Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 15.
ček. račun ŠL 12.666 Teiefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 1. avgusta 1939
Povežimo svoje sile
čeprav je prirodni prirast slovenskega naroda še dosti zadovoljiv, se moramo še zmerom smatrati v krogu drugih narodov za številčno šibke. Pri vsem tem pa ne smemo nikoli pozabiti, da smo obkroženi s sosedi z vsaj takim pri rodnim naraščanjem kot je naše, toda z močnejšo gospodarsko udarnostjo, ki jo krepi še nacionalni duh, naj bo takšne ali drugačne vrednosti, neukročeni duh razrasta.
Vsak trenutek naj nam bo v zavesti, da je vsak drobec našega življa, pa naj bo kjer koli, za nas dragocen. Pomniti moramo, da je po osvobojen ju prišel čas, ko smo prenehali ali bi vsaj morali prenehati hraniti s svojo krvjo druge narode in danes ne bi smele v srce zadevati besede, da smo bili sredstvo za gnojenje drugih narodov, zgolj dober material za njih fizično krepitev.	naša
dolžnost je vsaj ta, da jih v borbi za narodnostni obstanek z vsemi močmi podpremo.
Pri tem pa dobro vemo, da porast ekstrem-nih struj, ki se danes pojavljajo kot gobe ter oslabitev splošne mednarodne zaščite nevarno grozi ]>oložaju manjšin. In manjšina, ki nima opore v svojem narodnem matičnem telesu, je obsojena, zakaj mednarodni manjšinski sporazumi so v teh zapletenih in nezaupanje vzbujajočih časih premajhna garancija, da bo manjšina res deležna tega, kar so podpisniki sporazumov zaščitili s svojo moralno odgovornostjo in državniško častjo. Slej ko prej ne smemo prezreti dejstva, da mednarodna manjšinska zaščitna i>olitika stoji na stališču, da mora narod sam skrbeti za dobro svojih sinov v zamejstvu, potem nam ne bo težko unieti, kaj nam je v danih prilikah storiti.
Čeprav smo v desetletnih borbah dokazali, da znamo ceniti svoj narodni ponos in čast, čeprav sočustvujemo s svojimi brati v zamejstvu in da smo pripravljeni storiti zanje vse, dejstvo ostane, tla se kot skupno državotvorno telo nismo dosti zanimali zn naše manjšine. Hes je, da
nimamo na razpolago dovolj materialnih sredstev, ne institucij in ne publikacij, ampak se niti tega ne poslužujemo v zadostni meri, kar naša revščina premore: naš tisk je vse premalo gibčen v tej smeri in naši javni delavci se kaj neradi lotevajo tega vprašanja. Navajeni smo, da v mednarodni borbi in tekmovanju pustimo odločevati fizični sili, zato tudi propagandi s svoje strani ne damo potrebnega poleta v naše življenjske prostore, kakor delajo to drugi narodi.
Tega se učimo od Nemcev, ki imajo v ta namen poseben institut za Nemce v zamejstvu in ki vodi točen pregled njihovega političnega in kulturnega izživljanja. Vprašanje skrbstva za manjšine neprestano rešujejo posamezne organizacije, instituti in tisk, ki so v tem pogledu na strokovni višini.
Učimo se od tovrstnega italijanskega društva »Dante Alighieri«, ki deluje že 50 let med Italijani v zamejstvu. V predvojni dobi so imeli v Julijski krajini združenje »Lega Nacionale«, katero je po vojni nadomestilo društVo »Italia Re-denta« z nalogo, da širi italijanski jezik med slovenskim ljudstvom.
Učimo se od Francozov, ki se čutijo dovolj zaščitene že s samo kulturo in avtoriteto svoje narodnosti, pa je začela skrbeti za dobrobit svojih sinov in hčera izven svojih meja po delavni organizaciji »Hors-Franče«.
Učili bi se lahko tudi od Čehov, Poljakov in celo Madžarov in si vzeli za zgled njihova vzorna organizirana društva za zaščito svojih manjšin.
Mi vedno vpijemo o svoji ljubezni in edinosti. Pa se vprašajmo enkrat, kaj smo doslej storili za brate in sestre iste krvi, ki dopolnjujejo naše narodno telo? Ni to dovolj, da skušajo naši državniki zagotoviti narodnostni obstanek naših manjšin z raznimi s])orazumi in kulturnimi konvencijami, ampak moramo tudi uspeti, spraviti ves narod k temu delu. Tako bomo hitreje in gotovo uspeli.
Iiifj. arcli. Jožo Plaliu'r;
Jesenice danes in jutri
(NiidiiljovH njf.)
C. Velikost In predvideni porast meia	K to 1920.......4391
NK'sina <у1к!пи Jcsciiicc ohstoji po prikljii-	.......
(itvi sosi'diiili luulili <>l)(in iz Jesenic, llnišicc,	.......
