Maal*v — Add ir m*!
NOVA DOBA
<117 Si. Clait At«. ClcTsland, Ohia.
(Tel. Henderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF' THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
n
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število,
lodn 2*.000 bi cp slišalo še iepše!
j—-
Knttred Aa Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized'March 15th, 1925.
NO. 2 — ŠTEV. 2	CLEVELAND,	O..	WEDNESDAY,	JANUARY	14TH 1081 — SREDA, 14. JANUARJA 1931	VOL.	VII.	—	LETNIK	VIT.
Glavni tajnik J. S. K. Jedno-
te je zopet obolel in se moral za nekaj časa podati v bolnico v Two Harbors, Minn. Iz bolnice poroča uredništvu, da se precej dobro zdravi in da upa za letno sejo glavnega odbora zopet biti pri delu v uradu. Članstvu v splošnem želi sporočiti, da bo za revizijo in letno >sejo vse pravočasno pripravljeno, toda zaostalo bo nekaj korespondence; prizadeti društveni tajniki in drugi naj izvolijo vpoštevati razmere in oprostiti zakasnitve.
4L
Društvo “Western Stars,” št. -(*2 J. S. K. Jednote v Rock Springsu, Wyo., priredi na večer 24. januarja plesno veselico v Slovenskem Domu. Članstvo društev št. 18 in št. 134 JSKJ, kakor tudi ostalo slovensko občinstvo v Rock Springsu
okolici je vljudno vabljeno na poset veselice tega mladega angleško poslujočega društva.
^ stopnina je prosta.
Konferenca delničarjev Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O., se je vršila na večer 8. in 9. januarja. Ker > je bila dvorana za sledeče večere oddana, je bilo treba konferenco prekiniti; nadaljevala se bo na večer 15. januarja.
Pevsko društvo “Edinost” v
Narodni Čitalnici častno"člana-rino v znesku 10 dolarjev.
4>
Operni pevec g. Makso Adrian, angažiran od nemške operne družbe, katera bo napravila daljšo turo po Zedinjenih državah, se je konci pretečenega tedna mudil v Clevelandu. Svoj prosti čas je porabil v to, da je posetil Slovenski Narodni I)om, Slovensko Narodno Čitalnico, uredništva vseh štirih tukaj-| šnih slovenskih listov, oba slo-I venska denarna zavoda in neka-i tere posamezne rojake v Clevelandu. Slovenska naselbina mu je ugajala in izjavil je, da jo i bo na povratku zopet posetil,1 če mu bo le mogoče. Nemška j I operna društba, s katero potuje | g- Adrian, bo posetila večjo šte-| vilo ameriških mest, med temi I tudi Denver, Colo., San Fran-I cisco, Cal., El Paso, Tex., in i San Diego, Cal.
Znana pevca samostojnega I pevskega zbora “Zarja” v I Clevelandu, Mr. Louis Belle in I Mr. Frank Plut, sta na povabilo J Columbia gramofonske družbe I odpotovala v New York, kjer I bosta pela za pet plošč, oziroma ,S deset skladb.
Letna delniška seja slovenske >| hranilnice “The International Savings & Loan Co.” v Cleve-. landu. O., se je vršila na večer )! 12. januarja. Delničarji so iz-)\ i'ažali neomejeno lojalnost in > zaupanje v to svojo solidno fi-nančno institucijo, izrekli zaupaj n*Co direktoriju in ponovno iz-n volili vseh pet direktorjev, ka-)'| terih termin je bil potekel. Ves ? direktorij je torej ostal stari, n ^ai' dokazuje, da so delničarji n | zadovol j ni z vodstvom in upravi vo hranilnice.-b |	*
I V uredništvu Nove Dobe se ^ I -1e Pred dnevi oglasil operni pe-)|vec g. Svetozar Banovec ki je >|že precej dobro okreval od po-/Isledic. operacije, kateri se je bi ji niorol podvreči za Božič. Sta * nuje pri družini R. Perdan, e
katere postrežbi se je zelo las
kavo izrazil.
-
PREMOGOVA industrija je tudi znatno občutila splošno depresijo pretečenega leta. Do tedna, ki je končal 6. decembra, je bilo nakopanega 431,540,000 ton mehkega premoga, medtem ko je bilo leto prej v istem razdobju nakopanega 497,980,000 ton. To pomeni, da je bilo lani v Zedinjenih državah spravljeno na površje 66 milijonov ton manj mehkega premoga kot leto prej.
BREZPOSELNIM d e 1 a v cev in drugim potrebnim v New Castle, Pa., je New Castle Mining and Clay Products Co. napravila veliko uslugo s tem, da jim je dala na razpolago premogovnik. kjer si lahko sami nakopljejo premog za zimo. Vsak moški lahko zase nakoplje 10 ton premoga; poleg tega je vsakemu dovoljeno nakopati še dve nadaljni toni premoga
| za tiste potrebne družine, ki nimajo mož, sposobnih za delo. j Premogovnik je “strip” vrste, to je, da se premog pobira od vrha. Delavcem, ki nimajo j lastnih vozil, posodijo trucke za j prevoz premoga lokalni trgovci __________________
ZVEZNI SENAT je glasoval za predlogo, ki določa 45 milijonov dolarjev za po suši prizadete farmerje; 15 milijonov od te svote naj bi se porabilo za prehrano stradajočih farmerje v. V poslanski zbornici je j reprezentant La Guardia iz New Yorka ugovarjal predlogi, j češ, da se ozira le na farmerje, ! ne pa tudi na potrebne mestne j prebivalce.
____
INFORMACIJE glede odno-šajev Zedinjenih držav napram republiki Nicaragui je zahteval zvezni senat ocl državnega tajnika Stimsona s sprejetjem to zadevne resolucije.
PRISELJENIŠKI ZAKONI
—■ Ž" ■
V svojem končnem letnem poročilu je odstopivši delavski tajnik James J. Davis, ki je odstopil od svojega mesta, da postane zvezni senator, sestavil pregled razvoja priseljcrlšlce zakonodaje do sedanjega kvotnega sistema.
Priseljevanje v Združene države ni bilo do lota 1822 podvrženo n i k a k i mt regulacijam s strani zvezne vlade. Tudi potem, ko je kongres nejevoljno prevzel breme nadziranja emigracije, ni bil sprejet nikak zakon, ki bi na kak način omejeval priseljevanje,! razun postav, ki prepovedujejo' priseljevanje orijentalskih delavcev. Šele 40 let pozneje je bil sprejet zakon omejevalnega značaja. Bil je j to “contract la bori law,” ki je bil I sprejet leta 1884fin ki je, nekoliko spremenjen, ,še vedno v veljavi. Ta zakoii prepoveduje delodajalcem, d« bi privabil inozemske delavce v to deželo s I pogodbami ali obljubami, da dolbi jo delo.
Prvi splošni priseljeniški zakon od 1. 1882 je |il bistveno selektivne narave, laer je prepovedal pripustitev v| to deželo nekatere vrste inozemcev, ki so se smatrali nezaželjivi (undesirable). Izvirni zakon je našteval le štiri vrste takih inozemcev, rli tedaj postavljeno načelo iz birčnosti glede priseljencev, izvedeno na ta načinš naj se izključijo umno, telestio in moralno nesposobni inozeikci, je obstalo v nadaljnih zakonih in bilo dalje razvito, tako da sedanja postava, od 1. 1917 izključuje kakih trideset vrst teh nezaželjenih inozcmcev.
Pritok imigracije pod politiko “odprtih vrat” (open door policy) je najboljše ilustriran po statističnih podatkih. Tekom let 1821—1830 je prihajalo letno povprečno 14,000 priseljencev. Tekom naslednjega desetletja je prihajalo povprečno 60,-000 inozemcev vsako leto in v 1. 1841—1850 že 171,000 na leto, ko je začelo veliko priseljevanje iz Irske in Nemčije. Nadaljni perastek imigracije tekom naslednjih dveh desetletij je izviral v glavnem iz istih dveh dežel. Tekom civilne vojne je priseljevanje nekoliko padlo in po-•astek v dobi 1871-—1880 je bil neznaten, bržkone radi vseob-i če depresije, ki je vladala v onih I letih.
V desetletju 1881—1890 je povprečna letna imigracija pre-segla pol milijona priseljencev. Tekom teh desetih let je prišlo 1,450,000 priseljencev iz Nemčije, 655,000 iz Irske, 645/000 iz Anglije in več kot '300,000 iz Italije, število priseljenih Italijanov v tem desetletju je bilo štirikrat večje kot v prejšnjem desetletju. To je bil vrhunec j imigracije iz Anglije in Nemci- , je in tudi iz skandinavskih dežel. Skupna imigracija iz Danske, Norveške in švedske tekom teh desetih let, 1881—1890, je znašala več kot 356,000.
Po letu 1890 je število priseljencev iz britanskih otokov. Nemčije in Skandinavije začelo stalno padati. Na drugi strani pa je začel jako velik porast imigracije iz Italije, Avstro-Ogr-ske, Rusije, Grške in drugih dežel v južni in vzhodni Evropi. Priseljevanje iz teh dežel je bilo popolnoma neznatno pred letom 1880. V dobi od leta 1881 do 1920 je bilo pripuščenih 3,988,-000 priseljencev iz Avstro-Ogr-ske, 4,115,000 iz Italije, 3,237,-000 iz Rusije in 370,000 iz Grške.*
(Dalje na 2. strani).
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V idiličnem gradiču Okroglem nad Kranjem je dne 21. decembra obhajal 91-letnico svojega rojstva monsignor Tomo Zupan, odlični bivši prvomest-nik slovenske šolske dr.užbe sv Cirila in Metoda. Naj dobra usoda nakloni še mnogo let vrlemu narodnjaku!
, BREZPOSELNOST v Zedinjenih državah se je od meseca aprila naprej podvojila. Takrat se je računalo, da je brez- l poselnih dva in pol milijona, ' medtem ko jih zdaj razne orga- * nizacije cenijo na pet milijonov. 1
 	i
ZVEZNI DRŽAVNI TAJNIK ' Stimson je naznanil, da je bila 1 podpisana splošna mednarodna ■ pogodba, sestavljena pretečeno ( poletje na konferenci v Hague. ‘ Ta pogodba odpravlja takozva-no dvojno državljanstvo in oprošča naturalizirane državljane vojaških dolžnosti v državi prejšnega državljanstva ali po-daništva. Pogodbo je podpisalo 22 držav, med temi tudi Velika Britanija, Nemčija in Francija; ni pa tega storila Italija. Jugoslavije poročilo ne omenja.
PROHIBICTJSKA, takozvana Jonesova postava, ki je določala velike kazni za male kršilce prohibicije, je bila v kongresu nekoliko omiljena. V bodoče se bo nanašala le na kršilce, ki prodajajo nad eno galono likerjev in na tiste, ki so bili že prej kaznovani radi kršenja prohibicije.
IZ NEMČIJE se poroča, da se je število brezposelnih od 15. decembra do 1. januarja povečalo za 380,000. Število brezposelnih je znašalo 1. januarja 4,357,000.
ŠPANSKA diktatura se zadnje čase posebno izraža s pritiskom na časopisje. Zaplembe ■ so na dnevnem redu.
MEHIŠKI MIKLAVŽ
V Mehiki skušajo nadomestiti mistično osebo Miklavža ali Santa Clausa z aztežkim bogom Quetzalcoatl-om. Miklavž je importiran iz tujih dežel in je morda pač primeren za potovanje po severnih krajih, nikakor pa ne spada v tropične kraje. Quetzalcoatl je izmišljeno božanstvo starih Aztekov, in Santa Claus, kakor se otrokom danes predstavlja, živi seveda samo tudi v bajki.
Mehikanci sodijo, da če je že treba otrokom natvezti neko mistično bitje, ki jim o Božiču prinese darove, naj bo to rajši domači penzijonirani bog Quetzalcoatl. Starim Aztekom, nekdanjim prebivalcem Mehike, je Quetzalcoatl predstavljal božanstvo od katerega je prihajalo vse dobro. Vpodabljali so ga kot pernato kačo.
Lepega konkurenta je dobil Santa Claus v Mehiki!
O—
SKUPEN IMENIK
Imena in naslovi uradnikov krajevnih društev JSKJ, ki so bili že sporočeni na glavni urad, bodo priobčeni v prihodnji izdaji Nove Dobe. Društveni tajniki prihranijo sebi čas, listu pa prostor, če v svojih dopisih ne navajajo imen in naslovov novoizvoljenih uradnikov.
VSAK PO SVOJE
Nedavno so časopisi objavili vest, da je diktator Mussolini Italijanom prepovedal jesti makarone. ("’e to ne bo povzročilo revolucije v Italiji, potem no vem kaj bi jo moglo.
S prepovedjo makaronov je Musso vzel svojim dragim rojakom zadnje veselje in tolažbo v življenju. Ako se zdaj ne postavijo po robu, bodo vsemu svetu pokazali, da so mevže.
❖
Edini drugi izhod imajo Lahi iz mučne situacije potoni ma-karonskega butlegarstva. če se jih dobri vzgledi kaj primejo, bodo Italijani rešili malcaronsko prohibicijo na podoben način kot mi rešujemo alkoholno.
$
Iz Jugoslavije smo zadnje čase izvedeli kar dve slabi novici. Najprej se je raznesla vest, da bodo bivši jugoslovanski podaniki, ki so si izposlovali ameriško državljanstvo, morali priseči zvestobo kralju in služiti v jugoslovanski armadi, če pridejo tja.
SPALNI VOZOVI
I
Na ameriških železnicah se mnogo rabijo spalni vozovi, znani pod imenom “Pullman cars.” Vzrok tej veliki rabi spalnih železniških voz bo v glavnem v velikih razdaljah, štiri ali pet dni vožnje od Atlantika do Pacifika je težko vzdržati brez spalnega voza. Pa tudi za krajše razdalje nudi spalni voz potniku velike udobnosti. Zvečer zleze v spalni voz, zaspi udobno kakor v hotelu, in ko se zjutraj prebudi, je na mestu, kamor je namenjen. Strežnik zjutraj potnika pravočasno pokliče, da ima čas se umiti, obriti in obleči, nakar stopi iz vlaka kot da1 pride iz hotela in je sposoben za dnevne opravke, bili kakršnikoli. Med j večjimi mesti je vožnja v spalnih vozovih tako urejena, da se voz s potniki namenjenimi v gotovo mesto, odklopi od vlaka in zapelje na stranski tir, ako je i še ponoči ali zgodaj zjutraj, da se potniki lahko naspi jo.
Listek za spalni voz se mora nrbaviti poleg običajnega železniškega voznega listka. Pullman družba je nedavno izdala neko statistiko, ki dokazuje, da se na železnicah v Zedinjenih državah porabi 80,000 listkov za spalne vozove vsak dan. Listek j za spalni voz obstoja iz treh de-[ lov. Prvi del obdrži agent, ki i listek proda potniku; ta del listka je odposlan družbi s periodičnim agentovi m reportom. Drugi del listka si obdrži sprevodnik na vlaku, nakar ga tudi ob gotovem času pošlje na glavni urad družbe. Tretji del listka pa ostane potniku za ielenti ; fikacijo in “spomin.”
Na leto se v Zedinjenih drža-| vah porabi okrog 29 milijonov listkov za 'spalne vozove. Ako bi te listke enega poleg drugega položili v ravni črti, segala bi ta “spalna proga” od Chicaga do Bostona in od tam še par mil j v morje.
--------o-------
PROTI DA VICI
r 1	'
Načelnik šolske zdravstvene i službe v Clevelandu, dr. Salisbury, nas naproša objaviti sle-' deče:
Clevelandski zdravstveni oddelek je na razpolago s prosta protekcijo proti davici (diphtheria) za vse otroke prvega razreda katoliških in luteranskih šol. V tednu med 12. in 19. januarjem bo dobil vsak otrok teh šol vprašalno polo, da jo ponese domov. Predno more zdravnik zdravstvene divizije cepiti otroka v protekcijo proti davici, je potrebno, da stariši ali varuhi otroka podpišejo omenjeno polo. Cepljenje ne povzroča bolečin, in 95' < otrok, ki so dobili po štiri doze obrambnega sredstva proti davici, je zavarovanih proti isti za vse življenje. Gotovo je dolžnost vseh očetov in mater, da se poslužujejo te ponudbe in zavarujejo življenje njihovih otrok proti davici.
