, kakor se govori, vsaj do konca šolskega leta, v osebi g. E. Podlipnika iz Poreč. Zdaj imamo vsaj zopet reden šolski pouk. Dravberški krajni šolski svet se je bil pritožil, da hodi tamošnji g. nadučitelj semkaj poučevat, ker je bila vsled tega trpela šola v trgu.
Spodnji Dravograd. („Schulverein“) se je zadnjo nedeljo postavil zopet v gostilni Rudolfa Domaingo. Proti večeru je njegov shod naznanjala frankfurtarica — zastava namreč, ne klobasa — na imenovani gostilni, po polnoči pa hajlanje po trgu. Druge škode menda ni bilo!^
Borovlje. (Nasprotniki in — mi.) Če sme človek verjeti nemškim listom, kakor „Freie Stimmen“, potem nemškutarija res vrlo napreduje v našem nekdaj čisto slovenskem kraju. Na eni strani nam zavija vrat nemški voditelj soci-jalne demokracije sodrug Neutzler, na drugi pa dr. Maurer s svojim „Turnvereinom“, Strein z „Alpenrose“, Marles s „Kindergarten“. Kusternik s „Volksschule“, Janich s ,,Vorschusskasse“, dr. Vetter s „Sudmark“ in Machart s «deutscher Schulverein“. Kakor se vidi, je delo jako lepo razdeljeno; gospoda si vedno pomaga s tem, da društvo društvu ob priliki priskoči na pomoč. Zaman ne delajo, samo „Turnverein“ ima 114 udov. Ne podcenjujmo vendar delovanje našega nasprotnika, prepozno bo, če šele takrat vidimo nevarnost, ko nam je že ugrabil, kar nam je hotel vzeti. Seveda, da takrat vse naše tarnanje nič več ne pomaga. Tako ne bode dolgo, in zopet dobimo ne samo mi, ampak pravzaprav cele Borovlje eno po glavi. Stvar je taka: Občina bo-rovska hoče erarju podariti njivo, ki se razprostira med Voigtovo, Čudnovo in Ogrizovo hišo, da se na njej postavi sodnijsko poslopje, davkarija itd. Že zanaprej se mora povedati, da niti država niti Borovlje ne bodo imele nikakega dobička. Dozdaj plačuje država za sodnijo 800 kron, za davkarijo 720 kron najemnine na leto, za novo poslopje pa bo morala šteti gotovih 140.000 kron glavnice, česar vendar noben človek ne bo imel za dobiček. In Borovlje same? Brez dvoma največje važnosti za Borovlje je dejstvo, da bi c. kr. uradi ne bili več v Borovljah, ampak na Gabli, edino le v korist g. Ogriza, ki ima tam blizu svojo gostilno, trgovino in puška-rijo, in za sodnika, ki bi imel lepo plačo in prosto stanovanje še povrh. Tudi k notarju dr. Vettru in Marksu ne bi bilo daleč, z eno besedo, voditelji bi bili lepo skupaj pred kolodvorom, in hiše njihove bi imele največjo vrednost. Kakor se vidi, je ves načrt jako dobro in zvito premišljen in dela vso čast tistemu, ki ga je izkljukal. Profit Ogriz, škodo pa ves kraj, posebno pa še naše ljudstvo, ki je s tem brez pardona Nemcem in sovražnikom našim v izkoriščanje vrženo v krilo.
Mi pa, kaj parni? Gledamo se po strani, pijemo na čast domovini, udeležujemo se nemških veselic in gremo narodni smrti nasproti. Še je čas za delo, pustimo razpor, delajmo skupno in rešimo, kar se da rešiti. Ne imejmo tega za klerikalca, drugega za liberalca, oba naj bosta delavna Slovenca, ki se žrtvujeta za umirejoči Korotan! Sloga — moč!
Podljubelj. (Ante Kristan na Koroškem.) Neutzler in naši rdečkarji so najbrž že na koncu litanij. Zmerjajo, kar morejo in znajo, ker pa število naših navzlic temu od dne do dne raste, jim je gosp. Neutzler kot zadnji „mitl“ še salonsocija Kristana iz Ljubljane zapisal. Kakor vsak soci, tako se je tudi Anti-kristan hotel velikega pokazati s tem, da je vso kranjsko blato nametal na gosp. Grafenauerja in Gostinčarja, ministre, poslance in klerikalce. Tudi nebes se je lotil, ker to spada k „wirtschaftlichen Organisation“. Dokazal je gumpeem, da ni drugih poštenjakov kot rdečkarji. Kristanek, nas vaši azijatski pohodi prav nič ne motijo, mi delamo mirno naprej in ne zmerjamo samo črez ljudi, ki nas brigajo toliko kakor vas Koroška in še posebno Grafenauer. Grafenauer socijem ni dolžan odgovora, ampak vi, ki so vas volili. Značilno je še to, da salonsocildemokrat Kristan v Ljubljani prav pridno pisari slovensko, če pa pride na Koroško, pa je na mestu „laj tajč“. Heil Kristan! Od takih ljudi ne pričakujemo pomoči.