Plavža, Sv. Križa, l'lavžki>f?ii rovla, Save in Pod-	Do leta 1920., to je v letih pred vojno, je l)i-niežaklje. Ker pa so te <<koliške v a.s i izven tir-	lo prebivalstvo ји) .številu približno tako močno banistleneRa težišča mesta Jesenic kot takih, je	kakor v letu 1920., olh vsedržavnem ljudskem pri določanju jwrasta upoštevali le one predele.	štetju. Po letn 1920. do leta 1930. je število |)ге-katere zavzema regulacijsko območje. Ti pre-	bival.stva iiarastlo za letno 2.67%. Vzrok temu podeli so osrednje Jesenice, Plavž, Sava in Podme-	rastu je ta. da so postale Jesenice važen pro^j žaklja. Teritorij, ki K" H pre<leli zavzemajo,	ineteii vhod iz inozemstva v našo državo. Na meri 253 ha.	Jesenicah je bilo ustanovljeno zaradi tega več Porast prebivalstva je r.izviden iz sledeče	carinskih in drugih obmejnih državnih uradov, lal)ele, ki iznačuje .število prebivalcev v ^lolo-	s katerimi je prišel nov živelj v mesto. Po letu čeiiih letih;	1930. je bil jmrast vsako leto za 1.042%. U]>o-
Z Jesenic
Najožji del glavne ceste v Jugoslaviji je gotovo med Rozmanovo in Hrvatovo gostilno, ki je širok manj kot 5 metre in malo več kot 2. Pri vožnji skozi to tolikanj oimenjeno »sotesko«, so vprežni vozovi in vozički in mali avtomobili kar pravšne mere za za-gozdo, dočim so avtobusi v ved ni nevarnosti, da puste ol) hišnem oglu svoje kolo ali da odnesejo večje ali manjše praske kot trajen spominek na to vinelx)v|)i-jočo zagato jeseniške ceste. Ali rcN ne Ik) ijonia-gala prav .nobena prošnja, da se ta tujskopro-inetna sramota odpravi? Tujci že itak s strahom romajo po našili cestah, toda ta jeseniška »zagata« vzame vsakemu ko-rajžo, da bi nesel svoje kosti naprodaj. Vse naše naravne leiwte nuni nič ne bodo koristile, če ne 1к)то pri reševanju •tako iperečih prometnilt vprašanj malo lx)lj občutljivi in dosledni. Ne bi prosili tako trdovratno, če ne bi vedeli, da je kredit za ureditev naše, glavne prometne žile odobren. Zakaj Se čakamo
Jeseničani bodo šli v Belgijo. Te dni bodo od-|M)tovali v Liege s tekmovalno ekipo ZFO trije jeseniški vrhunski telovadci Natlačen, Fran-kič in Železnik, ki bodo zastopali Jugoslavijo na (mednarodnih telovadnih tekmah katoliških telovadcev. Prepričani smo, da nas lx)do kot že večkrat, tudi to pot častno zastopali, čeprav se Ји)-<lo morali boriti s svetovnimi mojsitri. Želimo jim na težki in častni |X)ti mnogo sreče.
Trgovci in obrtniki, pozor. Najuspešnejša reklama jo v lokalnem listu »Na mejah«, ki prihaja v hiše bližnje in daljne okolice Jesenic. Zato se iK>služite oglasov v tem listu, ki vam lx)do )K)dvojili promet. Naročnikom in čitate-Ijem pri|X)ročanio tvrd-ke, ki inserirajo v našem listu. Naročila se sprejemajo v podružnici »Slovenca«, Krekov <l<>m.
Prosvetni večer DPD »Razor«. V sredo 2. avgusta IhkIo dijaki društva »Razor« priredili Prosvetni večer v dvo-
2
laiii Krekovega prosvetnega društva. Začetek ob i>q1 9. uri zvečer. Na sporedu je petje dijaškega okteta, nato kratko predavanje ter spe-voigra-burka »Kovačev -študent«. Pridite in |)od-prite stremljenje mladih dijakov!
Francoski skavti so prišli v nedeljo zjutraj, dne 23. julija na Jesenice ill nameravajo nekaj tednov letovati v iwsameznih krajih naše države. Kolonijo je or-•gainiziral g. Stanko Natlačen, sin našega bana, ki študira v Parizu. Na Jesenicah so bili slovesno sprejeti. Na kolodvoru so se zbrali župan g. Tine Markež, ban. svetnik g. P. Arnež, zastopnik župnije, četa slovenskih fantov in deklet, narodne noše in godba Krekovega prosvetnega društva. Ob prihodu vlaka je godba zaigrala koračnico, po )K)zdravu gosp. župana marseljozo, po zahvali voditelja kolonije pa j u goslo vansko <1 rža v n o I) i m no. Vsi franc, gostje so bili nato pogoščeni z zajtrkom, ki ga je plačala KID. Tvotovali i]K)do najprej en leden v Bohinju. Želimo jim mnogo sonca in vobče priji^tno bivanje v Jugoslaviji.
Dr. Korošec pri Sv. Križu nad Jesenicami. Dno 24. julija je prišel k Sv. Križu voditelj slovenskega naroda dr. Korošec in ostal tam nekaj dni. Stanoval je v vili g. Cirila Bajžlja. Z njim je prišel tudi glavni urednik »Slovenca dr. J. Aličin.