SREDIŠČE SEVERNE AMERIKE
Geografično središče Severne Amerike se nahaja v Pierce countyju, North Dakota, par milj zapadno od Devils Lake.
Dne 1. januarja je v Jugoslaviji stopil v veljavo zakon o davku na samce.
Zakon o davku za samce določa, da morajo plačati tako zvani samski davek vsak samec, star nad 30 let, vsak ločenec in vdovec, če stalno stanuje v mestih I ali krajih s sedežem sreskega poglavarstva in je tam zadolžen z davki. Vdovci plačajo ta davek, če so brez zakonskih otrok, ločenci pa samo tedaj, če je zakon sodno ločen in če nimajo zakonske dece odnosno niso obsojeni za vzdrževanje žene in otrok. Davčna obveznost pričenja s 1. januarjem onega leta, v katerem izpolni obvezanec 30. leto staro-, sti in preneha z izpolnjenim 60. letom starosti ali pa če se med tem oženi. Davka na samce so oproščeni samo duhovniki, ki jim cerkveni predpisi prepovedujejo ženitev nadalje pni, ki zaradi cerkvenih ovir ne morejo stopiti v zakon, aktivni vojaki, podoficirji in nižji oficirji, obsojenci za dobo kazni, nadalje tujci in osebe, ki po državljanskem zakonu niso sposobne, da bi same upravljale svojo imovi-no ter končno popolni invalidi. Plačevanja davka so oproščene tudi osebe, ki so v službenem od-nošaju (delavci in nameščenci), če njihovi dohodki ne znašajo več ko 2,500 Din.
Davek za samce se odmeri na osnovi zemljiškega davka (dopolnilnega davka zemljarine) hišnega davka rentnega davka in pridobnine. Odmerja se obenem z davčnim razporedom tei iznaša;
Samci od 30. do 35 leta 50' i :
. od 35. do -10. leta 40 'I ; od 40.
California najvišja najnižja
in
do 50. leta 25/V ; oel 50. do 60. leta 10% odnosnega davka. ~Osebc, ki imajo kakršnekoli dohodke od tantijem in slično, plačajo od tega še poseben sam-1 ski davek po starosti v iznosu 5 do lr/<. Samci, ki so v službenih odnosa jih (nameščenci, delavci). plačajo na ime tega davka po letih starosti 50, 10, 25, in 10'! od davka.
Občine morajo odslej poleg običajnih rubrik splošnega popisa davčnega obveznika navesti tudi, ali je samec, vdovec, ločen in točno starost. Za točno izpolnjevanje teh predpisov so odgovorni občinski organi po zakonu
0 neposrednih davkih. Obvezniki sami so dolžni prijaviti vsako izpremembo davčnemu uradu. Osebe, ki plačujejo uslužbe-niški davek, plačajo samski davek obenem s tem davkom in so
1 posloelajalci odgovorni za točno plačilo. Proti domeri tega davka je dopustna pritožba po obstoječih davčnih predpisih.
Najvišja in najnižja točka v Zedinjenih državah se nahajata v Californiji, in sicer samo 86 milj narazen, dasi je elržava dolga okrog tisoč milj. Neka točka v takozvani Mrtvi Dolini (Death Valley) se nahaja 276 čevljev nižje kot morska površina. Mount Whitney, tudi v Californiji, se pa vzdiga 14,496 čevljev nad morsko gladino ter je najvišja gora v Zedinjenih državah.
Rodbine z devetimi otroci so! oproščene državnih davkov in; doklad. Plačevanja neposrednih i davkov in vseh doklad, ki se odmerjajo na podlagi tega davka, se oproščajo osebe, ki imajo 9 ali več živečih otrok in osebe, ki so imele vsaj nekaj časa 10 živih otrok. Oprostitev velja od 1. januarja 1931. dalje, odnosno oel 1. januarja prihodnjega leta, v katerem je bil rojen deveti odnosno eleseti otrok. Pravico do te oprostitve mora uveljaviti (Dalje na 2. strani).
Drugo poročilo pa navaja zakon, ki določa, da bodo v Jugoslaviji morali vsi fantje, vdovci in slamnati vdovci med 30. in 60. letom plačevati poseben da vek.
Vsak moški od 20. leta naprej, ko se začne vojaška obveznost, pa do šestdesetega leta, bo moral neprestano biti v jarmu, enem ali drugem.
Kako bodo te vesti vplivale na nameravane izlete ameriških Slovencev v stari kraj, je za en krat težko reči.
Naš predsednik Hoover je za svoj rojstni dan dobil od jugoslovanskega kralja čestitko, za katero se je vljudno zahvalil. K rojstnemu dnevu jugoslovanskega kralja je Hoover tudi brzojavno čestital, za kar se je kralj zahvalil. Pri neki prejšnji priliki se je dal predsednik celo skupno fotografirati z jugoslovanskim poslanikom. Pa nazori hgotovih “ekspertov” je predsednik kot prvi državljan te republike zakrivil strahovito netaktnost, če ne celo veleizdaje. Gorje Hooverju, če stoprocent-ni fantje v Chicagu to zvedo!
*
če hočemo biti pošteni, moramo priznati, ela nobeno mesto ni prispevalo toliko k miru na svetu kot Reno, Neveda.
V Pennsylvaniji je preklinjanje po državni postavi kaznivo. Kazen za vsako besedo znaša 65 centov. Kak Slovenec si morda lahko zniža kazen s tem, ela zveže dve besedi v eno, na primer “mišiduš” ali kaj podobnega.
*
Stvar prav grdega imena iz-premeniti v “vrt” je zelo razveseljiv pojav sodobne evolucije, žalostno pa je, če ta “vrt” producira tako malo lastnega cvetje, da morajo peti škarje po tujih vrtovih, katerih imena se pozabi povedati.
*
I V neki tovarni mila v Bosto-; nu so uslužbencem prepovedali | rabiti tobak. Takoj preko ceste stoji tobačna tovarna, katere vodstvo je baje zato prepovedalo svojim delavcem umivanje. Te novice pa nikakor ne povejte vašim malim fantičem, sicer bodo vsi hoteli dobiti delo v omenjeni tobačni tovarni.
Vrtni evolucijonist v vetrovnem mestu se naj le še posluži moje malenkosti, ako ga zaba-(Dalje n* 2. strani)
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
j VARNOST DOMA
Včasi je veljalo pravilo, da je človek doma najbolj varen. Glasom poročila neke zavarovalne družbe pa tudi dom ni tako varen pred nezgodami kot si navadno predstavljamo. Omenjeno poročilo navaja sledeče nezgode, ki so se zgodile doma:
Neki zavarovanec je izgubil sprednje zobe, po katerih ga je udarilo dete. s steklenico mleka.
Nekdo drugi je pogoltnil že-belj, ki ga, je držal v ustih, ko ga je, prijatelj udaril po hrbtu. Zopet drugi je v spanju pogolt nil svoje umetne zobe.
Neki farmer si je zlomil nogo, ko je brcnil prešiča.
Pri neki priliki .je eksplodi rala posoda z vročo vodo in je mož, ki se je hotel z njo pogreti, dobil hude opekline.
Neki mož si je zlomil roko, ko je udaril po mizi, želeč dati gotov poudarek svojim besedam. Drugemu se je razletelo stekleno umetno oko in ga obrezalo po obrazu.
I Dva moža sta zahtevala odškodnino za nalomljena rebra; nezgode je povzročil objem elek let.
Neki mladi mož je plesal z dekletom, katere lasna igla ga je sunila v uho in mu ranila ušesni bobenček.
Pri neki drugi priliki je domači pes hotel odnesti iz kuhinje oskubljeno in za okusno pečenko namenjeno kokoško. Mož in žena, ki sta se nahajala v kuhinji, sta istočasno planila proti psu, da mu preprečita zlobno nakano, žena je imela v roki velik kuhinjski nož in v nastali koliziji je mož izgubil prst.
Ena najbolj čudnih nezgod v zaznamku prej omenjene zavarovalne družbe je zadela moža o priliki kopanja v domači banji. Na nekak način ga je pri tem poslu zadel močan električni sunek, kar ga je toliko iz ravnotežja spravilo, da je padel skozi odprto okno na dvorišče.
 o-------------
“JVo-Va Doha '
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, sa inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VII.
Ufe-83
NO. 2
Društvenim uradnikom in dopisnikom
Začetkom leta so pri mnogih krajevnih društvih J. S. K. Jednote zavzeli svoja mesta novi uradniki, in s temi se želi urednik-upravnik tem potom nekoliko pogovoriti. Čim več medsebojnega razumevanja bo, tem lažje in točnejše bo poslovanje na obeh straneh.
Društveni uradniki pošiljajo uredništvu največ dopi sov. Tako je bilo dozdaj in najbrže ostane tudi v bodoče. Kljub temu, da je treba večino dopisov zaradi slovnice in stilizacije v uredništvu prepisati oziroma na novo spisati, je važno, da so isti razločno pisani, posebno z ozirom na lastna imena in številke.
Druga važna stran pri dopisih je, da so poslani uredništvu pravočasno, posebno če se tičejo seje ali kakšne društvene prireditve. Naše glasilo je tednik in zamuda ene-<;a dneva ali nekaj ur pomeni včasi zamudo enega tedna. Kolikokrat romajo v arhiv dopisi, označeni z besedo “prepozno,” ker so došli v uredništvo, ko je bila izdaja Nove Dobe za isti teden že v tisku, za prihodnji teden pa bi bili brez pomena! List se začne tiskati vsako sredo zjutraj, forme pa se zaključijo že v torek popoldne. Priobčeni morejo torej biti v najboljšem slučaju le tisti dopisi, ki dospejo v uredništvo v torek dopoldne. Vse kar pride pozneje, mora čakati prihodnjega tedna.
Pod vsakim dopisom mora biti priobčeno pravo ime dopisnika. Nekateri drugi listi imajo sicer drugačen sistem, toda urednik Nove Dobe se ne more ozirati na to. Zanj so merodejni tozadevni sklepi glavnega odbora J. S. K. jed-uote.
Glasom pravil dopisi ne smejo vsebovati nikake verske ali politične propagande. Dalje seveda ne sme list priobčati nikakih direktnih ali indirektnih pozivov za kršenje državnih ali zveznih postav. V to kategorijo spadajo poročila o ‘ žrebanjih,” kajti to se smatra za nekako loterijo in vsaka loterija je po zveznih postavah prepovedana. Urednik, ki bi priobčil vabilo v obliki dopisa ali oglasa na veselico, kjer se bo vršilo kakršnokoli žrebanje, se izpostavi nevarnosti, da ga zaprejo ali pa da plača kazen 500 dolarjev za prvi prestopek. Zvezne poštne oblasti ne poznajo v tem oziru nobene šale in urednik je prvi, ki je napram njim odgovoren. V list tudi ne spadajo osebnosti, posebno ne osebne obdol-žitve gotovih činov, ki bi lahko od prizadetih izzvale tožbo, in s tem uredniku povzročile sitnosti, Jednoti pa stroške.
Pri tem je treba pripomniti, da Nova Doba izhaja že sedmo leto, pa ni še v vsem tem času imela nikakih sitnosti s poštnimi oblastmi niti s sodiščem. To pomeni, da so bili dopisniki dostojni in previdni, ali pa da so vpoštevali nasvete urednika. Priporočljivo je, da hodimo po tej poti tudi v bodoče.
Lokalni prepiri, ki se tuitanm pojavijo pri krajevnih društvih, naj bi se po možnosti rešili tam, kjer so se pričeli ali pa potom inštanc, ki jih predpisujejo pravila. Uradno glasilo celokupne organizacije ne more reševati krajevnih problemov vsakega posameznega društva.
Urednik Nove Dobe je v isti osebi tudi upravnik, kar pomenja, da mora upravljati naslovnik (mailing list), ki vsebuje nad 13 tisoč naslovov, voditi knjigovodstvo in obsežno korespondenco, ki je v zvezi z uredniškim in uorav-niškim poslom. V naslovniku je vsak teden mnogo izpre-inemb, kar je pri tolikem številu neizogibno. Z ozirom na te izpremembe naj bi izvolili novi društveni tajniki vpošte-vati sledeče: Imena in naslove vseh novo pristoplih članov prejema upravnik iz glavnega urada in jih društvenim tajnikom ni treba poročati. Imena in naslove bivših članov pa, ki so umrli, odstopili ali bili črtani, bi morali tajniki točno poročati upravništvu, da se jim list ustavi. Imen suspendiranih članov ni treba pošiljati upravništvu, ker takim se pošilja list, dokler niso črtani.
Pri izpremembah naslovov, pa naj se izpremembe poročajo upravništvu po društvenih tajnikih ali po prizade tih članih samih, naj se vselej navede stari in novi naslov, kakor tudi številka društva. Stari naslov je potreben iz vzroka, ker so člani nekaterih društev raztreseni pod različnimi poštami, ter je brez istega mnogokrat nemogoče naj ti pravo ime v naslovniku, ki vsebuje nad 13 tisoč imen in naslovov. Pomniti je treba tudi, da je v naslovniku dosti krat celo pod eno pošto, lahko več enakih ali sličnih imen, in upravnik brez natančnega naslova ne more vedeti, kate-ro je pravo.
Samo ob sebi umevno je tudi potrebno, da so novi naslovi natančno navedeni, tako z ozirom na številke kot imena cest in poštnih uradov. V mnogih slučajih pošta vrne list s pomanjkljivim naslovom in upravniku ne preostaja druzega kot dotični naslov črtati iz naslovnika.
Stiki med društvenimi uradniki in dopisniki na eni strani in urednikom-upravnikom na drugi strani so bili do-/daj skoro stoprocentno dobri, prijateljski in bratski. Ured-
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
va in če mu manjka drugih inspiracij. Bo vsaj nekoliko več originalnega gradiva — pri štirih mlatičih.
V Philadelphiji so dolgo časa brez uspeha zasledovali prefriganega uzmoviča, o katerem je bilo znano, da večkrat pohaja okoli oblečen kot ženska. Ne-; davno ga je pa pred veliko žensko modno trgovino neki detektiv pogruntal in aretiral. V žensko preoblečeni tat se namreč ni zmenil za klobuke v izložbi in ; se ni ozrl v okno.
*
To-le sem izvedel po ustnem izročilu, z zagotovilom, da je resnična.
Dragi rojak se ga v periodičnih presledkih nažehta in pri takih prilikah postane silno hud, močan in celo krvoločen. Nedavno je zopet imel svoj čas oziroma svoj dan ter je bil ravno prav razpoložen, da pretepe vso družino. Ker pa mu je žena z otroci pravočasno ušla, je zgrabil pri peči dremajočega mačka in ga pretrgal na dvoje. Mačja kri je tekla, za katero se ne ve, kdo jo bo lizal na sodni dan, toda dragi rojak je le pokazal svojo moč in ihto, in vremena zopet so se mu zjasnila.
Včasi bi bilo zelo dobro, če bi človek mogel podobno storiti z mačkom, ki mu godrnjavo sledi ves dan po prejšnem veselem večeru ....
3):
Zdaj je predpust, čas norosti in vsestranskega zaljubljanja. To vse je zelo lepo, in kar zaljubi naj se, kdor najde priliko in pravi ideal. Pri tem pa naj ne pozabi, da ljubezen in zaljubljenost so sladke sanje o krajih večne pomladi, kjer v duhtečem cvetju pojo rajske ptice, jsenitev pa je ura. budilka v mrzlem zimskem jutru. . .
A. J. T.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani)
vsak sam s potrebnimi dokazili pri pristojnem davčnem uradu. Oprostitev preneha s smrtjo davčnega oproščenca in so njegovi pravni nasledniki dolžni njegovo smrt pravočasno javiti davčnemu uradu.
Na zagrebški univerzi se je v zadnjem času pojavil zanimiv mlad človek črnih las in temne polti, z izbočenimi ustnicami in belimi zobmi — eksotičen človek, sin daljnega orijenta, iz Indije. Aseit Moukerji je prišel v Zagreb, da se nauči jugoslo-venskega jezika. Doma je iz Kalkute. Iz Indije je odpotoval pred štirimi leti in študiral na londonski univerzi. Govori angleški, francoski, italijanski in za silo tudi ruski jezik.