Sele. (Smrt.) V soboto, dne 4. t. m., je tukaj umrl 34letni gospod Marka Ogriz, krojač. Bil je izvrsten delavec in že več let občinski odbornik. Kot tak se je potegoval vedno za pravice slovenskega naroda, katerega je res iz vsega srca ljubil. A dohitela ga je prerana smrt. Pogreb je bil v ponedeljek; mnogoštevilna udeležba občanov pri pogrebu je pričala, da so ga res ljubili. Na grobu so govorili č. g. župnik Ivan Nagel; kratko so popisali življenje tega poštenjaka in opomnili, naj si ga vzame vsak mladenič za zgled za celo življenje. Izgubili sta ga dve materi, lastna mati in slovenska mati, slovenska zemlja! Mila slovenska zemljica naj mu bode lahka!
Sele. (Kako smo kresovali pri nas.) Težko smo pričakovali večer 4. malega srpana, na katerem bi dokazali, da še žive Slovenci na Koroškem in da jim bode ostala domača zemlja «Koroška11 še vedno ljuba mati! Podali bi radi celemu svetu dokaz, da še niso podrti stebri Slovencev na Koroškem, da Slovenci še vedno ostanejo zvesti veri in narodu! Pričakali smo krasen večer, večer velikega pomena! Kajti slavili smo sv. brata Cirila in Metoda, katera sta učila slovenski narod spoznati^ pravo vero, učila ga najprej pisati in brati. Č. g. župnik Linasi iz Apač so nam razodeli veliki pomen tega večera, opisali življenje in delo teh slovenskih apostolov. Krasan je bil govor! Povedati se mora pa tudi, da smo poslušalci, katerih je bilo nad 120, imeli srce odprto in čutili z gosp. govornikom! Končali so z besedami, katere si naj vsak dobro zapomni in jim tudi zvest ostane: «Dovolj časa smo mi Slovenci hlapčevali tujemu narodu, kateri nas vedno zaničuje, dovolj smo v pa-triotični vdanosti žrtvovali svojo srčno kri na balkanskih in laških bojiščih za mir in slavo — drugih! Dovolj smo branili hišo tujcu! Prišel je čas, da mislimo tudi nase, da si uredimo svoj lastni dom in da bomo vendar enkrat mogli vzklikniti s pesnikom:
.,Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!1'
Z navdušenimi ,,živio“-klici in pesmijo «Hej Slo-venci!“ smo se odzvali govorniku, dokaz, da so besede zadele pravo mesto; srce slovenske žene, moža in otroka, ki hoče biti Slovenec in kot tak braniti svoj mili narod in vero! Velečasten je bil tudi kres, ki ga je bil napravil posestnik Tomaž Travnik, p. d. Hajnžič na «KobelcF. Ta mož je pokazal nasprotnikom, da se ne sramuje svojega maternega jezika! Bog ga živi in mu obilo poplačaj ves trud! A ne samo kres je pričal o veliki slavnosti, ampak tudi rakete, umetni ogenj in lampijoni, katerih smo imeli nad petdeset. Tudi naš kanon, gromovnik, je moral priti na prijazen hribček ter grmeti in s tem naznanjati naši preljubi delinei slavnost v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu. Imenitno je bilo tudi — petje; na eni strani možje, na drugi ženske in nazadnje še veliko naše mladine, ki so prepevali, da je bilo veselje! Prav zadovoljni smo se vrnili v domačo vas z lampijoni, ter prepevali «Hej Slovenci!", da je kar odmevalo od sivih skal Karavank! Kres v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu je bil res krasan; tako lepo se je izvršilo vse, da so se ljudje kar čudili, kajti nikoli še niso kaj takega videli. Nekateri so govorili, da kaj takega sploh nikoli ne bodo doživeli več. Drago ljudstvo! Ni se godila ta slavnost zadnjekrat! Vrnila se bode še lepše, sijaj-
nejše! To bode tačas, ko se vzbudi slednji, sedaj nezavedni Slovenec in ko bodemo vsi skup slavili na ta večer svoja apostola sv. Cirila in Metoda! Do tega časa, drago ljudstvo, pa si zapomni besede našega pesnika Prešerna in se tudi po njih ravnaj :
Največ sveta otrokom sliši Slave,
Tam bomo našli pot, kjer nje sinovi
Si prosto vo’ljo vero in postave.
Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi,
r Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
Kot so pod svetlim solncem sužnji dnevi!11
V to pomozi nam Bog in sreča junaška!
Slovensk mladenič.
Malošče. („Štajerc“ in njegovi pristaši. — Kresovi.) «Štajerc11, ti predraga duša, ampak samo na nekem gotovem kraju, katerega ti že jako dobro poznaš, ker romaš tja vsak teden kot pobožen svetohlinec, kje je na svetu še pameten človek, ki bi verjel, da hočeš skrbeti za kmeta, ga izobraziti in mu priboriti svobodo mišljenja? Že vrabci na strehi žgolijo o tvoji hinavščini in vedo. da hočeš naše kmete spraviti pod jarem nemških nacionalcev, tvojih pokroviteljev. Ker tako rad gledaš «prizore za bogove" —1 saj se ta fraza nahaja v vsaki številki parkrat — počakaj, ti bodem pa jaz naslikal tak prizor iz tvojega tabora. Hej, to je bilo tuljenje, ko so zadnjič nekateri tvoji pristaši s kupo žganja v roki bojevali boj proti nazadnjaškim (?) klerikalcem. Tako nekako mora biti tam doli med onimi rogatimi, katere so klicali vsak trenotek na pomoč proti pr . . . . f . . . Da, na tuljenju, kletvi, šnopsanju, surovosti in praznim besedičenju se spoznajo «Štajerčevi" podrepniki. O zlata svoboda mišljenja! To poznaš samo ti, «Štajerc", in tvoji zvesti prijatelji. Dokler bodeš imel same take pristaše, kakor so v Ma-loščah in okolici, ki nimajo nobenega osebnega prepričanja, ki sploh ne vejo, kaj govorijo, ki prežvekujejo samo slamo, katero jim nudi tvoje gnojišče, se nam ni treba bati, da bi ti s svojo nesramno pisavo okužil naše dobro^ kmetsko ljudstvo. Svetujem ti, da ostaneš na Štajerskem, saj te na Koroškem razen nemškutarjev nobeden ne mara. — Krasen večer je bil dne 4. julija. Mnogo-brojni kresovi so ožarjali lepo našo domovino, zibelj Slovencev, naše slovenske Karavanke. S tem smo pokazali, da Slovenci še živimo!
Marija na Žili. (Strela jo je ubila.) V vasi Drobolje tukajšnje fare je udarilo dne 9. t. m. pri Majarju v dimnik. Ubilo je 15letno pridno deklico SchOfman, ki je pestovala v bližini dimnika, oziroma na pragu, dete. Dete je le ožgano. Hiša je zgorela. Ko je peljal po noči Prašnik z Žile brizgalnico gasilnega društva nazaj v gasilni dom, se je prevrnila na njega. Na srečo ga je slišal ječati neki delavec ter ga je rešil iz nevarnega položaja, ki bi postal lahko njegova smrt. — Naj bi se ob nevihtah vendar ne postajalo na prepihu, na pragu, pri odprtih oknih, pod dimniki! Bilo bi manj nesreč!
Trata. (Sreča v nesreči.) V nedeljo, dne 12. t. m. popoldne ob štirih je vozila mimo gostilne «Lufthof" kobila bistriškega kmeta Blazina. Na vozu sta sedela kmet in njegova žena. Med potom jima je prisedel neki soseden fant. Po podklošterski cesti pripuha avtomobil. Kobila se prestraši, se bliskoma obrne ter obenem zvrne voz. Kot iberčki sta sfrčala dol zaporedoma mož in fant. Kobila pa je zdirjala kot peklenšček po cesti nazaj. Kolesa, priprega, vajeti, deske so kar štrkale na vse strani. Žena je še ostala na vozu. Ko je padla ven. je obvisela z roko. V divjem begu jo je vlekel konj kakih 10 korakov po cesti naprej. Potem je vendarle obležala. V avtomobilu so sedeli štirje Lahi. Na poziv, da se ustavijo, se zaderejo, da niso oni krivi in potem hajdi naprej! Tujci, prejedena gospoda, se vozijo po naših cestah, a še toliko dostojnosti ne poznajo, da bi, ko pade naš kmet v svoji krvi po njihovi krivdi, obstali in mu obrisali krvave srage! O odškodnini niso hoteli ničesar slišati. Kmet se ni poškodil, fant je ranjen na glavi, žena pa je odrgnjena na rokah in nogah. Voz seveda je v kosih. Brzojavilo se je na postajo Pontabelj. da naj ustavijo avtomobil, ki nosi štev. 28—97.