Dijaški izlet. V četrtek 13. julija so jeseniški dijaki, člani dijaškega |X)čitniškega društva •Razor« priredili tovari-ški izlet pod mogočni Mangart k Belopc'škim jezerom. 1/1(4а se je udeležilo 18 članov, s čimer je naša mlada inteligenca pokazala smi-isel za družabnost in skupnost. Mladina seje vrnila prežeta |X)lna le|H)to slovenske zemlje in z zavestjo, <la mora do zadnje^ga braniti biser .slovenski! zemlje, katerega je Bog v sad i I na svet kot val«) tujim narodom.
Pevski izlet. V Tiede-Ijo 16. julija pa je jeseniški cerkveni zlK)r pri-rixlil svoj običajini vsakoletni izleit tudi k lie-lopeškim jezerom. Zado-neila je slovenska pesem preko jezera in odjekni ila ob stenah sivega Mangarta. Tujci so občudovali le|K)to slovenske pesmi, ki se je tako lejx) skladala z lejwto kraja. Tudi pevci so se l>olni lepih sjxMninov vrnili z zavestjo, da spet kedaj |x>neso sloveinsko pesem preko jneje k svojim bratom in sestram.
števati pa moriimo dejstvo, da zaradi nciirejo-iiih gradbeno-gosp-odarsko-političnih razmer večina delavstva, ki je zaposlena v veliki indn-striji, ne stanuje v pomerju regulacijskega ozemlja. ampalk v sosednih oibčinah iii se vsak dan vozi na svoj posel. A ko vzamemo to <lejstvo v obzir, lahko konstatiramo, da živi. in to stalno, na regulacijskem dbmočju danes 1000 ljudi več kakor pa jih kaže statistika iz leta 19з8., in to z upravičenostjo, ker obratuje težka industrija 2-l-urno, to se pravi, dan in noč. ter pri tem zaposluje poleg še drugih teh 1000 ljudi, ki stanujejo izven regulacijsikega ozemlja. Zaradi tega se more teh 1000 ljudi prištevati k stalnemu, prebivalstvu Jesenic. Tako imajo Jesenice preko 7000 prebivalcev. Ako bi vsi ti zaposlenci težke industrije imeli možnost stalnega bivališča v kraju svoje zaposlitve, po čemer tudi vsak od teh stremi in skuša doseči, bi štele Jesenice z njihovimi družinami vred danes v celem 10 do II tisoč prebivalstva. S temi številkami moramo eo ipso računati in si vzeti za bazo pri določevanju porasta 10.000 prebivalcev. Torej porast je v bodočih 50 letih računali z 2% od 10.000 na 20.000, za katere je treba ])oskrbeii v regulacij sikem načrtu dovolj ])rostora, zraka in luči.
D. Struktura mesta v urbanističnem smislu
Kakor je že \ zgodovinskem delu te razprave povedano, so se Jesenice razvile vedno spontano in ne evolucijsko. Pri določitvi konfiguracije iz urbanističnega vidika je vzeti kot <к1-ločilni faktor dejstvo, cia je ta kraj ustanovila ill pozidala posebna kasta ljudi, fužinarji in ])lavžarji, kateri niso imeli nikdar onih odnosov do zemlje, kot pa jo imajo oni, kateri žive od nje. I u<li medsebojni odnosi med fužinarji so popolnoma drugačni in bazirajo na drugih pravnih določilih, kakor medsebojni odnosi ])ri zemljo obdeluj očim prebivalstvom. Seveda vplivajo li faktorji odločno na konfiguracijo naselja. Smatrati se mora onega preliivalca, ki živi direktno od zemlje, to je {poljedelca, za a\lohto-nega, medlem pa fužinarja in plavžarja v prejšnjih (lobaii ter danes industrijskega delavca
(ročnega in intelektualnega) le za konjunkiur-iiega posestnika kakega ozemlja. Ta živi in dela le v dobi konjunkture in se izseli, kadar neha njegovo zaposlenje v industriji. Tipične primere imamo v Ameriki, ko stoje povsod zapuščena mesta prazna in izročena propadanju. Jasno je. da je tudi na Jesenicah smatrati določen del prebivalstva za autohton ter bi ta tudi v primeru počasnega propada industrije ostal na mestu. Težnja moderne sociailne politike je, da napravi vsakega človeka za autohtonega prebivalca določenega dela zemlje, katera naj mu daje možnost samoohranitve, da postane ta za svoj nujni o.bstaiiek neodvisen. Zaradi tega je predvidevati za vsčiikega človeka toliko zendje, da jjostane njegov nujni vsakdaaiji* kruh neodvisen od zaslužka v industriji.
Jesenice, kakor je bilo,že omenjeno, so se razvile v določenih dobah in to ne postopoma. Zaradi tega vidimo na Jesenicah toliko različnih oblik naselij, ki vse skupaj tvorijo ono. kar nazivajno mesto Jesenice. Imamo 5 povsem različnih tipov naselja, in sicer.