PRISELJENIŠKI ZAKONI
(Nadaljevanje iz 1. stranil
Kongres je deloma “zaprl vrata” leta 1921, ko je sprejel prvi kvotni zakon, ki je ostal v veljavi do 30. junija 1924. Ta zakon je omejeval priseljevanje iz vsake evropske države na 'i°/c od števila oseb dotične narodnosti, nastanjenih v Združenih državah i)o ljudskem štetju od leta 1910. Takojšnja posledica tega zakona od leta 1921 je bila, da se je imigracija iz Evrope znižala od 652,000 v letu 1921 na 216,000 v letu 1922. Ta omejevalni zakon je bil le začasen.
Trajen priseljeniški zakon pa je stopil v veljavo 1. julija 1924, ki je še nadalje omejil priseljevanje iz Evrope. Po tem zakonu je skupna letna kvota od 153,714 na razpolago za inozem-ce, rojene v posameznih deželah, in to v takem razmerju, v kate-dem so dotične dežele prispevale k prebivalstvu Združenih držav. To je ta k o z v a n i “n at i o n a 1 origins plan” in po tem sistemu je bila imigracija iz Evrope znižana na minimum. V primeri s priseljevanjem pred kvotnim sistemom je bila imigracija iz Evrope znižana od povprečnih letnih 813,000 priseljencev v normalni dobi neomejene imigracije, namreč 1901 — 1910) na povprečno 156,000 priseljencev na leto.
Na tak način bi bila sprednja vrata deloma zaprta evropskim priseljencem, ali stranska vrata iz Kanade, Mehike in drugih ameriških dežel, so še ostala odprta na stežaj. Vsled tega je število priseljencev iz ameriških virov rastlo od 77,400 v 1. 1922. na skoraj 219,000 v letu 1924. V zadnjih letih pa je bilo znatno znižano. Tekom fiskalnega leta 1930 je prišlo le 65,000 Ca-nadcev in 12,700 Mehikancev.
Odstopi vsi delavski tajnik poudarja v svojem zadnjem poročilu, da je ena najbolj resnih hib sedanjega sistema omejevanja emigracije, pomanjkanje določb, po katerih bi se mOgla imigracija v mejah kvote prilagoditi utemeljenim industrijskim potrebam dežele. “Zakon sicer izključuje nesposobneže, ali ne daje prednosti najbolj sposobnim.” V zvezi s sedanjo nezaposlenostjo poročilo nasvetuje, naj ameriški konzuli ne izdajejo viz I samostojnim prosilcem, razim jako so prav sigurni, da pripustitev dotičnih ne bo v škodo seda-| nji gospodarski situaciji v Ze-jdinjenih državah.
F. L. I.S.
DOPISI
Chicago, 111.
članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ sporočam, da je bil v dopisu z dne 7. januarja datum naše januarske seje napačno označen. Seja našega društva se vrši 21. januarja, ne pa 12. januarja, kakor je bilo označeno v dopisu. Ne vem, ali sem jaz pomotoma zapisala napačni datum, ali se je pomota zgodila v tiskarni. (Pregledal sem Vaš zadnji dopis in pronašel, da ste Vi imeli pravi datum zapisan; napako je povzročil tiskarski škrat, ki je največja pokora naši profesiji. Op. urednika). Torej, sosestre, pridite polnoštevilno na sejo v sredo 21. januarja zvečer! Seja se bo vršila v prostorih sestre predsednice Mary Kovacich, na 2254 Blue Island Ave. — Na svidenje in sestrski pozdrav!
Agnes Jurečič,
tajnica društva št. 170 JSKJ..
Dne 18. decembra je umrl v Kandiji pri Novem mestu upokojeni nadučitelj g. Ivan Barle, star 90 let.
S pokojnikom lega v grob velik kos zgodovine ljudskega šolstva iz prve dobe svojega razvoja med narodom na deželi. Ivan Barle je bil nestor slovenskega učiteljstva iz bivše Kranjske. Ko je dovršil nekaj razredov srednjih šol. se je vpisal v tedanjo učiteljsko pripravnico v Idriji, katero je dovršil leta 1861. Dasi doma na Gorenjskem, v Pirenčah pri Medvodah je služboval vso dobo na Dolenjskem in sicer v Toplicah, v Podzemlju, v Beli Krajini nad 20 let, zadnja leta pa v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je stopil v pokoj. V tem kraju ši je postavil lasten dom z vrtičem, katerega je z vso vnemo gojil in negoval do zadnjega.
ŽELEZNICE STRICA SAMA
Najbolj severna proga ameriških železnic se nahaja v Ala-ski. Dograjena .je bila leta 1925 in njena giavna proga je dolga 470 milj. Vlaki vozijo v poletnem času po trikrat na teden v obeh smereh. Gradnja te proge je stala 60 milijonov dolarjev. Železnica kot taka se ne izplačuje, toda s stališča narodnega bogastva je velike vrednosti, ker je potom nje mogoče naseljevati in izkoriščati j obširna zemljišča.
Najbolj južna ameriška proga pa je Panamska železnica, ki tvori del zveze med Atlantikom in Pacifikom. Dolga je le 40 milj in je bila zgrajena še pred ameriško civilno vojno. Ta železnica se ves čas svojega obstanka izplačuje. Leta 1848 se je mnogo zlatoiskalcev posluževalo te železnico na poti v Californijo. Obe omenjeni železnici lastuje vlada Zedinjenih držav.
VEČ LUČI
V Pottsville, Pa., premogov-: niku so tudi mule, zaposlene \ rovu, opremljene z električnimi | žarnicami, ki so pritrjene spre-'daj na komatu.
nik-upravnik upa, da ostanejo taki tudi v bodoče, pospbno če bodo prizadeti po možnosti vpoštevali gori navedena priporočila. Urednik-upravnik se bo potrudil, da bo vsem ustregel, kolikor je pri vedno rastoči organizaciji in vedno naraščajočem delu eni osebi'mogoče, in pa seveda, kolikor .mu pri tem ne stavijo omejitev poštne oblasti, splošna čas-
nikarska dostojnost, določbe glavnega odbora in ustava in pravila J. S. K Jednote.
Pueblo, Colo.
Kot članici društva št. 42 JSKJ, upam, da mi sobrat urednik preskrbi nekoliko prostora v našem glasilu, in upam, da bo imel nekoliko potrpljenja z dopisom, ker sem pač bolj vajena kuhalnice kot peresa. Veselih novic nimam poročati iz naše naselbine, pač pa vrsto žalostnih. Komaj smo novo leto dobro začeli, smo imeli že kar tri pogrebe med rojaki; res list za listom pada. Prvi je preminil Frank Zupančič, ki zapušča ženo in več otrok. Drugi je umrl Matt Puntar; zapušča ženo in štiri otroke. Tretji, ki ga je poklicala bela žena, je bil Frank Ponikvar, neoženjen. Vsi trije so bili stari naseljenci v naši naselbini. Naj jim bo lahka ameriška gruda.
Naj pri tej priliki omenim strah, katerega sem prestala takoj začetkom tega leta. Moj mož, ki je splošno poznan v tukajšni naselbini in tudi drugod, ker je bil kot delegat že na več konvencijah, je dobil naročilo od družbe, kjer je vpo-slen, da se poda s truckom v Colorado Springs po 1,300 čevljev materijala za napravo poda (flooring). Odšel je z enim tovarišem in obljubil, da bo do osmih zvečer nazaj, če pojde vse po sreči. Na povratku nazaj sta se nekako tri miljo daleč od Pueblo hotela ogniti nasproti došlemu “renčerju," pri tem je težko naložen truck zalezel v pesek ob strani ceste in se dvakrat prevrnil. Oba moža je naloženi materijal pokopal pod seboj. Moj mož se je hitro izkopal izpod tistega kupa in hitel še tovariša odkopavati. toda ga ni mogel spraviti k zavesti. Šel je nato na cesto, da ustavi kakšnega avtomobilista. Prvi se ni hotel ustaviti, ker je pač mislil, da mu maha z rokami kak bandit ali nepridiprav. V drugem avtomobilu, katerega se mu je posrečilo ustaviti, sta se vozila dva mlada fanta, katerima je povedal, da je njegov tovariš smrtno ponesrečil. Privlekli so ga iz jarka in naložili na avtomobil in pri tem slišali, da je še dihal. Nato so se vsi hitre odpeljali v St. Mary’ Hospital. Od tam je moj mož brž telefoniral superintendentu o nesreči, ki se je zgodila, da je isti obvestil delavce, ki so čakali na obljubljeni materijal. Potem je sam prišel v bolnišnico in naročil, da oba tam obdržijo. Moj mož, ki je iz kraja mislili, da mu ni nič, je bil tudi ves obtolčen, da ga je bilo treba vsega obvezati. Njegov tovariš pa je bil hujše poškodovan, tako, da ni mogel govoriti. Moj mož ni hotel ostati v bolnici, zalo ga je superintendent domov pripeljal vsega obvezanega. Vsak si lahko predstavlja, kako sem se ustrašila z otroci vred. Par dni pozneje so vzeli X-ray slike. ki so pokazale, da ni nobena kost zlomljena, toda obtolčen je , v os po glavi in životu.
Jugoslovanska
Ustanovljen* 1. 1808
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1001
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn
2. nadzornik: JOHN KUA1SE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111.
Porotni tdbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 liberty Ave., Barberton, O.
Jednotino uradno glaailo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolniška spričevala naj so pošilj* na vrhovnega zdravnika
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnin* nečlanov in izpre-rnenibe naslovov naj je pošiljajo na: Nova Dob*, 8117 St. Cl*ir At« Cleveland, Ohio.	M
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
Zdaj pa pomislite, bratje in! sestre, kako težko bi nam bilo,; če bi mož ne bil zavarovan pri več društvih. Imam že odrasle; sinove, ki pa ne morejo v teh časih dela dobiti. Mož sam nas | je moral vse vzdrževati, da smo j se skromno preživljali. Zdaj ko je bolan, bilo bi zelo težko, če bi ne imel podpornih društev, ki mu bodo nakazovala podporo. Včasi je res težko plačati asesmente, toda v slučaju nesreče se izkaže, kako dobra je ta investacija. Nobenkrat še ni bil suspendiran, ker če ni mogel plačati, je šel na sejo in vprašal, da se začasno založi zanj. Društva so taki želji še vselej ugodila. Nekoč sem či-tala, da je nekje na Dolenjskem ogenj nastal v vasi, pa je pogorelo vse tistemu posestniku, ki ni bil nič zavarovan, drugemu, ki je bil dobro zavarovan, pa ji-ogenj napravil. le malo škodo. Nekako podobno je v tem slučaju. Moj mož. ki je v več društvih, je sicer precej poškodovan, toda ne nevarno; njegov tovariš, ki ni nikjer zavarovan, pa je močno in nevarno pohabljen. Zato, pritrgajmo si ma-guri pri hrani in obleki, da bomo plačevali naše asesmente pri društvih.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Frances Prijatelj, članica dr. št. 42 JSKJ.
bodo uspehi tem lepši.
Vsemu članstvu priporočali v uvaževanje nekatere točk« Pred vsem naj se člani redn<! vsaki mesec udeležujejo drušlj venih sej in pomagajo napredku društva z dobrimi predlogi ali nasveti. Društveni aseSi ment se naj plačuje na seji Kdor se vsled važnega razlog* ne more udeležiti seje, naj po| skrbi, da bo imel asesment pltf' čan najkasneje do 25. v mesecu ; lahko prinese asesment ' tr kem slučaju na dom pred označenim datumom. Kdor nH ma za plačanje asesmenta, nffl pride na sejo in se dogovori | članstvom, da začasno zalo!
Joliet, Hi.
Vsem članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 68 JSKJ in vsem čitateljem Nove Dobe želim v novo nastoplem letu 1931 vso srečo in zadovoljstvo. Leto 1930 bo kmalu pozabljeno, ostalo bo le to, kar mio za splošnost dobrega storili, kolikor smo storili za napredek našega društva.
Vsi člani našega društva so vabljeni, da se udeleže prve redne društvene seje v tem letu. ki se bo vršila .18. januarja ob eni uri popoldne v običajnih prostorih. Slišali bodo poročila naših nadzornikov o društvenem delovanju v preteklem letu. o finančnem napredku društva in tudi o napredku v članstvu. Ne smemo pa se zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, ampak v dolžnost si štej mo vsi in vsaki posebej, da delujemo za napredek društva tudi v bodoče, da se bomo ob koncu leta lahko s ponosom ozrli nazaj. Vsi člani naj se zanimajo • za vse društvo in vsak naj dela zan j po svojih močeh. Ni prav. da se vse prepusti odboru, češ, bo že vse prav napravil. Sicer je lepo, da članstvo odboru tako zaupa, še lepše pa je, če so deluje z njim v vseh društvenih zadevah, ker na ta način
zanj. Nihče naj ne obroku)
društvenih uradnikov, kajti d^ ber uradnik se mnogo žrtvuj1 za dobrobit vsega članstva: ra« ume se tudi, da morajo pri \m slovanju uveljavljati neko di| ciplino. Kdor pa ve. da katef društvenih uradnikoh ne vi? pravilno svojega posla, naj prt de na sejo in tam to pove >' dokaže; ako je kriv, se bo stopalo žn.jim v smislu društvi nih in jednotinih pravil. Nihc1 naj ne obrekuje ali zaničuj' društvenih sobratov in soseste*; Pri društvu smo vsi enaki, v$j bratje in sestre z enakimi prti vicami in dolžnostmi, stari >' novi člani. Kadar je kate^r član bolan, naj bi ga drugi bra1 je o priliki obiskovali in ga ra^ veselili s prijaznostjo in prij* j teljstvom. Nihče ne more v*jj deti, če mu takratni bolnik 1,1 bo pozneje uslugo povrnil 4 enak način. Kadar priredi di’*| štvo sv. Petra in Pavla, št. ^ JSKJ kakšno veselico, naj 4 vsak društveni član skuša udf ležili in pripomoči do več j of? uspeha. Vsak naj pri vs***l i priliki skuša kaj storiti za sVf j je društvo. Vsak naj bo vedli ; ponosen, da je član društva *>'
I Petra in Pavla, št. 66 in n»® dobre J. S. K. Jednote.
Bratje in sestre, to so nek*1; teri nasveti za ravnanje v le'!: 1931, katerega smo pred kri*| kim nastopili. Ako se vsi 'A vzamemo, da jih bomo vpošt® vali in se po najboljši možnoSj po njih ravnali, je gotovo, 4 bo naše društvo v tekočem le® še lepše napredovalo kot je s preteklem. Mi vsi bomo nosni na naše društvo in Jedi’f ta bo ponosna na nas.. — J i sklepu še enkrat želim vs^J skupaj in vsakemu posebej V«j najboljše v pravkar začetem I| tu!	Frank	Pirc,J
tajnik dr. št. 66 JSM
Chicago.
Prijazno vabim člane društ'' “Zvon,” št. 70 JSKJ, da se P1 noštevilno udeležijo seje, ki
(Oiilte na 5v «tranl>
- ENGLISH SECTION OF -
OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
INOVA DOBA
DEVOTED IN THE INTEREST OF THE ENCI.TSH SPEAK I NO MEMBERS
h
v,
x 11]
>ir
i.4'
eft
&
ii'i'
if
ve'
he1
uj‘
Iff;
v4
ti-*1
?
tei
ra*
i
•ijs-
v«i
ll
4
(in'
&
i *
u df jel
Current Thought.
NEW ERA, ENGLISH section of NOVA DOBA
Beginning with the year 1931 the familiar caption “New Era Supplement” was changed to read “New Era, English Section of Nova Doha.” Along with the heading is inserted “Official Organ of the South Slavonic Catholic Union,” and “Devoted in the Interest of the English-Speaking Members.”
The editorial staff of the New Era is continually seeking to improve our official ‘organ in its appearance, style, attractive news items, editorials, etc. To keep abreast with modern times has always been its primary'consideration. The reader’s point of view has been kept constantly in mind, inasmuch as the majority are members. Contributing articles from members are given special attention, for we sincerely believe that their interest is of great importance in the future progress and welfare of our Union.
Co-operation from the members is earnestly solicited, for only by working together can the purpose be fulfilled for which our official organ is published weekly. Every article is given equal consideration. It is not asking too much, then, from the members to give all contributing articles their special attention, and use as good English as possible, writing only with ink and on one side of the paper, and to avoid repetition.
All members are strongly urged to report the activities of the lodges, for it is this type of news that will be read by our members. Some people are very timid when it comes to writ-mg, simply because they have never tried their hand at it. A chronological order of facts is "the only essential, as the staff will revise the article in such a way that will attract the readers.