Zahomec ob Žili. (Svatba.) Ženitev v Zahomcu! To je nekaj posebnega. Ob tej priliki se mi pojavljajo v spominu slike staroslovanskega pobratimstva. Sesia se je zopet na svatbi zahomska družina, družina pravim, ne Za-homčani, kajti naši vaščani niso si samo sosedje, ampak še bolj bratje, zvesti pobratimi. Polne dvorane. Na častnem mestu novoporočenca Fr. Zwitter, naš vrli kmet-narodnjak in vzorni gospodar, zraven njega zaročena mu družica za življenje, vrla narodna mladenka iz bližnjih Drašč. Okrog srečne dvojice pa sedijo naši korenjaki v slavnostnem razpoloženju, vzor sloge in prijateljstva. Vsak Zahomčan si šteje za dolžnost, počastiti s svojo prisotnostjo na novo poročenega soseda. In tako smo tudi na tej naši svatbi vi-
deli zbran skoraj ves Zabomec, tukajšnje kmete in može, katerim je usoda odkazala drugo torišče, proč od rojstne grude. Vsi so se čutili le kot zahomski pobratimi, okrožujoč s svojo prijateljsko slogo tudi svate iz sosednih vasi. Na novo so utrdili rek, ki se popolnoma sklada z življenjem naših vaščanov: vsi so za enega,' eden za vse. V Zahomcu se je ohranilo še pravo slovansko pobratimstvo, bratstvo, kakršnega bi pač moral z lučjo iskat po širni Sloveniji. Od nekdaj ni nobenega razpora med vaščani. Da se počasti sovaščan, se vse žrtvuje. Koliko se je trudil naš Korén, da je moglo devet jezdecev v starozilski narodni noši jahati na čelu sprevoda. Ti naši neodvisni, gospodarsko krepki, svobodni kmetje, ponosni kakor Črnogorci na svoj rod in svojo grudo. In vendar je žilave in korenite korenjake ob napitnicah premagalo premočno čuvstvo bratstva — solze so se jim pokazale na licih, solze, ki jih sicer nikakor niso vajeni. Zasolzile so se i meni oči, videčim tako idealno slogo, tako nesebično bratstvo. In ob tem sem si zmislil naše slovanske nesloge, ki nas uničuje. Složni va-ščanje in nesložni celotni narod!
Naborjet, dne 13. julija. Tu je nastal ob
9.	uri na večer požar. Zgorel je hlev s tremi' konji. — Čuje se, da je postajenačelnik v Žab-nicah, ko ga je požarna bramba prosila, da naj telefonično vpraša, kje je ogenj, v gostilni pri Vedamu sedel ter se je repenčil, „da se šele ob
10.	uri otvori urad!“ — Tako torej! Ljudstvu naj vse zgori, uradnik, ki je od ljudstva plačan, bi se pa še iz gostilne k telefonu ne mogel potruditi !
Javno pismo gospodu Fr, Grafenauerju.
Vi niste poslanec samo za Vaš okraj, mi Vas smatramo za poslanca vseh koroških Slovencev. Težaven, a slaven posel! Zatorej Vas prosimo, obrnite tudi oko v Zilsko dolino, Vašo rodbinsko domovino. Ozrite se na poštne, železniške in orožniške urade. Tu imamo povsod predstojnike nemškega pokolenja, ki slovenskega jezika ne razumejo, ki so Slovencem neprijazni ali celo sovražni. To so tisti ljudje, kateri so med nas postavljeni, da nas dražijo z ustanavljanjem podružnic nemškega „šulferajna“ in „sudmarke“, in kateri strastno delujejo na to, da spravijo nemir med nas, da brat za brata več ne mara. Zakaj se to godi, vsi dobro vemo in čutimo. Vse za ponemčevanje. Naj poskusi vlada med Nemci tako delati! Mi hočemo biti na lastni zemlji gospodarji in to tudi ostati. Naj daje Nemce v nemške kraje, Slovence pa v slovenske, ako ima pamet sploh še kaj veljave. Mi tega ne prosimo, ampak odločno terjamo! Ubogi Slovenci morajo služiti po tujih nemških krajih, kjer še ziniti ne smejo, mi imamo pa cele trume nemških uradnikov, kateri nas ne razumejo, mi pa njih ne, kateri se osorno obnašajo in derejo nad nami, ako za naš denar zahtevamo vozne listke ali poštne tiskovine. Dajte narodom svoje pravice!