1.	Glavno naselje (autohton del mesta), ki je nastalo evolucionarno, to je del mesta ob državni cesti od ljudske šole do ceste proti S\. križu. J a del mesta se lahko deli tudi v dva dela, in sicer:
a)	Stari del pod Muravo in Mirco okoli cerkve, to je na prvi geološki terasi, ki je nastala s prodori, je imel težnjo razvili se v prvo. vendar mu žt" omenjene j)rilike. niso doj)uščale.
b)	Novi del, ki je nastal deloma z odstranitvijo starih poslopij ob državni cesti.
2.	Predel, imenovan Nova vas. ki je nastal z <loselitvijo novih ljudi. za]X)slenih v industriji.
3.	Industrijski del. ki je situiran med drža\-no cesto in Savo.
4.	Predel, ki se imenuje Sava, med levim bregom Save ter železniškim ozemljem in ki vsebuje domačo obrt in malo industrijo.
3. Neorgani%.irana Podmežaklja. nazvana Kurja \as. ki je karakteristična in je nastala iz potrebe naselitve manj premožnega j)rebivalst\ a.
(Dal je |)i iliodii iič.)
Preporod cerkve v Rusiji
(Po N'ikolujii Bn.ss(4'hes-ii.) — konce.
I'iltniarli I ilnm Jc sklenil prcmirjo 7. vlado in i/jdal okro/jiico, v kali ri jc samega srhe obtoževal krivde zaradi akcije, ki jo je vodil pro-li vladi. Skesano je zapustil to poliliko, duhovščini pa ukazal, naj se jK>dvrže oblastem, cerkvene dragocenosti pa izroči drža vi. Takoj za tem je j)airiarh umrl. Pogreb prvega in zadnjega palriarlm sodrtbne ruske cerkve je bila zadnja verska manifestacija v Rusiji. Mističua in IM)lna tragika je bila j)rocesija K) (isočev ljudi, kii so šli .sklonjenih glav za odprlo rakvijo, v kaieri je |X)čivalo voščeno telo patriarha — starčka, na katerega glavi je blestela krona.
Boj se je nadaljeval. Po tedanji .sovjetski ustavi je Hiila verska in p rot i verska propaganda« dopuščena. \ državnih imsvetovalnicali je duhovito (Polemiziral z bolj.ševiškim komisarjem za prosveto Lunačarskini vodja >ižive« j)ravo-slavne cerkve nieiiiih Vjendjenski. Kazgovarjala .sta se o tem, da-li je liog ali ne. I akoj za tem so preosnovali sovjesko u>stavo. Ustanovili .so /vezo aktivnih brezlvožnikov — strankin aparat za širjenje 1хиbe proti veri in nvmili vse ix)tre'br ne korake, s pomočjo katerih so mislili uničili vero. Zveza je pričela svoje delo proti veri s t eni, da je prirejala manifestacije in karnevale, v katerih so nastopale та.чке in karikature, ki so smešile vero in duhovščino, pri tem so pa peli
porogljive pesmi, ki so jili skladali nalašč /.a lak(- prilike in ki so jih, razmnožene \ tisoče izvodili, razširjali med ljudstvom.
V takih, za vero najmanj ugodnih razmerah. ])a vera le ni izginila. Preganjanja in ve.s pmpa-gandeii aparat «o sicer mogli preprečili zunanje izživljanje vere. prepovedovati ])rocesije in za-branjevali zvonenje ]x> mestih. Toda okrog leta 1933., torej precej let jx) začetku preganjanj a cerkve v llusiji, so inozemski o|)azovalci imeli priliko oj)azili mnogo novili |X)javov v pravoslavnih cerkvah. O velikonočnih praznikih so bile cerkve nabilo ]x>lue. Res, da je preostalo le malo cerkva, kjer ,se je vršila služba lx)žja in da je značaj praznikov samih kakor tudi «i-jaj obre<lov privabil v cerkve celo 1)re/lx)žnike, vendar je bilo zelo čndno to in za .sovjcte kajpak porazno, da se je v cei'kvah jwjavila nila-«lina, ona mladina, za katero so mislili, da je neoniaj no vzgojena v proti verskem (lului. Več mladih kot starih! Prav tako kot v stari Rusiji. Matere so doma pripravljale kolače, otroci ;)a so nosili v cerkve k blagoslovu sveče in velikonočna jedila. Mlade, močne roke so nosile ri-))ide, mladi gla.sovi so .se razlegali ix> cerkvah v niogix'nili /Jborih. Proti verniki duh je !bil torej pri premnogih zelo sla'lx>len in so brciz dvoma mlada dekleta, ki so prišla z dežele v mesto z
3UUIU410I11. (lil napravijo kariero, tiho čuvala л s\4)jih chišah verska č-uvstva. Ni bilo malo primerov, Л- katerih je mlado dekle, ki je upalo doki t i štipendijo ali službo, na raznih delavskih shodih ognjevito govorilo proti veri, istočasno pa je v njeni člainslki knjižici ležal košček blagoslovljene sveče kot znak kesanja. Ali pa je ob kaki nesreči, ki se je morda doma primerila; z zadnjimi kopejkami j)lačala molitev v kaki od-<laljeiu cerkvici.