It is two years since the first English page appeared in the New Era. At that time the movement to boost the English-conducted lodges of our Union was started in earnest. The number of such groups has increased since, and it is anticipated to have many more organized during the year 1931.
MAKE USE OF THE OFFICIAL ORGAN
The English-speaking members of our Union have a medium through which they can express their individual opinions, or as a group. The latter is the most often seen on this page. Lodges should take pride in all their undertakings, and hence should have a publicity committee take charge in bring ing the news before the public’s eye.
Unquestionably, the future growth of our South Slavonic Catholic Union rests upon the shoulders of the younger generation. Therefore we, the English-speaking members, should not f ail at the comparative simple task laid before us. Here is our i.i a terna 1 Union well organized for over thirty-two years, about to be given to the offsprings of the older members for future management. The time when you and I will be looked upon to lead our Union is only a matter of few years, and will be with us before we realize it.
Hence, now is the time to grind smoothly the rough spots <>f inexperience. Lodge meetings offer an excellent opportunity to receive the necessary information and training. And it cannot be taught over night, for it takes months, perhaps years, before we are fully acquainted with the many details involved
Arrowhead Novelty Party Battle of the Century
jubileers Take T wo
By Richard Kelly, -No. 215, SSCU
Lose First Basketball Game
SV
etl»‘:
A «] na«1
iiM
let’
kl1!*1!
;i A )0$' >A 10^
O, f 1 le1 je
» P( led
vs«
•j
jni | ’ire,
JSKJ
Lly, Minn. — Bing, Bang! Noisemakers! Balloons; Caps! Oonfetti! Punch! Potica, etc. Oh, boy, just think of the wonderful time you will have at the Arrowhead Novelty Party, Jan. “4, at the Slovenian National Home. The members have been hurrying and scurrying to make this party a huge success, one that will surpass all former Parties. A good time is in store lor all who come: Music will be furnished by one of the peppiest and hottest orchestras in town. All SSCU members in K1Jr and on the range are cordially invited to attend. Let us see all the Arrowhead members attend and make the Novelty Party a huge success. Come and see for yourself. Don’t forget the date, Saturday, Jan. 24.
The Arrowhead basketball team lost its first game to the Jubileers, No. 215, SSCU, of Chisholm, by a score of 34 to 20. Enrico was the outstanding 'ight for the winners with his brilliant floor work, sinking nine field goals. In the first half the score was: Chisholm 17, Ely 5, but during the second jij half the teams played on more I even terms. Three of our play ers arrived late for the game.
A good time was had by all Specially Charles Merhar and °Uirselves. Jubileers will play a return game with the Arrowheads next Thursday, Jan. 15, at 7:30 p. m., at the Memorial Gym. Admission will be 25c for adults and 10c for the children. We also hope that all lodge membei’s will turn out to see the game and watch the
History was made in SSCU circles Sunday, Jan. 11, when two bowling teams composed of the fair sex battled for honors for the first time. George Washington girl rooters played it out with the Alloys Stars of Lorain, at the same time that their hubbies, boy friends, etc., rolled in the Booster-Alloy tilt. G. W. rooters were trounced by a score of 1779 to 1629. C. Jacopine and J. Cerne of Lorain were the outstanding stars, with 484 and 469, respectively. Phoebe Opalek was high for the home crowd. J. Cerne wa:' individual high with 184.
GEORGE WASHINGTON ROOTERS
M. Opalek............... 126	104	81
E. Opalek............... 122	138	70
Ph.	Opalek............... 89	132	J-21
J. Drobnič.............. 124	87	118
P. Balko.................. 79	134	106
Totals.............. 540	593	49e
ST. ALLOYS STARS
C.	Jacopine........... 159	I67
Jo.	Cerne............... 84	78	^
P. Vidrich................ 77	73	77
R. Cerne................. H°	88
J. Cerne................ I84	I48	1
Totals.............. 614	554	611
After the bowling match the Boosters entertained the Alloys and G. W.’s at the home of Laurich brothers. A good time was had by all, and special thanks is given Mrs. Laurich and other memb.ers. The G. W. bowling team, rooters and members of St. Aloysius’ Lodge wish to express their gratitude to the Boosters for the grand entertainment.
---------0---------
Due to lack of space a number of contributing articles will appear in Jan. 21 issue.
“point a minute man” from Chisholm perform.
Mary Kolenz, Louis Zgonc.
Chisholm, Minn., Jan. 8— Chisholm Jubileers, No. 215. SSCU, went to the fore in the innesota division of the basketball championship play-offs to determine the best lodge team in the South Slavonic Catholic Union by winning a double-header from two Ely lodges on Jan. 7 at Chisholm. The Ely Sacred Heart of Jesus Lodge, No. 2, SSCU, fell by the overwhelming score of 35 to 9, and the crack Ely Arrowheads, No. 184, SSCU, trailed by a 35 to 20 count.
Jubileers piled up a substantial margin in the early periods, but waned near the finish, with the Ely quint functioning smoothly and the Ely offense was cutting down the lead in splendid fashion as the contest terminated. “Sparky” Grahek was a big threat for the Arrowheads and given sweet team play by his mates.
The Jubileers, rangy and fast, rushed the Ely teams off their feet in the opening periods, but tired as the game continued at a fast pace. Mike Enrico was the scoring ace behind a beautiful combination of team play for the Jubileers. The contest was witnessed by 500 fans, who. in addition to the double-header, were given a gymnastic exhibition by an aggregation headed by Bob Rajacich and Louis Mehelich.
A return double-header at Ely will be played Thursday, Jan. 15, and if the Jubileers are successful they will represent Minnesota in the coming Chicago tournament. An automobile breakdown resulting in 1he loss of several first string members of the Arrowheads weakened the Ely team. With full strength and playing on their home floor, the Arrowheads will have a wonderful opportunity of upsetting the Jubileers.
Richard Kelly is manager of the Jubileers, while Martin Grahek superintends the destinies of the Arrowheads.
ATHLETIC BOARD OF
S. S. C. u.
Chairman: F. .). Kress, 204 — 57tli St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: .1. L. Zortz, 1057 K. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, It. I). 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevilz Jr., 131fi Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vesel, 2089 Carter Ave., . St. Paul, Minn.
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
George Washington, SSCU, bowling team is tied for first place among 14 entries in the Inter-Lodge League of Cleveland, O., when it scores three victories over the Collinwood Boosters, SSCU.
Jefferson Collegians, No. 205, SSCU, hold dance next Saturday, Jan. 17, at Alexander Hall, Strabane, Pa. Joe Berda and his Jolly Nite-Hawk Merry Makers will play.
Annual meeting of our Supreme Board, SSCU, begins Monday, Jan. 19, at Ely, Minn. All members wishing to have special matters brought before the board must have correspondence in the supreme office at that time.
Carnival Dance
Walsenburg, Colo.—Young American Boosters Lodge, No. 216, SSCU, will hold a Carnival Dance Saturday, Jan. 24, at Maccobre Hall. Our last dance proved such a big success that we have every reason to be optimistic in believing that the forthcoming affair will overshadow the first one.
Young American Boosters have gained themselves a reputation on the first dance, as everyone that attended seemed to comment on what a enjoyable time was had. They also know that our lodge gives something in return for the price of admission.
All are cordially invited to attend and to bring along their friends. Those that missed our first success should not fail to be present on Jan. 24 at Mac-cobre’s Hall. We can assure all guests attending of an exceptional evening of good enter tainment.
Present plans call for another dance, the third of a series, within the next two months. Which goes to show that the members always plan well in the future for our activities and should further substantiate for the many asser tions made.
Tony Just, Sec’y.
SPORTING BITS
Tied for First Place i Basketball and Hockey
By Frank “Samson” Drobnič Cleveland, O. — George Washingtons, SSCU, made a clean sweep of the series Sun' day, Jan. 11,.against the Collinwood Boosters, SSCU, bowling five, while the Spartans lost two to the S. Y. M. C. Thus the G. W.’s are again tied for first place in the Inter-Lodge League. Opalek and Arko oi the G. W.’s starred, with totals of 587 and 581, respectively, while Kotnik and Kramer proved to be the heroes of the first game, both striking out, as their team just nosed out the opposition by mere ten pins. Krall was high for the losers with series of 551.
GEORGE WASHINGTON NO. 180
F. Opalek................ 191	204	192
J. Arko................... 205	211	165
J. Drobnič................ 100	161	159
L. Kotnik................. 190	198	178
J. Kramer................. 178	188	171
Totals............... 924	962	8G5
COLLINWOOD BOOSTERS NO. 188
J. Laurich................ 199	164	169
M.	Krall................ 192	180	179
T.	Laurich.............. 183	157	138
E.	J. Elliott........... 159	197	148'
P.	Oberstar............. 181	178	146,
Totals............... 914	876	780
Although Betsy Ross, SSCU, were outhit in total pins they managed to win two games from the Utopians. Skufca was the big noise for the flag mak ers, with 185, 212 and 180. Memasich was the bright spot or the losers, with 591.
BETSY ROSS, NO 186
5. Kovitch............... 172	176	179
!. Riddle................ 179	147	160
Mandel................ 171	122	..
L Perdan........................... 138
p, Kovitch............... 170	178	150
[\ Skufca................ 185	212	180
Totals................ 877	835	807
UTOPIANS, SSPZ
Al. Jelcrclc.............. 147	164	147
P. Menarsich.............. 193	213	185
T. Tekavec................ 181	170	174
M. Sitter................. 148	173	136
T. Modic.................. 155	190	159
Totals................ 824	910	801
In the nightcap Alloys, SSCU, of Lorain proved supe rior against the Collinwood Boosters, SSCU, by taking two out of three games. Vidrich and Virant were the cause of the Boosters’ downfall, and especially Vidrich, who made a beautiful 3-7-8-10 split combination into a spare. Krall was the big noise for the Boosters, collecting 539 sticks. Kozlev-char. Boosters’ representative
Supreme Secretary Joseph Pishler is convalescing at Two Harbors, Minn., and will re sume work shortly.
The Bugle Call
Requests for financial assistance from the Sport Fund made by our lodges should be submitted to Louis M. Kolar. Athletic Commissioner, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O., and NOT to Joseph Pishler of Ely, Minn.
Collegians’ Dance .Ian. 17
1»
fO,
rust';
*e P( ki i
Canonsburg, Pa.—Final arrangements have been completed for the big dance to be held by the Jefferson Collegians Lodge, No. 20Ž, SSCU, next Saturday evening, Jan. 17, in the Alexander Hall. Strabane. Joe Berda and his Jolly Nite-Hawk Merry Makers are to furnish the music and entertainment.
Dancing hours are from 8 to 12 p. m., and I assure you all that an enjoyable evening is in store for you. So bring along your friends, sweethearts and wives. But be careful whose sweetheart you take out, in case you haven’t one of your own.
Out-of-town visitors are cordially welcome, and I certainly hope that some show up to help us put this dance over with a bang. Don’t forget, folks, Saturday evening, Jan. 17, at 8 o’clock. The more, the merrier.
Louis Polaski, President.
 o-------------
G. W. Lassies Lose
Cleveland, O.—Anna Jak-lich starred for the George Washington girls’ basketball team, SSCU No. 180, in the 17 to 8 defeat administered them by the Progressives during the Inter-Frat tussle Wednesday, Jan. 7. For Ann sunk three field goals that kept her colleagues in the running.
Long lines of Cleveland (O.) art enthusiasts form at the Museum of Art to look at the $5,000,000 Guelph treasure, which will be on display for three weeks. This showing is fourth in the world, artd the last of the treasure intact. After the exhibit is over it will be distributed.
 _o-------------
Indians Beat Illini Stars
Chicago, 111.—The newly organized Indian Lodge, No. 220, SSCU, of Chicago, beat the Illinois Stars, No. 211, SSCU, in a practice basketball game. The teams were more evenly matched than the score shows, which read Illinois Stars 9, Indians 19 at the end of the game, which was a preliminary game to the five league games scheduled for January to decide the champions of Chicago.
Elect New Officers
At the close of the old year the Indians elected new officers for the year 1931.
All members were in favor of retaining our president, so Albert Spolar received the presidency for a second term, this time unanimously elected. Leo Moore was elected secretary almost unanimously, because of his previous record in scouting. The surpi-ise of the evening was the election of our treasurer. Miss Marie Rutz, a new member, who already is showing her worth by helping enormously to increase the membership.
Our meetings will be held on the second Thursday of every month, at the New Market Hotel, 1615 Blue Island Ave., at 8 p. m.
A membership drive dance will be held on Saturday evening, Jan. 24, at 8 o’clock at the New Market Hotel lobby. The
Cleveland, O.—Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, on the air, notifying all members to pay their dues on or before the 25th of each month. Secretary is givei)v considerably more trouble when dues are not paid on time.
More members should attend the regular monthlyr meetings and thus bring about more life and spirit to in our lodge. At the next meeting we have a surprise in the form of a prize, so be sure to attend.
Our bowling team occupies the second division of the In-ter-Lodge League. Part of this can be attributed to the lack of members’ interest in the team. It would be a good stunt to have a number of member-root-ers come to the alleys some Sunday afternoon and encourage our boys. Incidentally, our team has had more than its share of tough breaks, losing many games by slim margins. By the way. the team-could use a few backers, and if any members could interest outside parties they would serve their lodge.
Come on, fellow members, be good sports. Wake up and be active. Get some ammunition of pep into you and blow all opposition to pieces. The Bugle Call is sounding. So heels together,. shoulders erect, go out and do your best. I hope to see you all at the next meeting.
Anna Vidmar, Sec’y.
Both Demand Much of Devotees
Difference of opinion exist? as to which is the more strenuous indoor pastime—basketball or hockey.
The ice pastime is one of the speediest in the world, when played by active young fellows? who have mastered the art of propelling themselves by means of the steel blades.
In basketball, the boys have no aid except their own physical strength. They do not have clubs to fall back on when the going gets hectic. The floor sport has changed considerably in the past few years. There was a time when it was personal contact struggle, in which muscular strength was the predominant factor.
I have read about a game which took place more than a score of years ago, in which Hans Wagner, famous baseball player, took part. He was not as fast as some of his opponents and colleagues; but he had a long stride, and he knew how to work his shoulders when it came to knocking out of way those who tried to stop him. When he started down the floor with the ball, he often sent three or four men spinning on their heads when they obstructed his pathway. Such tactics, of course, would not go today. Speed has been substituted for brutal strength and for body checking of just as gruelling a sort as is to be seen in any hockey game. A lad must have stamina as well as speed, however, for basketball action is practically continuous. Moreover, it has become so much a real team game that any boy who lags spoils the whole scheme of things, and is soon taken from the floor by his coach.
Both hockey and basketball make great demands on their devotees. The ice game can become more brutal than basketball if the officials are not strictly on the job every minute and enforce the rules against the illegal use of clubs and the wrong kind of checking. Both
EXTEND INVITATION
to the Sports Conference, broke into the series, rolling some nice scores.
COLLINWOOD BOOSTERS
J. Laurich.............. 178	162	 i
M. Krall................ 180	182	177
E. J. Elliott........... 168	. 180
P. Oberstar............. 187	161	133
T. Laurich.............. 167	130	166
Kozleucar..................... 186	198
Totals.............. 880	821	854
ALLOYS
Tomazin................. 163	189	140
Vidrich................. 182	223	158
Kragley................. 189	142	184
Virant.................. 207	193	158
M. Cerne................ 167	175	145
Totals.............. 908	922	785
--------O---------
THANK YOU
Collinwood Boosters, No. 188, SSCU, third anniversary dance was attended by many, and had the members from St. Aloysius' Lodge of Lorain, O., as visitors. Thanks is given them for coming to Cleveland and helping us put the dance over with a bang.
We also appreciate the kindness of Brothers Kolar, Opalek, Kotnik, Kromar, Drobnič and others whose names have slipped the memory. The George Washington Lodge certainly supported us and wTe shall not forget them in the future. Thanks is also given to Bro. John Seday of Lodge No. 71, SSCU; Bro. Elliott and Sisters Laurich and Krall of Lodge No. 103, SSCU, for their kind assistance. Our lodge hopes tt return the kind favoi*s.
John Laurich, President.
games are alluring, and yet Pittsburghers fail to patronize them as liberally as do fans ir j other cities.
So, come, attend the Pittsburgher basketball games played every Friday night at the Slovenian Auditorium Game starts at 8 :30 o’clock.