Prosimo, zastavite ves Vaš vpliv pri ministrstvu, da se obrne na boljši in se more narod oddahniti. Z odličnim spoštovanjem
Zilski Slovenci.
Torba za nasprotnike.
Grabštanj. (Pivovarnar Nagel e) je v svojem govoru na Dunaju omenil tudi našo šolo ter trdil, da je v to šolo v minolem letu zahajalo 20 nemških otrok in ne 6, kakor je g. poslanec Grafenauer poročal. Kdo je torej v državnem zboru poročal napačno? Mi pravimo in tudi dokažemo, da je g. Nag al e bil tisti, ki se je vsedel na limanice svojega zaupnika. Lansko leto je bilo na tej šoli res samo šest nemških otrok, in letos jih še toliko ni. In recimo, da bi jih res bilo 20, kaj bi to bilo v primeri s približno 250 otroki, ki obiskujejo šolo po zimi? Ali mora biti zavoljo par nemških otrok šola že popolnoma nemška? Da, mi ho-hocemo tudi nemško znati, ker smo v stiku z Nemci, ali naši otroci se morajo v šoli poučevati na podlagi tistega jezika, katerega znajo od doma in to je materni jezik, kar je edino pametno. Z drugimi besedami, naši otroci se naj uče nemški, toda učni jezik mora biti slovenski Saj tudi Nemca, ki bi se hotel francosko ali angleško naučiti, ne pošljejo v francosko ali angleško šolo, temveč se uči tujega jezika na podlagi svojega maternega. In če pogledamo v naše nemške šole, se moramo kar čuditi, kako se ubogim otročičem vbijajo v glavo nemške besede, katerih pa ne razumejo. Ne, to ni učenje ampak mučenje in potrapovanje. In sadovi takega pouka se že kažejo. Otroci ne znajo samostojno misliti. Zato se dogodi, da je otrok, ki hodi par let v šolo, neumnejši, nego je bil, preden se je začel učiti. Sad takega pouka je tudi, da
otroci, ki zapustijo naše šole, ne znajo niti nemško in niti slovensko ter govore nekako kolobocijo.
Tudi ni res, kar je Nagele poročal glede katekizmov, da jih slovenski otroci neradi berejo in težko razumejo. Nagele pač trobi, kakor mu drugi narekujejo, toda mi mu povemo, da otroci vkljub temu, da se v šoli malo ali nič slovensko ne učijo, vendar še radi slovensko berejo in slovenski krščanski pouk desetkrat bolje razumejo nego nemškega. Sicer pa se itak tudi nemško poučuje v razredih, kjer jet kaj takih šolarjev, ki slovensko ne razumejo. Če g. Nagele tega ne verjame, naj pride pogledat osebno in pri tej priložnosti lahko da svojemu poročevalcu eno okoli ušes.
In celo mrtve je Nagele spravil na oder! Ubogi Wagner! Ako bi vedel, da bode črez 10 let po smrti na Dunaju tožen, bi se pač ne bil dal zapeljevati od tistih prijateljev, ki zdaj zalagajo Nageleta z napačnimi poročili, ter bi bil raje bolj redno zahajal v šolo. Ker g. pivovarnar ni imel korajže, imenovati ga po imenu, imenovali smo ga mi, kakor bi tudi lahko imenovali Nageletovega zaupnika, katerega pa itak vsak Grabštanjčan pozna. G. Nagele, ali veste, kateri stranki je dotični župnik pripadal? Naši ne, nad katero izlivate žolč ! Pustite drugokrat vsaj mrtve pri miru!	Nageletov neztmjmik.
Gospodarske stvari.
Pomanjkanje krme na Spodnjem Štajerskem.
Na Spodnjem Štajerskem je vsled dolgo trajajoče suše nastalo veliko pomanjkanje krme. Po gorah se je trava popolnoma posušila. Zato so kmetje prisiljeni, da prodajajo pred kratkim kupljeno živino po neverjetno nizkih cenah. Goveje meso plačujejo samo po 52 vin. žive vage, telečje pa po 60 vin. Kazen tega je bila žetev po nekaterih krajih tako slaba, da preti temu kraju gospodarski polom. Poslanec dr. Korošec je vložil nujen predlog za takojšnjo državno pomoč. Dne 8. t. m. je bilo v ministrstvu posvetovanje, kako ljudem pomagati. Agrarni krogi zahtevajo brezobzirno prepoved izvoza krme.
Društveno gibanje.
„Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško" (Celovec, Kosarnske ulice št. 30/1.) vljudno vabi k udeležbi shoda in mladeniškega tečaja, katerega prirejli osrednja „Zveza“ dne 26. in 27. julija 1.1. v Škofji Loki ua Kranjskem. Vsako društvo naj bi poslalo vsaj enega ali dva fanta tja, da vidijo na lastne oči, kaj je mladeniška organizacija. — Treba pa je tam ostati na vsak način v nedeljo in ponedeljek. Ponedeljek na večer je možno biti zopet na Koroškem. — Koroška „Zveza“ prosi, da se ji zastopniki raznih društev nemudoma naznanijo. — Odpeljali se bodemo Korošci iz Celovca v soboto, dne 25. julija, ob 7.32 uri zvečer pod vodstvom „Zvezinega“ reditelja. Udeleženci se zberemo točno ob 7. uri zvečer na glavnem kolodvoru v Celovcu; Rožani naj pa spotoma k nam pristopijo. Na zdar!
Slov. akad. fer. društvo „Gorotan“ priredi svoj V. redni občni zbor v četrtek dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne pri Cingelcu na Trati (pri Borovljah), s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Sprejem^ novih članov. 3. Volitve za novi odhor. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ^	odbor.
Žihpolje. Marijina družba priredi v nedeljo, dne 19. t. m., ob uri popoldne v župnišču igri „Sv. Neža“ in „Jeza nad petelinom in kes“. Vstopnina 40 vin. čisti dobiček se porabi za popravo cerkve.
Društvo kovinarjev ima v nedeljo popoldne ob 3. uri shod pri Kajzru v Podljubelju. Udje, pridite vsi. Dnevni red: Starostna zavarovalnina.
Odbor.
Vabilo na redno mesečno zborovanje, katero napravi «Izobraževalno kmetsko društvo za Kudo, St. Peter in okolico “ na god svvAne v nedeljo dne 26. julija 1908 pri Fišerju v Št. Martinu ob 2. uri popoldne. Ob ugodnem vremenu se vrši zborovanje na prostem in se predstavlja tudi igra: «Kmet Herod11, burka v dveh dejanjih. Da se pokrijejo stroški za igro, se bo^ pobirala vstopnina po 10 vin. Odbor.
Železna Kapla. „Slov. izobraževalno društvo11 priredi na dan sv. Ane (26. t. m.) po drugi službi božji v zgornjih prostorih gostilne gosp. Gašp. Weitzerja (Boštej) svoje mesečno zborovanje. Govori «Zvezin11 govornik.
Odbor.
Prevalje. V nedeljo dne 19. julija, popoldne po blagoslovu, se vrši pri Steklu mesečni shod našega delavskega društva. Na sporedu je govor „o dosedanjem delovanju avstrijskega državnega zbora11.	Odbor.
Politične vesti.
Prade — odstopi.
Nemški minister-rojak Prade je že naznanil ministrskemu predsedniku svojo demisijo. Mož ima težko stališče. Nemški radikalci so silno razvajeni ljudje. Karkoli jim narekujejo njihove politične kaprice, hočejo tudi doseči in se ne morejo strezniti, da je prinesel ljudski parlament vendar enkrat tudi drugim narodom troho pravic. Ker so se češki Nemci z nujnimi predlogi, ki so napravljali v zbornici baronu Becku sive lase, pošteno urezali, zavračajo sedaj vso krivdo neuspeha na svojega ministra-rojaka in ga po zborovanjih hudo napadajo. To je en vzrok. Drug vzrok je pa ta, ker so nekateri nemški radikalci strašansko lačni ministrskega portfelja in ga že ne morejo dočakati. Tudi drugim, železniškemu ministru dr. Derschatti, naučnemu ministru dr. Marchetu, ki tudi ne more na migljaj več izpolniti vsake želje nemških nacionalcev, finančnemu ministru dr. Koritowskemu in pravosodnemu ministru dr. Kleinu se majejo ministrski stolčki prav pošteno in bodo šli morda že na jesen v že davno zaslužen pokoj. Le za finančnega ministra bo škoda.
SANAT6GEN
neogibno potrebno krepčilno in osvežujoče sredstvo za vse, ki se cutijo'utru-jene in revne, kakor sploh
za nervozne J in slabe.
Presojen imenitno od več nego 7600 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
Brošura zastonj in franto od Bauer-ja & dr., Berolin SYY. 48. Glavni zastopnik C. Brady, Dunaj I., Fleisclnnarkt 1.
Kaj je novega po svetu.
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah bode daroval v nedeljo, dne 26. t. m., novo mašo č. o. Feliks Tavčar, frančiškan, sin občespošto-vanega Cerkvenika ondotne romarske cerkve.