Nekoč, ko so govorili o naraščajočem verskem ч1и1и1. je neki visdki sovjetski funkcionar vprašal nekega inozemca: ;>Kaj porečete k temu: vse, kai' «e da uporabiti, smo uporabili proti veri: mobilizirali smo znanost in mogočen propagandni material: vernikom smo vzeli cerkve in denar: spravili smo na noge vso strahovalno policijo. Pa \endar imamo Se toliko vernih ljudi?« kaj mu je odgovoril inozemec? Glejte«, je dejal. prvih deset let revolucije ste bili radikalni lacionalisti. I akrat ste se borili proti zaljubljenosti. ljubezni in ljulx)sunmosti, znanstveno ste dokazovali, da ni ljubezni, ampak, da je le-ta samo пЛ fiziološko-psihološki ]x»jav, da je zaljubljenost bolezen, ljubosumnost pa sramota. Pravite, da pri vas ni ljudi z ljubeznijo, ni za-ljul)ljencev in ni tragedij ljubosumnosti. Res da jih je nekaj, ki tudi brez ^ aše propagande niso bili nikdar zaljubljeni, ali ogromna je večina takih, ki čutijo resnično ljubezen. Prav toliko pa je Ijndi. ki jim je \ч'га resnična potreba.
I.i'to lini jM)zneje je nek drug sovjetski veljak .rekel nekemu inozemskemu držaMiiku: >Načelno NUU) ))roti vsaiki religiji, vendar se zaradi tega ne borimo proti njej. Pravoslavna cerkev v Rusiji ni bila nikdar samostojna, ampak je bila IKidružnica carske ]>olicije, torej iista sila. ki je bila iv od vsega začetka proti nam sovražno raz;)oložena. Kadar bo delavski razred po izgraditvi socializma začutil ]К)1ге1>() po kaki veri. bomo znali tudi v tem ix)gledu zatlovoljiii.
i'' že drugačna. Ko je leta 1914. zaključila vlada s kmetsikim stanom nekako jire-mii'ji'. je Začela obenem Itidi s cerkvijo milejše postopali. Kar se je smatralo poprej za politično krno\i'rsi\o, so sedaj uradno priznavali, nam-leč, da mora bili človek globoko veren, da pa je lahko kljub lemn gore^č sovjetski ])alriol. /veza brezbožnikov se je javljala v milejši obliki, \ erska propaganda sicer še ni bila dovoljena, l)ila i)a je dovoljena služba božja. Značilno je to. da je poleg drugih veroizpo\('di imela samo ])rav().slavna cerikev svoje bogoslovne seminarje, ki so bili edine jirivalue šole v Sovjetski Uniji — posledica druge taktike v boj ti proti veri.
Kakšni pa so neki fl)ili Ijtidje, ki so vstopali v bogoslovje? č lovek bi mislil, da so bili to predvsem sinovi ]M)]M)v, ki bi za svojimi očeti Zasedali ])arohije in beneficiaie. Vendar je bilo 'eh najmanj. Vedeli so namreč, da je vprav svečenik listi, ki je najmanj svoboden, lisli, ki ga пај1и)1ј ])rezirajo in preganjajo, skralka, žrlev I>ro|)agandnega aparata Zveze brezbožnikov. ^ endar so \ stopali v ta [H)klic mladeniči verni, |>ozrlvo\alni, pripravljeni za mnčeniško j)ol in ••ensirašeni. čepra\ so imeli drugih lažjih j>o-'^licev na izbiro. Malo je sicer teli duhovnikov, pa bližji ča.sti, globlji in bolj duhovni, mor-da tudi bolj fanatični.
Nova sovjetska politika proti k met ski m ma-ki so jo uvedli leta 1914., je prinesla neiko ^*'»,|šanje. .Napadi na cerkev so ponehali, vse Yrogosii ])roti cerkvenim občinam so ublažili;
tedaj ])rol i verske šole .so postale brezverske; ^'Te. s p loll „iso omenjali; ])roliversiki muzeji, na-'"'"'ijoiii ])<) ccrkvali in samostanih, so dobili ne-]Kuii(4„bne naslove: »Muzeji ver.ske zgodovine.« » tem čaisii je stopila v veljavo nova sovjet-•"''»va, v kateri .so bila ^loločila o pre|x>vedi
javne protiverske propagande in o s\ obodi javnih cerkvenih obredov. Poleg tega je ostal «e naprej v veljavi zakon, Iki je prepovedoval osebam izpod osemnajst let versko poučevanje na šolah. V mnogih sličnih stvareh je država omilili prejšnjo strogost. Kako Li si sicer mogli za? misliti tiskanje patrijarhalnega uradnega lista, prodajo relikvijskih skrinjic, moke za presne kruhe in sveč, če pa so (bili papir, tiskarne in idrugo iziključno v državnih rtvkali. Dnevni tisk \ tem času ne napada cerikve, ampak rajši o vsem molči. Obstoji še sicer Zveza aktivnih brezbožnikov, toda v njo ne silijo nikogar. Zveza izdaja posebne knjige, organizira shode in predavanja, vendar govori v svojih listih izključno samo o neuspehih. Najvažnejše pa je, da je dala nova sovjetska ustava državljanstvo vsem duhovnikom. Ta ustava pa vseliuje še nekaj, kar je zelo čudno, in je morda prišlo vanjo neho-tonia, namreč člen, ki preklicuje vse obljubljene demokratske svoboščine. To je tisti paragraf, po katerem morajo biti člani komunistične stranke osnova in glava vsakega združenja. V vsakem (kolesarskem, avtomobilskem itd.) klubu, v vsakem najmanjšem krožku mora biti del članov koiuunistov. 