F. J. Kress, Chairman, SSCU Athletic Board
llock Springs, Wyo.—On the 24th of January the Western Stars Lodge, No. 202, SSCU, will give a dance at the Slovenski Dom Hall. All members are cordially invited to attend, and especially Lodges St. Ann, No. 134, SSCU; St. Aloysius, No. 18 SSCU, and Rocky Mountaineers, SNPJ, all of this city, A good time is assured to all guests attending. Lunch will be served to all. Admission is free.
Max Kei'shisnik, Sec’y.
 —o--------------
Join the S. S. C. U.
Wil-Fred Nite Owls Orchestra will do the entertaining.
Watch Us Grow.
Leo W. Moore, Sec’y.
HELPS UNEMPLOYED
Reading, Pa.—Although but 17 years of age. Miss Pauline Millek has shown considerable talent in dancing, having appeared at the Astor Theater Dec. 30-31. She has an engagement for the Strand Theater of’ Pottsville. Pa., on Jan. 22, when she is going to appear with Pearl Haines and her Dancing Dolls in a special benefit show for the unemployed. On Jan, 27 she will dance at a private banquet in Harrisburg, doing a special double adagio number with her two dancing partners,
Miss Millek has been quite active in the present unemployment campaign in Reading and vicinity. She is the daughter of Mr. and Mrs. Michael Millek of 230 Jefferson St. and is a member of Sv. Jurija Lodge, No. 61, SSCU.
Mary Millek'* ^
lUiiiiimimmimmiiiiimmimiiimiiiiiimiimimiimimmimiiiiimmiimmiiiiiiiiRiiiiimmiimiiiimmiimiimiimmiiimimiiimmiimiiiiiiiimiimiimiiiiiimm^
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
&
m
S3
llllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllHllllllllllllillllllllllllllllllllllHIIIllllIIIIIIIHIIIIIIIIIIlllllllIIIIIIIllllIlllllllllllllllllllllllllllllIlllllUIIllllllllllllllllllIIHIllIlIllllllllllllllIIIIIIIIIIIIlH
B
IZGUBLJENA SEKIRA
THANKS FOR THE BUGGY RIDE
(Litvinska pravljica)
Živel je nekoč drvar, ki je Sel sekat drevesa v gozd na obali reke. Sam je bil v gozdu. Na vso moč je sekal in podiral drevesa, pa se mu nenadoma sname sekira in odleti v vodo.
Ubogi drvar je začel vzdihovati:
“Joj, joj, kaj bo zdaj? Moja tako pripravna sekira je izgubljena. Kako bi jo našel? Nemogoče. Kakšna škoda. Tako lepa j-e bila moja sekira in toliko dreves sem podrl ž njo.”
Tedaj pa pristopi od nekod star mož in vpraša drvarja:
“Zakaj jočeš in tarnaš ?”
“Sekira mi je padla v vodo, denarja pa nimam, da bi si kupil novo. Ves sem siromak, kolikor me je. Kako bom zdaj služil kruh zase in svoje otroke, če nimam sekire, da bi drevesa podiral i njo.”
Starec je stopil k reki in hop!—že je skočil v vodo. Izginil je pod vodo. A ne za dolgo. Kmalu se je spet pojavil na površju, priplava k bregu in izroči drvarju zlato sekiro.
“Na svojo sekiro, vzemi jo!”
“Ne, to ni moja sekira,” je dejal drvar, strmeč v sekiro, ki je bila iz samega zlata.
Starec stopi na breg, dvigne roke, poskoči in hop!—spet je izginil v vodo. Zdaj je prinesel iz vode sekiro, ki je bila iz čistega srebra. Ponudi jo drvarju.
“To ni moja sekira,” pravi drvar, ko je zagledal srebrno sekiro v starčevih rokah.
Tretjič je planil starec v vodo in pr: nesel iz nje navadno železno sekiro Kakor hitro jo je drvar zagledal, je vesel vzklikni!:
“Ta je moja, ta je moja!”
Planil je k starcu ter vzel železno sekiro. Hotel je takoj odhiteti domov, da bi povedal, kako je izgubil sekiro in kako mu jo je dober starec spet našel. Nič več ni skrbi.
“Čakaj,” je zaklical starec, “tvoje poštenost bom nagradil. Vzemi še ti dve sekiri, zlatoin srebrno. Tvoji sta.” Drvar se je srečno vrnil v domačo vas z vsemi tremi sekirami. Vsi vaščani so se čudili, ko so zvedeli'za drvarjevo srečo.
Bil pa je v vasi velik skopuh. B^gat j je bil, ker je bil pohlepen. Takoj je sklenil, da pojde tudi on poskusit svojo srečo. Brž je nasadil staro sekiro na topurišče, a jako rahlo, da bi morala ; sekira ob prvem zamahu zleteti i njega.
In ie šel k reki, se vstopil k močnemu j drevesu ter zamahnil s sekiro po njem. Toda sekira se je takoj snela ter odletela naravnost v reko.
“Joj, joj,” je začel tarnati.
Tedaj je pristopil od nekod starec ter vprašal skopuha: “Kaj se ti je zgodilo ?”
“Sekira mi je padla v vodo, joj, kako jo bom našel?”
“Najdem ti jo,” je dejal starec, skočil v vodo ter prinesel iz nje žele*no sekiro.
“To ni moja sekira,” je dejal skopuh. Starec je planil znova v vodo ter prinesel skopuhu srebrno sekiro.
“To ni moja sekira,” je dejal skopuh. Starec je skočil tretjič v vodo ter prinesel iz nje zlato sekiro. Tedaj pa je skopuh takoj planil pokonci:
“Ta, ta je moja. ta je moja sekira.” Toda joj!—sekira je tisti hip skočila b rok starca, zasršela po zraku, oplazila skopuha s toporiščem kec-kec!— ga vrgla ob tla ter švignila po zraku spet v vodo. Starec je planil za sekiro v reko in ga ni bilo več iz vode.
Ko se je skopušni vaščan zavedel, je stopil na obalo reke ter se zazrl v vodo. Čakal jc, da se pojavi z nje dobri starec z zlato sekiro. Toda skopuh čaka še dandanašnji na rečni obali zaman.-(“Mlado Jutro.”)
----------O----------
Manica:
KJER SE PREPIRATA) DVA.. .
Mesar je peljal poln voz mesa v me- . sto. Ker je bila cesta debelo posuta s | kamenjem, se je voz močno gugal in stresal. Vslcd stresljaja se je izmuznil ! z voza lep kos mesa in padel na cesto.
Mesar ni opazil te nezgode in je vozil dalje. Pač pa sta to brzo opazila dva kužeta, Rjavček in Sivček, ki sta prav tedaj vsa lačna pohajala po cesti. Na mah sta bila pri mestu, a namesto da bi si najdenino bratovsko delila, sta pričela renčati drug v drugega ter se prepirati, čegav naj bo kos.
“Moj je.” se zadere Rjavček, “jaz sem ga zagledal prvi.”
“Moj je,” se krega Sivček, “saj sen> ga vendar jaz prvi zgrabil.”
Tako se prepirata do večera. Tedaj pa jo primaha iz gozda lisica-zvitorep-ka in vpraša, čemu je tak ravs in kavs, ki se čuje prav do njenega brloga. Kužeta pojasnita kako in kaj, zvitorepka pa hinavsko zavije oči in pravi sladko: “Do najdenega kosa imata pravice oba. Dobiti ga morata vsak polovico. Da pa bo delitev pravična in natančna, pojdimo na moj dom! Imam namreč neko staro vago in bom kos pretrgali) na dvoje in prevagala oba dela.”
Kužeta sta bila s tem predlogom zadovoljna in šli so z mesom v lisičji brlog. Tam zvitorepka pretrga s kremplji meso na dvoje in položi oba kosa na vago. A glej, vaga pokaže, da je kos na desni strani precej težji od nasprotnega. Lisica hitro zgrabi desni kos, odgrizne od njega precejšnji brtevs in ga- -sne. Zdaj postane seveda levi kos težji in zvitorepka odgrizne in sne rudi od tega tolikšen založaj, da postane -ipet desni kos težji In tako pridno v.;ga, še pridnejše pa odgrizuje in požira’ -od obeh-kosov, vse do časa, da
“Sure I can drive a buggy, insisted Bob Bolton. “Why, I’ve backed the car from the garage lots of times and even driven it around the driveway. A ear’s much harder to drive than an old horse anyway.”
His mother agreed with him. Besides the horse was a gentle, sensible animal, and had been a great pet. He belonged to old Aunt Sadie, who had loaned him to theBoltons while she was away on a visit.
Bob wanted to take his sister, Nail, for a drive all by themselves.
“Just a little piece,” he begged “We’ll be back in an hour.”
li was after school on a cool, sweet day in late fall.
“I’ll take my speller and you can hear me,” said Nan.
“Then I guess I’ll read a little history,” Bob said. “We’ll park in a nice, quiet place and study.”
Bob put the bit and harness cvn the horse, General, and led him into the traces. After much fussing lie got ready to drive off, but that was part ol
Nan looked at her little wristwatch and said it was almost (5 o’clock and they ought to start back.
“Let’s just go on a little piece,” said Bob. "We'll hurry back then. It gets dark so early nowadays.”
It wasn’t until they reached the end of that road and banged right into another big turpentine barrel that Bob got a little grave.
“It’s something like a mystic maze,” giggled Nan. “But 1 don’t want to be out here after dark, and we did promise Mother we’d be back in an hour.”
“I know it, agreed Bob. “She’d worry. Besides she mightn’t let me drive alone again.”
They turned around and trotted back on the same road as it grew darker and darker.
Bob strained his eyes for the right rn, but even so they didn’t pass th big chestnut tree and after awhile they ran up against the fourth turpentine barj'el.
“Well, Nan,” he said, “I guess we’re lost and I haven’t any lights and it'?
T//£
WmmmM
■ '	/li
1 it ■ ■
m-m.
SBKICJ;
ss;«-:.?;;;;
“Well, Nan,” He Said. “I Guess We’re Lost”
the fun. It was much more fun than just stepping on the starter. Soon1 they were trotting down the road.
At the first little cross-road, Bob lurned the horse down a dirt road leading through beautiful pine woods. They saw partridges rising out of the brown leaves and grass by the roadside and passed chinkapin bushes with squirrels busy in them, and there was a haze of smoke in the air from brush fires.
In a quiet spot they stopped and Bob heard Nan’s spelling. Then he read a little about Valley Forge and talked about that heroic campaign. But, of course, that wasn't taking a buggy ride and in a little while General was trolling again.
Suddenly as they turned a curve they came to a large turpentine barrel directly in front of them and the horse stopped.
“Guess the road ends here,” said Bob. “Now watch me turn around.”
Fortunately there was room to turn the buggy without backing and Bob said he would take a road they had passed on their way through the forest.
When they turned into this other road, they found it was narrower and less traveled and carpeted with brown pine needles.
“This is the sweetest place!” cried Nan. “Aren't we having a lovely time?”
The road wound on before them, the bushes at the sides brushing the buggy wheels, but after awhile they suddenly stopped. In front of them was a large turpentine barrel and the road ended
“They must get a lot of turpentine out of these trees,” Nan remarked, “Can you turn around here? It’s sc narrow.”
Bob managed very well, in fact General seemed to know all about turning around himself and soon they were going back over the road. All would have been well if they had gone a bit further, but Bob made a left-hand turn too soon and they were on another narrow buggy road just like the others. It was when they passed a large dead chestnut tree Nan exclaimed:
“I don’t remember that!”
“Neither do I,” said Bob. “1 guess we took the wrong road. Well, all roads lead somewhere and we might as well go on. There’s no place to turn here anyway.”
| ostaneta na vagi koščka, le še tolikšna, kakor kak piškav oreh. Psička zdajci sežeta vsak po en košček, zvitorepka pa smukne iz brloga, sc zunaj škodoželjno zakrchoče i.i brzo odnese pete v temno noč.
Pseta, vsa osramočena nad toliko ootegavšči!no hudomušne zvitorepke, godrnjaje použijeta borne ostanke ter skleneta, da si odslej ostaneta v ved-nem prijateljstvu. Bridka izkušnja ju je izučila, da
kjer sc jc prepirata dva, tretji dobiček ima.
(“Mlado Jutro.”)
(^ook"
RAISIN SANDWICH FILLING
Grate the rind and squeeze out the juice of one lemon.
Put one cup of water.
Three-quarters cup of sugar.
With the lemon juice and rind and bring to a boil.
While this is getting hot put one cupful of seeded raisins through a grinder.
Dissolve two level tablespoonfuls cor;n starch in two tablespoonfuls wa ter.
When the juice, sugar and water has boiled two minutes add the dissolved corn starch and stir well.
Cook three minutes at a slow boil.
Stir in ground raisins.
As soon as raisins are well mixed in the hot fluid, set the pan from the fire and let stand 10 minutes. Then poui into a bowl or jar and keep in a cool place. This filling will keep for days.
To make the sandwich: Spread one piece of bread with butter and anothei with the raisin mixture. Press together and cut diagonally. Serve at once or wrap in parafine paper til) needed.	.
THE VIRGINIA CREEPER
THE HANDY BOY AT HOME
By CHARLES A. KING State Normal School. Plymouth, N. H.
-0-
Utva:
MICA BUTICA
Mica Butica je res krasotica.
Ko buča okrogla njena so lica, njena ušesa so mlinska kolesa, in njene oči kot ploh od peči; in tak je njen nos, ko parizarski voz, velika nje usta od Božiča do Pusta, še roke so 'njene, ko vile senene, a njene noge ko burklje stare.
Pa tako ima grivo kakor predivo, se z grabljami češe, z loparjem pa pleše.
A PIANO STUDENT
most too dark to drive already.”
Nan was getting scared, but she onl> swallowed a couple of times.
“Maybe we better stay right here until somebody conies along,” she sug gested bravely. “After all, it isn’t very cold, and there isn’t anything to hurt you.” But she glanced nervously around her while she spoke and hei voice trembled a little.
“You’re a good sport, kid,” said her brother. “I’m going to get you out of this. You take the reins and I’ll get out and lead the horse around. 1 can’t see where the trees and stumps are any more.”
Turn around Ihey did, and later they weren't a bit surprised when General j came to a sudden halt and Bob got out to see what was the matter and there was another turpentine barrel.
“Let’s wait here,” urged Nan. “Gen- j eral is getting tired out. Besides we ! might wreck the buggy,” she reasoned.
Bob agreed and they sat in the stillness, listening to creepy rustlings in the woods and talking in whispers.
“Of course, there’s nothing to be afraid of,” Ann was saying. “Its really not any different than it is in thy daytime.”
“You’re not scared, arc you, Nan?” inquired Bob.
Nan laughed and exclaimed: “The idea!”
“Well, I feel sort of sleepy,” said lie.1 brother. “We'll pretend we’re the babes in the woods and take a nap.”
He lolled back comfortably, letting the reins fall loosely in his grasp. Nan cuddled up to him.
As they sat there, General was nosing and munching the dry grass. Quite unexpectedly he lifted his head and bega'n to walk.
“Let him go," whispered Nan. “May be he will take us somewhere.”
They felt the buggy turn and down the road they trotted. How many turns they made, they never knew, but presently they were on the main road going trot-trot over the hard surface. Then lights twinkled and they were whirling up a driveway.
“It's Aunt Sadie’s house!” exclaimed Bob, recognizing the buildings. “Now I know the way home.’’
He pulled the reins and general turned obediently. Out on the road they whirled and soon reached home.
“Wasn't it funny,” Bob said, “I forgot horses can see in the dark.”
“And they aren’t machines,” put in • his sister. “They know when it’s time , to go home.”
“I hope Mother isn't going to be angry,” Bob said, i But she wasn’t angry after she heard their story, even though she had had some anxious moments.
“1 think I can trust you with thai horse,” she remarked.
Our big piano seems to me Almost a thing of life,
One end sounds like a drum, you see, And one squeaks like a fife.
And in between all kinds of keys Make any note you like,
And you can play what tunc you please If you know which to strike.
And I intend to learn to play As big professors do,
And practice every single day As teacher tells me to.
And then, when 1 have learned real good,
I’ll have a concert planned,
And people in our neighborhood Will,say, “Don’t she play grand?”