Mati? Prišla je vročina in obenem čas nevarnih otročjih bolezni. Ali si se prepričala, da svojega otroka pravilno hraniš in ga na ta način pred angeljem-morilcem otrok: pred bruhanjem, drisko in črevesnim katarjem obraniš? Samo ako ga hraniš z otročjo moko „Kufeke“ ga najbolj gotovo obraniš. Knjiga se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri K. Kufeke, Dunaj III.

Pravo ime Schichtovega perilnega izvlečka je
,Frauenlob‘.
Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nado-mestuje druga belila.
Dobiva se povsod!
Smešniee.
Ta jo pa dobro pozna ! Gost: „Krčmarica! Spravite mi vendar to nadležno mačko s poti, vedno bolj se steza v mojo skledo in jé iz nje.“ Krčmarica: ,.0 ne, to je pametna živalica. Skleda, iz katere vi jeste, je njena. No, pozna jo dobro, in bi tudi rada iz nje jedla.11
*	Neki zvit človek je bil povabljen k svojemu prijatelju na kosilo. Po kosilu prinesó še velik hleb sira na mizo, ter ga postavijo pred gosta, da bi ga načel. ,.Kje ga naj načnem?11 vpraša gost. — „Kjerkoli se vam poljubi,11 bil je odgovor. Gost pokliče hitro svojega služabnika in mu reče: „Na, vzemi ta sir in mi ga nesi domov, da ga doma načnem!11
*	Bolte: „Lekše, tvoje hlače so pa tebi prekratke.11 — Lekše: „0 ne, ti se motiš, Bolte, hlače mi niso prekratke, so le noge predolge.11
Tržne cene v Celovcu
9. julija 1908 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80	itrov ren)
			od			lo	(bi	
			K	1 v	K	1 v	K	1 v
Pšenica ....								
Ež				20	—	20	82	12	46
Ječmen ....								
Ajda				20	40	!21	—	—	—
Oves				17	50	18	28	6	47
Proso				—	—	—	—	—		
Pšeno ....			—	—	31	74	20	—
Turščica ....								
Kepica (krompir) .								
Seno, sladko . .			6	—	7	—	—	—
., kislo . . .			5	—	6	—	—	—
Slama ....			4	40	5	30	—	—
Mleko, 1 liter .					22			24	_	_
Smetana, 1	„			—	60	i	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 /cg		2	40	2	80	—	—
Surovo maslo (untar), 1			2	40	3	20	—	—
I Slanina (Špeh), povo	; 1	»	1	90	2	—	—	—
„	„ surova, 1			1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1		1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	11	—	13	—	—
Piščeta, 1 „	.	.			2	40	2	80	—	—
Kopuni, 1 „	.	.								
30 cm drva, trda,	1 m	2	3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka,	1 „		2	50	2	80	—	—
	Počrez		100 kilogramov					
Živina			živevage		zaklana		JO	
	od	do	od	do	od | do		•1	1
		V	k r	o n	a h		P-i	Ph
Biki									
Voli, pitani . .	—	—	—	—	156	—	3	3
„ za vožnjo	380	464	—	—	—	—	48	19
Junci		260	306	—	—	—	—	6	4
Krave ....	146	430	—	—	—	—	59	23
Telice		200	—	—	—	—	—	1	1
Svinje, pitane . .								
Praseta, plemena	14	361	—	—	—	—	156	98
Ovce		18	20	—	—	—	—	104	7
Loterijske številke 11. julija 1908 : Gradec	85	4	82	12	37
Dunaj	60	70	39	36	27
Sprejmeta se dva pridna in izurjena žagarja l?ažjrvr8”y‘IVa
Sveti. Več pove oskrbništvo parne žage v Račji vesi (Ratzendorf), pošta Gospa Sveta pri Celovcu.
Umiaonina P1-* P- Šercarju št. 23 v Šmi-IXUVdUillUcI tein nad Pliberkom, ki leži
ob deželni cesti, se odda takoj vjnajem. Več pove Marko Plesivčnik p. d. Šercar v Šmihelu nad Pliberkom, Spodnje Koroško.
Hiša z gostilno
v Dvorcali, ob cesti med Vetrinjem in Hodišam, se zaradi družbinskih razmer takoj prodà. Več pove Blaž Eichkolzer p. d. Bachelwirt, gostilničar v Dvorcah, pošta Hodiše na Koroškem.
rt	|	Manjša najemninska hiša z
U O 7	I	dol)ro uspevajočo trgovino
I # 111	I	mešanega blaga, gotova ek-
I Ute Ul	•	sistenca, blizu večjega kolo-
dvora in tovarne, j e le zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Pojasnila daje gospa Lercher, Celovec, Pfarrhofgasse št. 8, II. nadstropje.