1 a komunistični del v združenjih, na čelu katerega stoji predsednik, ki ga imenuje sama stranka, vrši iK)i>olno diktatorsko oblast, s čimer je celotni sistem ohranil svojo moč. Komunisti ne smejo biti verniki, niti ne smejo biti člani verskih občin. Tako so verske občine v Rusiji danes edina združenja, v katerih ni niti komunistov niti komtinietičnega vodstva in so brez komunističnega zastopstva. po<l nadzoi'stvom verskega oddelka državne policije. Na ta način so dobile verske občine poseben poudarek in i>o-ložaj, čeprav ta izjemen položaj nasprotuje težnjam vlade.	•
Odkar .so dobili praAoslavni duhovniki državljanske pravice, je narasla njiliova aktivnost. Ker so oblasti zabranjevale duhovnikom zbirati mladino za svoje verske namene, so duhovniki ubrali drtigo pot. Svoje delovanje so s'kušali prilagoditi namenom in smernicam države, pridigo-vali so v duhu sovjetske ideologije, govorili o patriotizmti in o rtiskih nacionalnih idejah, o obrambi dolžnosti slehernega državljana, pri čemer pa se niso nikoli dotaknili razmerja med cerkvijo in državo. S to izpremcnjeno taktiko je pravoslana diivhovščina skoro onemogočila delovanje Zveze ibrez]x>žnikov, ki je ])ostala sedaj manj ]>omem'bmi. lzj)remeniti je morala način ]>or])e })roti veri; ni smela več itj>orabljati tipravno-policijskih metod, ampak je morala ;)ri-četi z znanstveno propagando, slonečo na pre-pričevalnih dokazih. Ta ])ropaganda mora biti po določilih sovjetskih oblasti brez sramoten j a versikih čtivstev, brez ziisinehovanja Boga in brez napadov na duhovščino.
Ruska jnavoslavna cerkev je prišla v novo fazo. Njeni nasprotniki so morali opustiti vsako nasilje in jpričeti borlx) duha proti sili, ki tudi v težjih časih ni klonila. Bodočnost lx) pokazala, kako se bo ta iboj razvijal in končal.
Partija biljarda
(Alfonz DaiKlct.) — Konec.
In Co ne bi vihrala /astavu vrli strelu; in če bi no stala vojska pred zunire/.eniini vrati, ne bi nihče verjel, (lil jc to glavni stan. Mirno ]X)ležavajo konji v konjušnicah. Tu pa tam se prika/x^ kateri izmed slug, ki ojjrezovaje jwhajkujejo pred kuliinjo, drugič spet vrtnar v rdečih hlučaii, ki leno grabi odmrlo listje s j>isanih gredic.
Jedilnica s svojimi na dvorišči; obrnjenimi okni je lo na )M)1 ]X)spravljena. OdmaštMie buteljke, motni, prazni kozarci, zmečkani in ]K)liti prti, vse to kaže, da je obed končan in da so gostje odšli. Iz stransko sobo se čujejo glasovi, smeli, kotrljanje
Jeseniško romanje na Sv. Goro. Za Tomaiije na Sv. Goro se je ob zaključku lista javilo preko 60 udeležencev. Do 1. avgusta so se nabirali še priglašenci za tretji avtobus. Ako se jih je dovolj oglasilo, 1к)-do vozili trije avtobusi. V petek, dne 11. av-;gusta zvečer ob 8. bo za udeležence v obedni-ci Krekovega doma ski-optično predavanje o zanimivostih na potu v Goric« in Trst in na Sv. Goro. Udeležijo naj se ga vsi priglašenci. Tu ise lx>do dobila še zadnja navodila. Posebej ojKJzarjamo, da si mora vsak udeleženec oskr-ibeti Lsam kakršno koli legitimacijo s sliko. Romanje ho 12. in 15. avgusta. Odhod z Jesenic Л- so'boto dopoldne z vlakom ob 10.25. Vsak naj kupi vozni listek samo do Otoč. V Otočah prejmejo vsi nedeljske kar-ite in jih plačajo v vlaku. Kdor ima kako vozno olajšavo (režijsko ali polovično karto), naj se je ])osluži; Imena pri-glašencev so nabita na oglasni deski na hodniku Krekovega doma. Naj si vsak ogleda, da li je zabeležen!