 0----------------
1). Vargazon:
PALČKI
There are some people whose lives are spent in the effort to make others I happy—in failing to see shortcomings ! of those with whom w»e are throwrn— and in making ugly places more pleasing to the eye—in uprooting the thorns and thistles along life’s pathway and in planting roses instead. Sometimes this lovable trait seems to find its way into the hearts of certain plants.
And surely the Virginia Creeper i,s one of these and it stands in the foremost rank of those who go about doing thoughtful, kindly acts. Whenever the vine finds something that seems to need a curtain, it at once proceeds to spread one. When it comes to a sagging fence; a tottering wall; a tree standing stark and dead; a naked telegraph pole; a cabin falling into decay; an unsightly heap of rocks, or the sloping banks of a roadside ditch, it at once goes to work dressing them up—and the 'next year you would not know them.
It goes about its task so painstakingly that not an inch of surface, but what is wearing its mantle of tendei verdure; while the surface is as smooth and even as if it had been gone over with a lawn mower. Nothing adds so much to the restful beauty of an old stone structure, be it church or tower, as does the delicate tracery of this graceful vine.
The vine conies into flower in July, but the yellowish-green blooms are so small and insignificant that few people realize that it has bloomed at all; and if it were not for the dark-blue berries, each one suspended by a bright-red stem, one might be inclined to think it never blossomed- But there must have been some kind of a bloom or there could have been 'no fruit. It is in October that the Painter of the Hills touches the tips of each leaf with a tinge of red; and as the season advances the foliage becomes a flaming mass of crimson and gold, with faint traci’ngs here and there of green.
One by one the leaves loosen their hold on the parent vine and fall to the ground, where they drift into heaps of autumn glory. The plant seems to know that the flowers of summer are gone and its painted leaves are doing their best to take their place.
The vine’s method of climbing ovei a smooth, hard surface is as wo'nderful as it is interesting. As fast as they are
needed, the plant puts out branching tendrils and these may look very frail and weak, when we remember that they are expected to support the weight of the vine—but just try to break one and you will find it to be almost as strong
Nh
' Ci-\
RADIATOR WINDMILLS
The "Handy Boy” will be glad to have an interesting project to help him kill time at home when nothing outside holds any particular interest for him. This is a simple toy and easily made, often with material at hand and will help small brother to amuse himself during winter days. The mills may be placed upon a radiator, a hot air register or in a ventilating shaft; the current of warm air will make the mills revolve merrily.
Make the base >'4”x4K”x4}i”; bore a hole in the center to receive the ^4” dowel upright or a piece of broomstick will answer very well. Glue it in place strongly. Get out two ■*«” dowels or
twigs of the same size and (j” long and : bore holes squarely through the upright Otj” a'nd 0'..”, respectively.' from the base. Make the four mills of; rather stiff paper, 4” square. Mark : exact center with pencil point and make diagonal cuts from 1 _• ” from the center j as at A to the corncr fold the right-j hand point of each corncr over at at B. i Push a pin through the four corners B, through the pencil marked center, and ; into each end of each dowel.
As a matter of utility the speed with ! which the mills revolve will indicate the amount of heat radiated and the speed of its circulation.
A NATION—AL GAME
When your friends come to see you distribute paper and pencils, and ask them these questions:
The answers will be given here for your benefit. The pupils’ nation?.........................................
The teachers’, nation?......................................
Astonished persons’ nation?.................................
A murderous nation?.........................................
A criminal’s nation?........................................
A'n actor's nation?.........................................
 KxamiNATION
 LxplaNATION^l
 ConsterNATION
 AssassiNATION
 CondemNATION
 ImpersoNATION
Palček si mane očke zaspane:
’ “Hrib je ves bel!” Skočijo bratci, hajd, za krilatci! kdo jih bo ujel?
Palčki s kragilljčki v teku zvone, v smrekah draguljčki ivja bleste.
Ves dan s krilatci rajajo bratci radostnih lic; v burji in mrazu pride po gazu pedenj—niožic;
"Kje so kraguljčki?”— "V smrekah zvone!” Palčkom draguljčki v bradah bleste.
 -o----------------
Franka Lavrenčičema:
MIŠJA SEJA
j as wire. After the tendrils have ! pressed against some hard surface for ! a day or so, the tips of the tendrils j swell a'nd turn bright-red, forming lit-i tie disks or cushions that have the power of adhering tightly to brick or stone; and of holding on with a grip that neither the weight of the vine can break, nor the softening effect of the rain loosen. Darwin, who liked to prove things, experimented with a vine, having five disk-bearing branches, and found that it had the strength to support a dead weight of ten pounds.
As soon as a branch has become firmly anchored, it puts out another' joint and this, in turn, grows another! cluster of bright-red disks, to grasp the support a little higher up. So up and up the vine travels, clinging as it grows.
Why it is called the Virginia Creeper nobody knows, as it does not confine its creeping to the boundaries of this historic old state, but rambles over roadside fences and crumbling walls from Manitoba to Mexico and seems to feel as much at home in one place as I another. But it is a native of North ! America.
A ruler’s nation?........................................DomiNATION
His subjects’ nation?.................................SubordiNATION
A labor union's nation?.................................CombiNATION
A smallpox patient’s nation?............................VacciNATION
A fortune-teller's nation?  .............................DiviNATION
A floral nation?........................................  CarNATION
A politician's natic'n?..................................NomiNATION
A resolute person's nation?...........................DetermiNATION
An unpleasant nation?.................................ContamiNATION
A new king’s nation?.....................................CoroNATION
The poet's nation?......................................ImagiNATION
The traveler’s nation?..................................DestiNATION
A giving-up nation?.....................................ResigNATION
A charitable nation........................................DONATION
A charmer’s nation?.....................................FasciNATION
The climax of a nation?.................................CulmiNATION
A religious nation?....................................DenomiNATION
A starting nation?.....................................GerniiNATION
An ending nation?.......................................TermiNATION
-o—
THE CHILDREN’S PET
So miške se zbrale, stare in mlade, ker vse bi odkrižalc mačke se rade.
Vse vprek so skakale in modrovale, i j kako bi staro mačko ugnale.
Zagledale zvonček so v kotu na traku, ki kužek ga izgubil v podstrešnem je mraku,, in glodati hitro začele— kaj kmalu so zvonček imele.
"Le čakaj, ti mačka, zdaj boš se postila, ta zvonček na vratu boš vedno nosila; in če boš prišla, bomo slišale te in hitro poskrile se v luknjice!”
"A kdu naj mi zvonček obesi?” zakliče jim mačka na lesi.
“Jaz ne! Jaz že nc!” so miške zavpile in kakor "bi mignil, so se poskrile . . -----------------—O—-----------
prepozno
Mati:	"Jurček, jaz sem ti rekla, da
ne smeš snesti več kakor pet hrušk.” Jurček:	“Da, mama, toda tl si ml
tu reklu, ko sem Jaz; jede! že deseto hruško."
It is a pity that so many, who should know better, confuse this lovable, friendly vine with the noxious poison ivy, it is true that some of their habits are the same a'nd they are likely to select similar locations; but there should be no difficulty in being able to tell- one from the other. As the poison ivy has only three leaflets, while the Virginia Creeper has five. If you have trouble in remembering this, just count the leaflets, and imagine that those ot the ivy spells F-O-E, while the five leaflets of the Creeper can be itiadc to spell the word L-O-V-L-R, and a lovei is certainly a friend, and not a foe.
WHO?
HIT/1
Who made an egg stand straight alone And said the world's round like a dome, Who westward sailed with vessels three And lound by chance our great country?
Columbus
Said mother: “Dogs are apt to bite and likely to go mad.”
“And cats are just as bad, I think, lor they will scratch," said dad. The question was what kind of pet to get for Jess and Joe,
And dad and mother thought and thought—thy really didn’t know. Then mother had a great idea and quickly brightened up:
“1 think a bunnie would be fine, much safer than a pup.”
“That’s just the thing!” cried dad And so, next morning a surprise Awaited Jess and Joe—a big white bunnie with pink eyes.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
DOPISI
TRAPPING ANIMALS
One day my boy friend and I decided to go out in the woods to roast potatoes. As we were walking we saw ma'ny little animals, among which was a rabbit. We shot the rabbit and skinned it.
Pretty soon we came to a camp that had four chairs, a table, stove and some dishes. We started a fire in the stove and roasted our rabbit in the frying pan along with some potatoes. After eating the meal we started to find our traps. In my trap I found a. weasel and a sku'nk. My boy friend Joe could rot tind his traps, but upon walking farther down we caught a boy picking them up.
Peeved, Joe said, “Those traps are mine.” When the boy heard this he dropped the traps. As-a number of animals were caught in the traps, Joe sold the skins and bought a number of bullets.
Anton Kotnik, SSCU No. 25, Eveleth. Minn.
 -------0---------
TWO IS ONE
1 was imitating the you'ng Mexican hoy in “Dynamite” when the bottom of the sofa fell out. On replacing the cashions, I found a piece of paper on which was engraved in gold the follow-ln8: “Darn them holes” and “Two in One.”
This was a mystery, so 1 turned ovci the paper and found it a black color, j'rom it ascended a large black stock-,n8- The stocking winked at me and then dropped dead. I was so surprised that my eyes nearly popped out. I closed them, and upon opening them again 1 discovered that 1 was dream-■ng. Before me was my sister holding a pair of black stockings, which I was told to sew. On beginning my task 1 explained, “Dafn them holes.” Thi? explained my dream.
Amelia Peternel, SSCU No. 2, Ely, Mini?
SANTA CLAUS
My brother and I both listened to the Christmas tales my mother was tcllinp Usu0n the night before Christmas.
Now, if you want Santa to bring you some presents you had better run o to bed, ’ she said, after finishing the story.
I hung my stocking before the fireplace and scampered off to bed. It was during the night that 1 heard the sound of musical bells.
Santa Claus,” I said, running tc the window to catch a glimpse of him, How peaceful it looked—the snow covered the ground like a soft, white blanket, the moon slowly sailed along, while the stars twinkled in the heavens! Not a soul was in sight.
All at once I heard the tinkle in outliving room. As quietly as possible I crept down the stairs. 1 tiptoed to the entrance of the room, and as I was a small tot I fitted perfectly under the rocking chair.
“I’ll help you trim the tree as soon
as I finish filling the stockings and
Mapping the presents,” said mother to father.
“Now 1 know who is Santa Claus,” bed' t0	anc*	crept back i'nto
Annie Govednik, SSCU No. 30, Chisholm, Minn.
 0— --------------
JOHNNY’S DISOBEDIENCE
M-WaS U C0'C* Janual'y evening, and •I blizzard was raging outside, when my father, my mother and I were seated beside the stove listening to the wind howling through the chimney. The dog was half asleep under the stove and Johnny was busy with something in the next room. All of a sudden he came^into the kitchen and asked my "j°ther if he could go out with his sled. My mother said, “No,” but Johnny was always disobedient, so lie went out.
Well, everything was quiet for about half an hour, then all of a sudden we heard a big crash. We we'nt out and saw poor Johnny lying in the snow' head first. This taught him a lesson, and never wfas Johnny disobedient again.
Anthony Cimmerman, SSCU No. 37, Cleveland, O'. ---------O--------
THE LOST FRIEND One day I went to visit Some friend very dear to me.
I^knew someone was missing,
For I saw an empty chair.
The missing one was Mother,
There never could be another To take her place.
She had passed aw'ay,
A certain day in May;
That made me sad, indeed,
She had do'nc many a kind deed, For people who were in need.
Helped me out many times,
When I was in trouble.
Never seemed to ’hurry,
And never worked for pay.
Josephine Chanko, No. (i6, SSCU, Joliet, III
 0-----------------
GETTING UP
Submitted by Mary Chanko 1 hate to get up in the morning,
I hate to get up before the day is dawning.
Always think it is too soon lo get up just before noon.
I like to lie in bed, it seems,
And have a lot of dreams.
When it’s time to get up 1 like to pretend I’m asleep.
And snuggle in my bed covers.
In winter when we have snow 1 hat is the time, especially,
I hat I hate to get up.
When the room is cold I don’t feel so bold As to get up.
That makes me shiver Just like if I fell in n river;
&ut o;i the other hand !’j:i wise
When they have a surprise I hurry and arise.
Perhaps some day I’ll get up full of glee.
But I still think that Early to bed and early to rise Was always meant For cld-fashioned guys.
 0------------------
Ely, Minn.
This is the first time that I am writing to the Nova Doba.
Today is the first day of the year 1931, a'nd also my birthday. I received a number of presents. I can’t go out and play with my skis, for I must attend Savoy School. 1 am in the third grade, and have a teacher named Miss Dohl. She is a very good teacher. We have two big, pretty rooms; and in each there are two grades, first and second, and third and fourth. There are two teachers in our school. We enjoyed two weeks’ vacation, and hope that the others had a good time, too.
Justn Koren.
--------o---------
NOVO LETO
Tim, tam!
V stolpu se je zamajalo, novo leto prismejalo se je k nam.
Bodi nam od srca zdravo, bodi dobro, bodi pravo!
Vsem prinesi srečo nam!
Tim, tam:
kakor boste vi hoteli, kakor boste vi živeli, bodem mlado leto vam— tim tam!
(Poslala Mary Ilovar, Blaine, O.)
--------O---------
Export, Pa,
Cenjeni g. urednik; Ne zamerite mi, ker vas zopet nadlegujem z mojo slabo pisavo. Pa mi ne da srce miru, da se ne bi zopet oglasil, ker vam ne morem povedati, kako sem bil vesel, ko je moj decemberski dopis zagledal beli dan, še bolj pa, ko mi je tajnik društva izročil ček za S 1.00. Prav lepa hvala vam in glasnemu odboru za nagrado, ker to jaz ne bom nikdar pozabil. To mi bo za spomin od naše drage matere J. S K. J.
Ako bi jaz mogel povedati vsem tistim mladim, ki še niso pri J. S. K. J., bi še danes pristopili, da bi že jutri bili vsi člani.
Na večer 20. decembra nam jc naše društvo sv. Alojzija, št. 57 JSKJ, priredilo party ali Miklavžev ve»er, namreč za nas, ki smo v mladinskem od delku.' O, ko bi nas bili vi, g. urednik, videli, kako smo se modro držali! Vsaki je rekel, da nas je lepo videti, samo žal, da nismo bili vsi skupaj,, kar nas je pri društvu. Temu vzrok je kriza, ker so se njih roditelji preselili v druge kraje. Imeli smo se prav imenitno, in ko smo bili vsi najboljše razpoloženi, nekdo močno potrka na vrata. In kaj mislite, kdo je bil r Sam sv. Miklavž z veliko vrečo na rami Najprej nam je dejal naj bomo pridn: in zvesti člani J. S. K. J., potem je pa povedal, da je prišel iz Ely, Minnesota, da ga je poslala J. S. K. Jednota, zato, ker sino dobri in pridni. Dejal je, da ko dorastemo in dosežemo 1(5. leto, bomo dobri člani naše matere JSKJ. Jaz bi mu bil prav rad obljubil, samo da bi mi bil več orehov 'nasipal na krožnik. Morebiti bo kdo mislil: ko bi se ga ne bil bal! O, ne, to pa že ne, saj je bil prav lep in rudeč. Vsi smo se smejali, samo eden je pod mizo smuknil, dokler Miklavž ni odšel zopet nazaj na Ely.
Torej hvala članom društva št. 57 JSKJ, ki so nam priredili tako lep večer —oh, boy! H koncu pa pozdravljam glavni odbor in vse članstvo JSKJ, posebno pa še člane našega društva št. 57. Pudolph Supancic (12 leti, društvo št. 57 JSKJ. -------------------O----------
FRIGHTENED
One day a group of us children stayed home. We were playing house. After the blinds were pulled down and the door was locked we went into the closet. A knock at the door was heard. This frightened us very much. But it was only a little boy running his toy car back and forth in the other room. Just the same, we stayed in the closet until the boy went home. After that we never liked to stay home alone.
Juanita Kochevar, Renton. Wash. --------o---------
THINKING
Submitted by Pauline Leskovec : Once there was a girl so gay,
, Who at night would lay Upon the sweet and fragrant hay, Thinking of the moon and stars,
, The planets and the Mars.
I
As she lay there thinking, thinking, And the stars above her twinkling,
The moon that was so bright
Would give so much light
The planets and the Mars
Were just like the other twinkling stars.