Urpnra v Pro^ajalno z mešanim blagom UuCIICd sprejme takoj Luka Ažman, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom, Spodnje Koroško.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Janez Goleš
v Celovcu,
0
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Paradeisergasse št. 20,
0 podobarska in pozlatarska delav-^ niča za cerkvena dela
Q se vljudno priporoča častiti duhovščini in ^ slavnemu občinstvu v izdelovanje, pre- a a novljenje in pozlačenje oltarjev, prižnic, a a božjih grobov, okvirjev, svetih podob a ^ in tabernakljev po predpisu. ^ 0 Za fino in trajno delo prevzame popolno Q 0	jamstvo.	0
0 Kos vsaki konkurenci. 0
S Priznano najcenejša slovenska tvrdka $ q	na Koroškem.	^
ooooooooosooooooooo
Edino pristen je le
Thierr y-jev bal sam
z zeleno var- |•prl^l/njpo Najmanjša pošiljatev 12/2 ali 6/i stveno znamko ■ GUUVIIIUC1, ^ patentirana družinska steklenica za potovanje K 5*—. Zavoj brezplačen.
rnierry-jevo centiiolijsko mazilo.
Najmanjša pošiljatev 2 lončka K 3‘60. — Zavoj brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zaslizenje, vnetja, ranitve, rane itd. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na :
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
Na jroflaj je lepo posestvo
v Šmihelu pri Pliberku, pripravno za vsako obrt. Cena po dogovoru, Več pove Karol Lajtgeb, gostilničar, št. 3., v Možici pri Prevaljah.
Za poletje se oddajo
v najem tri sobe in čumnata
pri g. Matiji Prosekarju v Kotmarivasi.

PETER MERLIN v Celovcu
„Pri zlati Itogli"
priporoča kot sloveča od lela 1832 obstoječa
trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom in deželnimi pridelki
svojo bogato sortirano zalogo z izvrstno kakovostjo in z najtoč-nejšo postrežbo. — Preča-titim župnijskim uradom priporoča patentirano olje za večno luč, posebno fino kadilo, francosko patentirano stenj itd.
£
£
£
•5
•2
xrwTurxr « lùn« - w	tòftòttù!
Malo posestvo
ob Vrbskem jezeru na Koroškem se takoj proda. Ponudbe sprejme upravništvo „Mira“.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter W^ernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. _____Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Največja trgovina te stroke:
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debel» za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence.
Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
Nobenega mrčesa..i^Fichtenin,
se rabi -
P" l-j. ■	itilivjtji uiiru m gosieniče*
ricntemn !«;*rlie, miši, mravlje, P ra-
sicKe itd., ugonablja psom liollie* uničuje gosenice, listne in krvne uši, bolhačc itd. v sadonosnikih in vrtih.
Najboljše branilo za domače živali proti komarjem, mukam in obadom.
Popolen uspeh!	Zajamčeno brez strupa!
Zaloge v Celovcu : Pri Antonu Ko ber, drogerijavpri„B,dečem križu“; Alojziju Schaffer, drogerija pri „Črnem psu“; Francu Murko, Amandu Prosen, Kozini Valesi. Zaloge v Beljaku: Pri Janezu Bachleohner; Francu Mar-tinek, Francu Michol, A. Morocutti, M.Pippan, Preslauer & Brngger, V. Pufitsch, P. Weiss. Zalogi v Trgu: Pri M. Gasperčiču, Jožefu Klaus. Zaloga v Št. Vidu ob Glini pri Janezu Knaus.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom ,,Herkiiles“ za ročno obrat.
Hidravliene stiskalnice
za velik pritisek in velike učinke.
Hlini za sadje in grozdje. Obiralniki.
Povsem urejene moštarue, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadne lupllnike in rezalnike. Samodelujoče patentovane prenosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevje, hmelj, grenkuljico ,,Sy-
phonia“. Pluge za vinograde. Vse te stroje izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
Pit. MayTartli «& Co.
tovarne poljedelskih strojev, železolivarne in parne kovarne
Dunaj, II/l, Taborstrasse št. Tl.
Odlikovani z nad 600 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ilustrirani ceniki zastonj in franka. — Zastopniki in prekupci se iščejo.	~
Podružnica Lju Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po 4W od dne vloge do dne vzdiga.	bljanske kreditne b< Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinknlnje in devinkulnje vojaške ženitninske kavcije. Kskompt In inkaso menic. — Borzna naročila.	mke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.