Počitn. kolonija mladih delavcev z Jesenic, se je vrnila v torek, dne 18. julija. Naši vajenci in mladi delavci so prebili deset dni ob Bohinjskem jezeru. Bilo jih je 10. Stanovali so v Stari l''užini |)ri p()si,>st-nikii Mencingerju, od koder so imeli blizu k jezeru. Vreme jim je bilo naklonjeno, da so se mogli vsak dan kopati in čolnariti. Bili so dobesedno ves dan v vodi, na soncu in na zdra-vcim lx)hinjskem zraku. Dve Bohinjki sta jim kuhidi in d<nnač.i pek je komaj mogel speči dovolj kruhu. Tudi inleka so si temeljito privoščili. Trikrat KO napravili tie^koliko daljši izlet. Takoj drugi dan k izviru Savice, enkrat na planino Uskovnico, kjer jim je šolski nadzornik g. Boris Grad oskrbel, da «o dobili imleko. Tu so obiskali tudi kolonijo jeseniških šolarjev, ki jo vodi g. upravitelj 1'ibrovee. Midi šolarji 'SO bili obiska zelo veseli i in so svoje jeseniške istarejše rojaike |X)gosti-li z dobrim kislim mlekom. Prinlzadnji dan, ko iso bili že vsi dobro utrjeni, so se ])ovz|)eli k 'do.niu na Voglu. Pot je vodila ^kozi predele. ]x)lno jagod lin lx)rov-nic. Na iK>s<d)no lx)ga-tem kraju .so se gor in dol gir(xle ]X) ]X)1 ure ustavili. Naprej določen <lnevni red in kar strogi! disciplina sta pripomogla k lepi složnosti in veselemu razjmlože-nju. Vstali so vsak dan ob šestih. Vsak dan so imeli v domači podruž-
4
niču sv. mašo. Po maši zajtrk, nato pa ik) sproti določenem s[X)redii kopanje, sončenje, čolnarjenje, izlete itd. Za novo točko dnevnega reda je vse sklical tov. Smolej z znakom trobente. Na znak trobente se je vobCe bilo treba vedno zbrati. Fantje so bili posebno hvaležni gospej dr. Janežiče-vi, ki je itiste dni s svojo družino letovala v Bohinj n blizu nas in nam skoro vsak dan dala na razpolago eolin za sedem oseb. V znak hvaležnosti so ji fantje na predvečer svojega odhoda iz Bohinja napravili [»doknico. Zapeli so ji več pesmic s spremljanjem gosli, kitare in tamburice, ki so jih fantje imeli s seboj. Tudi žoge za brcanje niso pozabili na Jesenicah. Za fužinsko cerkvijo je pripraven prostor za zbijanje. Ko so se vrnili na Jesenice, jih je na kolodvoru počakal z<lravnik OUZD dr. Bergelj in ugotovil, da je letovanje vsem okre-pilo zdravje. Vsi kolonisti so vsem, ki so pripomogli do izvedbe kolonije. hvaležni. Posebno zahvalo zasluži mestna občina, ki je z izdatno pod|)oro omogočila prijetno in zdravo letovanje.
Male in velike trgovske knjige, vse dobite v trgovini Krekovega doma
krogel in trkanje s kozarci. Maršal je \prav pri svoji partiji in zato armada čaka jjovelja. Kadar nam-mreč ])rične igrati, ga nobena stvar na svetu ne bi mogla, pa čeprav bi se nebo |K)<liralo, zadržati, da ne bi partije končal.
Biljard!
To je slabost tega velikega vojaka. Tukaj stoji, resen kot v bitki, mršav, s prsi polnimi odlikovanj, oči se mil blešče in punčice žare od navdušenja nad jedjo, igro in g rogom. Obdajajo ga pribočniki, ki siKJŠtljivo spremljajo in skoraj umirajo od občudovanja pri vsakem njegovem udarcu. Kadar maršal zadene točko, se vsi zaženo proti njej. Kadar postane žejen, mu vsak hoče pripraviti njegov grog. Takrat nastane zmešnjava e polet in ikovinastih naramnic in ti sladki smehljaji, fini prikloni dvorjanov, tolika pestrost novih uniform in zraven še ta visoka, s lirastovino obit a dvorana, vse to te spominja na jesen v Compiegni, da tako za hip jKiza-biš na vojake, ki prezebajo v mokrih plaščih tam doli na blatni cesti na dežju, kot velike mračne gomile.
Maršalov soigralec je majhen kapetan, tesno pre-pasan, nakodran in ves nadišavljen. Pravijo, da je najljoljši igralec biljarda, ki je zmožen premagati vse maršale sveta. Pa se vendar drži v s;x)štljivi razdalji do svojega šefa in si prizadeva, da bi partijo ne dobil, pa tudi ne težko izgubil. Zato so vsi mnenja, da ima še bodočnost.
Pozor, mali gos]K)d, le dobro se držimo!
Maršal ima petnajst točk, vi pa le deset. Ce boste tako do konca igrali, boste za svoje napredovanje storili več, kakor če bi z drugimi stali zunaj, ko lije kot iz škafa in bi dež pral vašo lepo uniformo in temnil vaše zlate verižice, zraven pa bi zaman čakali jwvelja, ki bi sploh ne prišlo.
Toda ta partija je res silno zanimiva. Krogle se kotalijo in odbijajo, da se kar barve prelivajo. Zbrana družba to odobrava, se navdušuje. Nenadoma plamen iz to|X)V razsvetli nebo. Od zamolklega groma zašklepetajo šipe. Vsa družba /trepeta, strah jim seva iz oči. Samo maršal ničesar ne vidi, ničesar ne sliši. Sklonjen na biljard pravkar konbinira veličasten zadetek. V tem je res mojster.