---------o----------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v ududin-‘tiki prilogi Nove Dobe meseca jrlecembra, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče noti rade:
I
Murgareth Shuster, društvo j št. 1)2, Joliet, lil., $3.00; Antho-: lij/ Cimerman, društvo št. 37, 'Cleveland, O., $2.00; Rudolph Rolish, društvo št. 30, Cone-maugh, Pa., Rudolph Supancic, društvo št. 57, Export, Pa., Jo-hanu Kumse, društvo št. 6, Lorain, O., Josephine Chanlco, dru-
(Nadaljevanje iz 2. atranU
bo vršila 17. januarja v običajnih prostorih. Seja se prične, kot po navadi, ob osmih zvečer. Ker je v odboru mala izprememba in ker bo treba ne- j kaj članov v pomoč društvenemu odboru za prireditev 25-let-nice obstanka društva, ki se bo vršila spomladi, je priporoč-j ljivo, da pridejo na sejo po možnosti vsi člani. Vsak nasvet bo dobrodošel in vsaka pomoč.
Malokdo si predstavlja, kaj 25-letnica pravzaprav predstavlja. Enemu ali drugemu, ki je poročen 25 let, se zdi, da je to tako hitro poteklo, da sam ni prav vedel kdaj. Približno ta-; ko je pri društvu "Zvon.” Staro je že 25 let, toda se počuti: še mlado in upa, da bo pri dobrem zdravju dočakalo tudi 50-letnico. Dolžnost naša je, da, proslavimo srebrni jubilej društva tako, da bo v naj večjo korist društva in Jednote. Največja korist bo vsekakor, da pridobimo kolikor mogoče veliko dobrih novih članov v oba oddelka. Mnogo je danes čla-1 nov, ki so le nekako “delno’ pri društvu, ker k istemu ne spadal vsa njihova družina. Kjer sta oče in mati, tam bi morali biti tudi otroci. Saj pri nobeni drugi podporni organizaciji ni zanje boljših pogojev in ugodnosti kot pri JSKJ. Lepo bi bilo, če bi 25-letnico društva proslavili z “zlatim” številom 100 novih članov za oba oddelka. V slučaju pa, da mladina ne mara pristopiti v 25 let staro društvo, nagovorimo jo, da pristopi v katero angleško- poslujočih mladih društev. Imamo tu v Chicagu kar dve angleško poslujoči društvi JSKJ, ki sta si nadeli nalogo, da pošteno zabavata svoje člane, ostali čas pa prispevata v korist naši skupni materi J. S. K. Jednoti. Pri tem je precej dela, in vsak naj bi v tej smeri pomagal, kjer in kolikor more. Naša Jedno-1 ta je nepristranska in vsa društva pod njenim okriljem so enakopravna. Moja želja je, da bi vsa društva JSKJ v Chicagu napravila kampanjo za pridobivanje novih članov. Časi sicer niso najboljši, toda z dobro voljo in vztrajnim delom se da mnogo storiti.
Vsi člani društva “Zvon,” ki ljubite svoje društvo in Jedno-to, pričnite z delom takoj s 1. februarjem in prispevajte kar največ morete za dostojno 25-letnico društva.
Pričakujoč kar naj večjo udeležbo na seji društva “Zvon,” ki se bo vršila 17. januarja, beležim z bratskim pozdravom, John Zvezich ,predsednik.
zabavamo, kakor se kot društ-venice vedno medsebojno podpiramo. Na prihodnji seji bo dobila vsaka vstopnico za banket ; vstopnica za banket stane en dolar in vsaka članica našega društva mora vzeti eno. Jaz mislim, da ne bo nobena ugovarjala, ker dvajsetletnica društva se ne obhaja vsak dan.
Vse članice prosim, da so točne z plačevanjem asesmenta, ker na decemberski seji je bilo sklenjeno, da tajnica ne sme za nobeno zakladati iz društvene blagajne. Ako katera članica v resnici ne bi mogla plačati, naj pride na sejo, pa se bo ukrenilo, da se založi zanjo, članica v mesecu, ko je suspendirana ne dobi bolniške podpore, ako zboli. To bi morale vse članice j vpoštevati in skrbeti, da se ne izpostavijo nevarnosti suspen-dacije.
Za leto 1931 je bil izvoljen odbor kot sledi:	Agnes	Kralj,
predsednica; Josephine Jevni-kar, podpredsednica; Anna Walter, 16009 Waterloo Rd., tajnica; Mary Walter, blagajničarka; Jennie Gornik, zapisnikarica; Mary Hribar, Ivana Ferjančič in Ivana Pust, nadzornice; Julia Struna, zastavonoša. Društvena zdravnika sta dr. L. J. Perme in dr. M. C. Davis.
Na svidenje na seji 18. januarja ob dveh popoldne!
Agnes Kralj, predsednica.
Pittsburgh, l*a.
Novo leto je nastopilo in nastopilo je tudi novo delo, katero naj bi prineslo naši Jednoti obilega uspeha. Da pa se doseže uspeh, je potrebno, da se medsebojno dogovorimo in napravimo načrt, po katerem bi bilo mogoče priti do uspeha posameznim članom, društvom in Jednoti. Za to skupno delovanje se je ustanovila Zveza društev JSKJ v Pennsylvaniji, da bi se namreč skupno razmotri-valo in ukrepalo za uspeh Jednote, društev in posameznih članov. Namen je plemenit in bo se izkazal koristnim, ako ga bodo društva vpoštevala in sodelovala z Zvezo.
Res je, da so težkoče, posebno v sedanjem času, ampak po-, guma ne smemo izgubiti. Žrtvujmo delo, ki bo rodilo sad. če ne nam, pa našim potomcem. Da se nobeno delo ne more izvršiti brez stroškov, je vsakemu znana resnica. To velja tudi za Zvezo. Radi tega je bilo sklenjeno, da vsako društvo, ki pripada Zvezi, plača letno pet centov od člana v pokritje neizogibnih stroškov.
Kot predsednika Zveze me veže dolžnost, da prijazno opozorim in pozovem vsa društva, ki že pripadajo Zvezi ali ki nameravajo pristopiti, da ta ases-ment plačajo do 1. februarja 1931. Na omenjeni dan se bo tudi vršila tretja seja Zveze, na katero so vljudno vabljeni vsi zstopniki društev. Več o tem je pa že tajnik Zveze poročal. Ker so delavske razmere slabe, je morda priporočljivo, da posamezna društva izvolijo le po enega dobrega zastopnika za sejo zveze v Pitsburghu, ker se s tem zmanjšajo vozni stroški. Seveda, društva naj delajo glede tega po svoji previdnosti.
Upam, da bodo društva v Pennsylvaniji Vpoštevala moja priporočila in storila svojo dolžnost, da se zamore izvesti namen Zveze.
Z bratskim pozdravom,
Ivan Varoga, predsednik Zveze društev JSKJ v Pennsylvaniji.
Pittsburgh, I’a.
članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1931 izvoljen odbor kot sledi: Joseph Sneler, predsednik; Frank Koncilja, podpredsednik; Joseph Pogačar, tajnik, zapisnikar in organizator; Jacob Saver, blagajnik; Ivan Varoga, Ignac Podvasnik in Ignac Kastelic, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Be-Injamin Weiner in dr. James
Rodgers. Društvene seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 57. cesti. Od ene do dveh popoldne se pobira asesment, ob dveh pa se prične seja.
Glavna letna seja meseca de-cemra je bila dobro obiskana. Lahko rečem, da je bilo do 150 članov in članic navzočih. Z veseljem so dali društveni uradniki svoja letna poročila. Posebno je bil razveseljiv naraščaj v članstvu, namreč za 69 članov v obeh oddelkih, želim, da bi se bratje in sestre tako številno udeleževali sej, kot je bil slučaj pri glavni letni seji.
član, ki še ni dobil stenskega koledarja JSKJ za leto 1931, naj se zglasi pri meni, da ga dobi, ali pa naj piše in mu bo poslan po pošti. Vse člane prosim, naj bodo točni s plačevanjem asesmentov. Vsak naj plača najkasneje do 25. v mesecu. Ako kateri član nima denarja za asesment, naj pride do-tični mesec na sejo, pa mislim, da bo društvo založilo zanj. Na mene naj se nihče ne zanaša, da bi založil, ker tega ne morem pri najboljši volji storiti. To sem zapisal danes glede plačevanja mesečnega asesmenta, da se ne bo pozneje morda kdo jezil na tajnika, če bo vsled neplača-nja, suspendiran. Vse člane, ki se preselijo, prosim, da mi točno sporočijo svoje nove naslove. — Z bratskim pozdravom,
Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ.
White Valley, I’a. ,
Leto 1931 se je začelo, kakor vsa prejšnja, z novimi upi na | boljšo bodočnost, z upi, da se zopet povrne prosperiteta v deželo. Seveda je bodočnost negotova in bo morda tudi to leto ostalo le pri upanju na boljše čase. Delavci v splošnem lahko spravijo dobičke njihovih žuljev, in tudi z letnimi računi so navadno hitro gotovi, ker zaslužek je jako skromen, da je treba precej obračanja, če se hoče izhajati. Slovenci smo še nekako srečni, ker imamo društva in njih seje, da se vsaj včasi odtegne-' mo vsakdanjim skrbem.
Tukajšno društvo sv. Pavla,
| št. 116 JSKJ je na zadnji letni .seji sklenilo, da si nabavi društveno zastavo, da ne bo zaostajalo za drugimi. Razvitje zastave se bo vršilo 30. maja 1931. Člani in odborniki bodo čas od sedaj do 30. maja vporabili, da uredijo in pripravijo vse potrebno, da bo slavnost razvitja dobro uspela. Vsa bratska društva te okolice so že zdaj prošena, da ne prirejajo svojih lastnih prireditev na dan 30. maja, ampak istim določijo druge datume. Vsa so seveda tudi že sedaj prošena, da se udeležijo na-■ še proslave 30. maja. V podob-
• nih slučajih jim bo naše društvo i skušalo vrniti naklonjenost in t poset. Program proslave bo pra-i vočasno naznanjen. — Pozdrav! i Za društvo št. 116 J. S. K.
. i Jednote:
Anton Kovačič, predsednik.
>	Chicago, III.
t Sosestri v spomin. — Ravno ‘ ob zatonu leta 1930 je društvo
• Jugoslovan, št. 104 JSKJ izgu-
- bilo eno izmed najmlajših čla-' nic. Dne 28. decembra 1930 je umrla po večmesečni mučni bo-
i lezni sestra Marija Rožanc.
- Februarja meseca t. l.„ je pre-
- stopila iz mladinskega v odrasti! oddelek. Nihče izmed nas takrat navzočih ni mislil, da bo za tako malo časa, gotovo ona
J sama najmanj. Ravno je stopila v življenje in dorastla toliko, da bi bila staršem v oporo, pa je morala umreti, žalostno je ved-, no, kadar smrt ugrabi koga iz-j med nas, a naravnost prestres-r ljivo je, kadar je upihnjeno živ-
- Ijenje 17-letnemu dekletu ali
- fantu, ker to je proti naravi, da , odide kdo od nas v cvetu svoje
- mladosti. Toda, kaj hočemo,
; usoda gre svojo pot, ne meneča t se za našo tugo in bol. Sestra . Mary, društvo Jugoslovan se
- poslavlja od Tebe in Ti želi slats idek poči tek, Tvoji družini in so-
rodnikom pa izraža iskreno so-,
| žal je!
Anton Krap ene Jr., tajnik društva Jugoslovan, št. 104, JSKJ.
Great Falls, Mont.
Tem potom so vabljeni vsi člani in članice društva sv. Antona, št. 131 JSKJ, da se udele-že prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. januarja ob osmih i zvečer v Nemaničev! dvorani. Na omenjeni seji bo podano po-njčilo o dohodkih in stroških v letu 1930, ob enem pa bo to prva seja v letu 1931. Novi društveni uradniki bodo zavzeli svoja mesta na omenjeni seji. člani, so prošeni, da se kar mogoče številno udeleže omenjene seje, ob enem so pa tudi prošeni, da gredo na roke odboru pri društvenem poslovanju, ker bo to pomagalo k napredku društva in Jednote. Škoda, da doseda-, nji predsednik, sobrat Frank Hočevar, ni hotel več sprejeti urada, ker je bil ves čas vrlo aktiven uradnik in je gledal za lep red in napredek društva. Prepričan* sem pa, da smo v novoizvoljenem predsedniku Mihaelu Drozichu dobili dobrega namestnika prejšnjemu in da bo društvo tudi v bodoče napredovalo in si obdržalo dober ugled. — Vsemu članstvu voščim mnogo sreče v letu 1931!
Anton Golob, član društva št. 131 JSKJ.
Brooklyn, N. Y.
Članstvu društva sv. Petra, št. 50 JSKJ naznanjam, da se bo vršila prva seja tega leta v soboto 17. januarja v dvorani Slovenskega Doma v Brooklynu. Vabljeni so vsi člani in članice, da se te seje gotovo udeležijo, ker bodo poročani računi za celo leto 1930. Neopravičena odsotnost bo kaznovana po društvenih pravilih. Vsi člani, ki so kaj zaostali z asesmenti, so prošeni, da poravnajo dolg na seji 17. januarja. Vsak naj novo leto dobro začne, da bo mogel računati na dober zaključek. Na tej seji bo zavzel svoje mesto novi odbor za leto 1931, ki je sestavljen sledeče: Joseph Škrabe, predsednik; Ignac Nakrst, podpredsednik; Jakob Slabič, tajnik, Gabriel Tassoti, blagajnik; George Stojs, zapisnikar; Valentin Orehek, John Orosch in John Cvetkovič, nadzorniki; Ignac Nakrst, zastavonoša; Anton Starin in Frank Tončič, asistenta; John W e s el, zastavonoša ameriške zastave; Gabriel Tassoti, maršal; Jacov Slabič, organizator. Društveni zdravnik je dr. Haughton na 195 Lenart St. — Bratski pozdrav, in da se vidimo na seji v soboto 17. januarja !
Jacob Slabič, tajnik.
Center, Pa.
Na letni seji društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Eržen, predsednik; Frank Sifrar, podpredsednik; Frank Schifrar, Box 263, Unity, Pa., tajnik; Joseph Škerlj, blagajnik; Frank Peternel, zapisnikar; Paul Kolcal, Joseph Cesar in Joseph Piuk, nadzorniki; Frank Laurich, organizator.—Vsem uradnikom in vsem članom društva želim mnogo uspeha v letu, katero smo pravkar nastopili. Posebno velikih uspehov pa želim našemu organizatorju, da bi se mu posrečilo spraviti število članstva na 300. — Pozdrav!
Frank Schifrar, tajnik
Delmont, Pa.
Članstvo društva sv. Pavla, št. 116 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 18. januarja, ker imamo mnogo važnih reči za rešiti, člane, ki so zaostali s svojimi asesmenti, poživljam, da jih poravnajo in točno in pravočasno plačujejo vsaki mesec, ker tajnik ne bo za nikogar več zakladal. Kdor še nima koledarja JSKJ za leto 1931, na pride ponj na moj dom ali pa naj pride im januarsko sejo,
kjer ga dobi. — Z bratskim po-I zdravom,
Alexander Škerlj, tajnik.
Rock Springs, Wyo.
Tukaj je preminil dne 7. januarja ustanovitelj in vedno dober član društva sv. Alojzija, št.
! 18 JSKJ, sobrat George Tau-cher. Pokojnik je bil rojen v Dolenji žetini, fara Javorje nad Škofjo Loko. V Ameriko je prišel pred 39 leti, tu v Rock Sprin-su pa je bival 33 let. Spravila ga je rudarska naduha, ki ga je nadlegovala šest let. Zapušča žalujočo soprogo, dva sina, eno hčer in enega brata. — Naj mu ‘bo lahka ameriška gruda, sorodnikom pa naj bo izrečeno iskreno sožalje!
Louis Taucher.
Braddock, Pa.
Članom društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ naznanjam, da sem bil podpisani, izvoljen društvenim tajnikom za leto 1931. Vsi člani naj se v tajnika se tikajočih zadevah v bodoče obračajo na sledeči naslov: “Anton Red-nak, 1634 Poplar Way N., Braddock, Pa»” Asesment bom pobiral na vsaki redni seji in pa 24. v mesecu v Slovenskem domu na 9. cesti, člane prosim, da plačujejo asesmente redno, ker jaz se bom ravnal po pravilih in ne bom zakladal za nikogar. Končno še prosim vse skupaj, da mi gredo na roke v vsakem oziru, in prepričan sem, da bomo vsi zadovoljni.