/\ spet nov blisk, nato drugi. Topovski streli si sledijo, drug drugega preglaSajo. Pribočniki tečejo k oknom. Pa vendar Prusi ne napadajo?
»Kar Tiapadajo naj,« pravi maršal in udari bi lo kroglo.
»Igrajte kapetan!« Л ta drhti od občudovanja. Saj Turenne. ki je zaspal na lafeti, ni nič napram tenin maršalu, ki je tako miren pri svojem biljardu.
Hrušč se še ]X)veča. Med streljanjem topov se meša raztrgano prasketanje strojnic in treski karteč. Krvavo rdeča reka namaka travo in se meša z blatom. Drevored je uničen. Pavi in fazani jjreplašeni kriče v golobnjaku. Konji arabci so že zavohali smodnik in se spenjajo v ozadju konjušnice. Glavni stan se je razgibal. Brzojavka sledi brzojavki. Brzi sli prihajajo na senjenih konjih in s potrganimi uzdami v rokah. Iščejo maršala. A ta je nepristopen. Saj sem vam že |X)vedal, da ga nobena stvar ne more zadržati, da ne bi dokončal svoje partije.
»Igrajte kapetan!« Toda kapetan je lazmišljen. Morda zato, ker je še mlad? Izgubil je glavo, pozabil na svojo igro in .niza udarec za udarcem, tako da bi partijo skoraj dobil. Tokrat pa maršal pobesni. Presenečenje in ogorčenje spreminjata njegov bledi obraz. Prav tedaj se na dvorišču zgrudi konj. Pribočnik, z blatom pokrit hoče s silo do maršala in z enim skokom preskoči predvežne stopnice;
»Maršal, maršal!« Toda treba bi bilo samo videti, kako ga je sprejel. Z obrazom zabuhlim od jeze in rdeč kot petelin se |x)javi pri oknu z biljardno palico v rokah:
»Kaj pa je vendar? Ali ni nikjer straže?
»Toda maršal...«
»Dobro, takoj! Pričakujte mojih |X)velj!« In razjarjen zapre okno.
Čakajo na [wvelju.. . dobro se držijo, nlx)gi vojaki. Veter jim nosi dež in železne drobce v obraz. Celi bataljoni so uničeni, medtem pa drugi z orožjem v rokah stojijo, ne da bi smeli napasti. Ničesar ne morejo storiti. Za|>ovedi pričakujejo. Pa glej, kljub temu, da ni ukaza, du morajo umreti, jih na stotine pade v jarkih za grmovjem, prav nasproti velikemu, molčečemu gradiču. Še mrtve jih mesarijo granate in iz odprtih ran jim mirno curlja plemenita francoska kri... Zgoraj pa, v sobi za liiliardoni. pa se ta še mnogo strahotneje ogreva. Maršal j(! začel svoj napad, toda mali kapetan se brani kot le\.
Sedemnajst, osemnajst, devetnajst!...
Komaj imajo čas pisati točke. Bojni hrup se bliža. Maršal igra samo Se zase. V park že padajo granate. Mali ribnik strahotno zažari v svitu strela. Zrcalno mirna gladina se razbije. Zadnji lalxid prestrašen plava med krvavimi kepami mesa In perja. To^je bil poslednji strel.
Silen molk nastane, samo deževne kaplje udarjajo po listju gabrovega drevoreda. Pod griči se čuje zmešano drdranje voz in to|X)v. Po razniehčanih cestah pa v blazni naglici cepetajo hitefe množice. Armada je v ро|М)1пет begu...
Maršal pa je <iol)il svojo partijo.
HcdoiiJtc svai detioc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5 Vo. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo ^ranllnlčne rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Dovje
■Sredi potu med Dovjem in llnišico «1а-inijc v i)oriii k<H'i drii/ina drvarju, ki je pred nekaj dnevi po dolgotrajni bolezni umrl. Kopica hledili in prepadlili otrok kriči po usmiljenju. Ce kdo čuti kaj usmiljenja do siro.1, ki si same ne morejo |X)magali. naj da kak dar (v denarju, jedilili ali obleki) in naj to s|H)roči 1'ro.svetnemu driiStvn Dovje, ki l)() [Kislalo po dar in ga dalo sirotam. Dar naj se i/.roči le tistemu, ki se lx) izkazal s poirdiloiTi Prosvetnega društva na Dovj cm.
DIvan brezplačno
kdor naroči pohištvo proti gotovini I Naročila sprejemam tudi na hranilne knjižice. - Ogled razstave pohištva v lokalu hotela „PoŠta" Delavnica; Kosovo ul. 9, Jesenice
RUDI SMOLEJ
strojno In sploSno mizarstvo
Za elektriko
vse najceneiSe In ugodnejSe pri
3ože Markež
elektrotehnično podjetje Jesenice. Murova, tel. 605
Pijte_^rMei^ poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krekov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
V	Ljudski kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
Belo namizno vino din 10'— liter
Zrn konaorcij lista >Na ninjahc Jože Godiuu, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savlnšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.