Anton Rednak, tajnik društva št. 31. JSKJ.
Great Falls, Mont.
Clen in članice društva sv. Anton, št. 131 JSKJ prosim, da točno plačujejo svoje asesmente, in sicer vsaki mesec, ne na vsake tri mesece. Po 1. januarju 1931 tajnik ne bo založil za nobenega. Kdor ne bo plačal svojega asesmenta do 24. v mesecu. bo suspendiran po jedno-
- tinih pravilih. Zunanji člani naj pošljejo asesment na stari naslov, ki je: 2119—7th Ave. N., Great Falls, Mont.
Z bratskim pozdravom,
Anton Slemberger. --------o---------
S pola.
Začetkom leta 1929 sem poročal, da za eno leto prekinem z nabiranjem za Vilharjev spomenik, da se kaj več nabere za Cankarjev spomenik, ki je bil postavljen poleti. Za Cankarjev spomenik se je nabralo v Ameriki nad dva tisoč dolarjev.
Vilhar je že imel spomenik v Postojni, toda sedanja tamoš-nja vlada ga je oskrunila in odstranila. Nov spomenik mu bo prihodnje leto postavljen pred njegovo rojstno hišo v Planini.
Za spomenik so dosedaj darovali :
Dr. Leonid Pitamic, Washington, D. C., $10.
Louis Removš, Fontana, Cal.,
- $6.
John Keržišnik, Barley, lda-’ ho, $5.
Dr. A. Furlan, Chicago, lil.,
‘ $5.
, N. N., mesto venca pokoj ne-. mu Franku Petkovšeku v Wau-. keganu. 111., $5. t N. N., mesto venca pokojni . soprogi Jožeta Zavrtnika, Chi-
I
. cago, III., $5.
i Bratje Caljan, Fontana, Cal.,
3 i ?2.
, John Ambrožič, Salida, Colo., $2.
Joe Vičič, Morley, Colo., $1.50.
Dr. J. L. Zaplotnik, Lindsay, • Omaha, $1.
’ Dr. F. J. Kern, Cleveland, O.,
-$1.
Joe Lipec, $1; Paul Fatur, 75 centov; po 50 centov pa: Andrej Milavec, L. Pavlič, John Ludvik in John Logan; J. Krule 25 centov. Vsi v Delagua, Colo. L! Po Sl: J. Tomšič in Joe Ber-1 goč, oba v Trinidad, Colo.
Anton Dekleva, Hastings, Colo., 25 centov, Anton Rebec, Bowie, Colo., 50 centov.
‘l Po 50 centov: Frank Rem-(Nacluljevtuije ua 6. straul)
Cleveland. O.
Na decemberski seji društva Marije Vnebovzete, št. 103 J. S. K. J. je bilo sklenjeno, da se bodo v bodoče vršile naše društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, in sicer ob dveh popoldne. Želim, da bi se prihodnje seje, ki se bo vršila 18. januarja, udeležile vse članice našega društva, posebno še tiste, ki na decemberski seji niso bile navzoče. Na tej seji bo predložen celoletni društveni račun in na vrsto bodo prišle še razne druge zadeve. Izvoliti moramo dve zastopnici, da bosta zastopali naše društvo, dalje moramo izvoliti veselični odbor, ki bo preskrbel vse potrebno za veselico in banket, s katerim bomo proslavile dvajsetletnico obstanka dne 19. aprila. *Ta banket bo prirejen v Slovenskem Domu na Holmes Ave., in moja želja je, da bi se istega udeležile vse članice, posebno pa še vse živeče ustanoviteljice društva. Enkrat v dvajsetih letih se že spodobi, da pridemo skupaj vse in se medsebojno
štvo št. 00, Joliet, III., in Henry Koreni, društvo št. 200, Ely, [Minit-., pa po dolar.
t-
Mb«
-IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIgllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIII^
i	S
S	Lea	Fatur	S
1	v	i Lj e m x re.	I
POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV
■	   _	•j
DOPIS!
DOMAČE OGNJIŠČI
'ui\
(Nadaljevanje)
Tsma.il sp ,jo zvrnil v blazino, zaprl oči. Tu stoji, kakm nadangel z močem . . . Zahteval ho račun . . . Vilemir je stopi) bliže.
“Tebi je znano to ime? Rotim te, povej mi, kje dobim moža, ki je nosil v nečast moje rodbine kratek čas to ime?” Paša je dihal burno. Odslovil je sužnje. Ko je izginila zadnja noga ped zaveso, je zahropel: “Kaj mu hočeš?”
“Spomnil bi rad izdajico pogažene vere, izgubljene časti in ljubezni . . . Zaklical bi mu: Vrni se,!”
“Neumnež! Rogato je obložena miza tistega z dobrinami življenja. Kako bi se vrnil?”
“A kaj mu more nadomestiti ljubezen .Jelene in otrok?”
Paša je prebledel. Bil je'nadangel tu z mečem, ogenj je sipal v/, njegovih oči, gromovita mu je bila.beseda . . . Mogočni paša se je tresel. Oče pred sinom . . . Toda premagal je svojo razburjenost, mignil Vilemirju, naj sede in vprašal kar mogoče mirno: “Imaš še mater, bistri sokol? Si sam svojega rodu?” “Od otročje dobe že pogrešam matere mili obraz. Živim s sestrico golobico pri ujcu Radivoju. Iskal je ujec mojo mater, pa je ni našel. Mene je poslal Rog po čudni poti k njemu.”
Hudoben nasmeh je popačil lepo paševo lice: “Živi tedaj Radivoj? Iri Rog, praviš, da te je dove] k njemu. No, danes te je pripeljal predme. Ve pač tvoj Rog, da ima oče več pravice do otroka nego ujec. Tvoj oče sem, Vilemir!” *
Razširil je roki—toda angel z mečem ni hitel v njegovo mjročje. Vstal je in stresel goste plave lase, ogenj so sipale oči, roka se je lotila meča.
“Moj oče si? Sramujem se tacega očeta, ki je pomagal pahniti celo deželo, ves narod nemara za stoletja v prepad . . . Umrla je kraljica, kateri si pomagal pri nesrečnem delu, umrla v solzah pokore ... A ti kaj čakaš! Odpuščanje ti prinašam od smrtno bolnega strica, od žalujoče sestre svoje, išči ga tudi i pri Rogu.”
Ismail-Ivo je planil pokoncu: “Kaj? Mar je meni odpuščanje! Ujec mi je zagrenil življenje, me oropal ljubezni žene in otrok. Pusti strica, Vilemir! Tvoj oče sem, ki je hrepenel vedno po tebi, ki je upal, čakal, kopičil zlato in časti za sina. ki zdaj nima prijazne besede zame ...”
“Ljubezen gre čednosti, grehu pokora. Oče, vrni se r/ menoj ...”
“Od svojega sijaja v vašo beračijo? Zaslepljenec, ti ne veš, kaj je zmagovita moč polumeseca! Sin, bodi pameten— krasen beg bodeš!”
“Nikoli!” je rekel odločno Vilemir. “če misliš, da je \ meni kaj renegatske krvi, se motiš.”
“Molči!” je zbesni! paša. “Dovolj potov je, da uklonimo nepokorne glave. Dam ti čas za premišljevanje. Šenka odpra vini častno domov, ti ostaneš pri očetu.”
Udaril je v roke. Sužnji so prihiteli.
“Odvedite viteza v zeleno sobo, ne puščajte nikogar k
njemu.   In kadar se premisliš Vilemir, sporoči, in odpre st
ti svet.”
Presenečen in nekako osramljen je sledil Vilemir sužnjem. Peljali so ga po dolgem hodniku in nastanili v mali sobi, ki je imela pod stropom edino, zamreženo okno. Ni bilo blazine, ne stolca, da bi sedel. Hoditi je moral po sobi. — Mislil je na bednega Jankota, na stričevo in sestrino žalost, ko izvesta . . . Vedel je, da pride stric, ko ozdravi, ponj . . . Stric junak, on gotovo ne umrje vsled rane, on pride in ga reši. Le pogum!
Zvečer so mu prinesli sužnji žimnice, stolec m—večerjo. S tekom je nekaj použil, potem pa mirno zaspal. Drugo jutro je zvil skupaj žimnice, del še stolec Vrh njih in se vzdignil na prstih do okna. Kazalo je na veliko dvorišče. Po njem so vodili sužnji krasne konje. Videl je tudi Amrovega zlatogrivca, ki je gotovo že pozabil rihenberškega hleva. Zagledal je svojega belca in zaigralo mu je srce. Da more skočiti nanj in poleteti iz tega Carigrada, polnega sužnosti, sramote in psov . . . Zažvižgal je konju. Belec je dvignil ušesa, se oziral z ognjevitim očesom, ali gospodarja ni videl . . . Tisti dan je bil Vilemirju daljši nego celo dotedanje življenje. Rolje smrt kakor ječa . . .
Amra mu je poslal listek. Naj bo brez skrbi za Jankota. Juro je ostal tu. Za sebe naj se ne boji, saj ga ljubi oče nad vse in se le žalosti, ker ju loči vera. Aiša bedi nad njim, ker ji je rešil sina. Niti las se mu ne sme skriviti. Oče da je poslal Romani lepih darov . . . Sužnji so prinašali in odnašali molče jedi. Zaprt, sam, vendar se ni uklonil, ni poslal čakajočemu očetu nikakega sporočila. Aiša je skrbela zanj, bila je srednica med trmastim očetom in stanovitnim sinom. Vilemir se ie smel vrniti v kiosk. Juro je smel biti pri njem, Amra in Aiša sta ga obiskavala. Očeta ni bilo blizu. Poslal mu je mullaha, da ga poučuje v Islamu. Toda mullah ni opravil nič.
Amra mu je pošiljal raznih rokopisov; s temi si je kratil čas, dokler ni prišlo nekaj novega, romantičnega, ki je obvla čfalo fantazijo mladega viteza.
Izprehajal se je po vrtu. Kar zasliši svež dekliški glas pojoč : “Lepa roža, Mati božja, o Marija sedem žalosti!”
Slovenska pesem, dekliški glas—kdo je to? Zaklical jo trez zid: “Kdo poje tam?”
“Nesrečna sužnja Ljubomira.”
“Ljubograjska?”
“Da,” je donel iznenadni odgovor. Odslej ni bilo Vilemirju dolgčas. Snoval je načrte, kako bi rešil Ljubomiro in sebe. čestokrat sta se pogovarjala črez zid. Ti pomenki niso ostali skriti paši, pa bil je zadovoljen—imel je novo mrežo, v katero zadrgne sina. Prevelika želja videti Ljubomiro je napotila Vilemirja, da si je naredil lestvico in splezal na zid. Turško oblečena, mali fes na črnih laseh, je stala deklica pod drevesom* Vzdignila je pogled. Zašepetala so drevesa cvetlicam . . . nekaj sladko tajnega se je vršilo v hipu, ko sta se videla prvič Ljubomira in Vilemir . . .
XII.
Goleč »e je zavil v meglo. Mrzel, s snežinkami pomešal' dež je padal po rihenberških bregeh. V presledkih je bril ostei veter, s stokom so stresale smreke in jelke težo deževnih kapel; z iglatega krila in si šepetale, da se bliža zima, mraz.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje i/. 5. strani) šak in' Frank Fortuna, Lead-ville, Colo.
N N., Salida, Colo., 25 centov.
Anton Hren, Waukegan, III 25 centov.
John Troje, $1, in John Rigler, 25 centov, C len wood Springs, Colo.
Po $1::	Anton Majnik, An-
ion Penko, Frank Ercul, Mike Kornel, Luk, Sitniger, John Dekleva, E. Dogan, Tom Zakol: po 50 centov; Anton Delo,st, Anton Trebeč, John Fatur, .John Delo,st, in Matt Cesnik. Vsi v Somerset, Colo.
John Robol, Sl, in Mark Hrvat, 25 centov, oba v Helper Utah.
Leo Pirnat, 50 centov; po 25 centov:	Frank Markošek in
Gašper Duler, Standardville, Utah.
M. Laurič, $1, in Frank Le-vičnik, 50 centov, Morley, Utah.
Anton Rihtar, 50 centov. Fontana, Cal.
Po 50 centov:	Mat Slane,
Anton Renčič, John Bartel; po 25 centov:	V. Jurca in Joe
Fabjan. Vsi v San Francisco, Cal.
Anton Dekleva, $1, Sebasto pol, Cal.
Frank Udovč, $1; G. N. Negro, 50 centov, oba v El Vera-no, Cal.
Frank Star, $1 ; po 50 cen tov: Joe Setina, Joe Trošt, J F. Jartz; po 25 centov:	An-
drej Kržišnik, Joe Savič in Joe Mestek. Vsi v Oregon City. Ore.
Joe Peternel, $1; po 50 centov:	Val. Majnik in John Mik-
lič ; Anton Omek, 25 centov Vsi v Renton, Wash.
Po Sl:	Blaž	Felicjan,	Joe
Rihtar, John Cekada. Vsi v Enumclaw, Wash.
John Stermolje, $1, Ever ville, W. Va.
Po Sl: Frank Fortuna, Trim Kos, John Puc, John Golob. Joe Tomašič, 70 centov. Po 50 centov:	Anton Jugovec, John Šu-
bic, Frank Potočnik, ‘Peter Peršič, Tom Čadež, John Demšer, John Ročnik, Mrs. Josefin, Anton Bernik, Frank Rernik in Rudolf »Štravs. Po 25 centov John Eržen, John Jugovec, Fr. Verhunc, Jakob Šuster. Frank Grum, 20 centov. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Po $1:	L. Krolnik, Paul ša-
bec. Po 50 centov: Joe Biščak, John Kočevar, Anton Klun, Anton Galič, Rlaž Kos, Frank Lumbert. Joe Koščak, 25 centov. Vsi v Diamondville, Wyo.
Mrs. Peternel, Sl: L. Gerbec, 50 centov. Oba v Kemmerer Wyo.
K. Groznik, Sl, Ambridge, Pa,
Anton Rupnik, 50 centov, Ironwood, Mich.
Frank Cekada, 50 centov; Joe Srebrnjak, 25 centov, Calumet, Mich.
Dosedaj nabranega v Ameri ki $787.95.
Rodoljubna hvala vsem. Cas gre h kraju, ker sredi tekočega leta bo Vilharju postavljen spomenik. V domovini se je že toliko nabralo, da je bil kupljen prostor med cestami, kjer be stal. Dasi so zelo slabi časi, pozivafn rodoljube, posebno Planince, naj še kaj darujejo. Prispevke lahko pošljete pokrovitelju Josip Renedeku, ki je bi) 37 let nadučitelj v Planini. Se daj je možak star 83 let ter živi v Ljubljani v pokoju. Nje gov naslov je:	Josip Renedek,
6/1, Frančiškanska ulica, Ljubljana. Pošljete pa lahko tudi na moj naslov:	M. Pogorelc, 7
W. Madison St., Room 605. Chicago, 111.
--------o--------
(Za N. D. — V. J. V.)
Pred petindvajsetimi leti lui-
ITALIJANSKI POLET v Brazilijo je bil le delno uspešen, ker izmed 14 letal sta se ponesrečili dve in pet letalcev je bilo ubitih. Polet je bil propagandističnega pomena.
pil sem si malo posestvo in leseno hišico na. deželi oziroma v sredini gozdov, ki tedaj še niso bili posekani. Pa prodno sem sp ijekaj preselil in prodno sem se oženil, odšel sem tja včasih za par dni, da tako malo pregledam gospodarstvo, in da vsaj po par dni na loto vživam svobodo življenja na deželi, ki jo vse drugačno, kakor takozvano “življenje” v mestih, kjer sem svoje dni životaril s tem, da sem moral pisati dan za dnem stori jo za cajtenge in “cajtenšce.”
Na desno, ko človek pride v mojo kočo, oziroma na desno od verande, je mali parlor, deset čevljev širok, in dvanajst čevljev dolg. In na iztočni strani te sobe nahajal se je takozvani prostor za “odprto kurjavo,” kraj katerega sta stala dva naslanjača, dočim sem sredi sobe postavil veliko hrastovo mizo, ki sedaj po tolikih letih stoji v kuhinji. Iz te sobe prišlo se je skozi ozka vrata v gostinjsko sobo, kjer je v davnih letih stala moja postelja. In od tu — zopet skozi druga, vrata — prišlo se je v kuhinjo, iz katere so vodile stopnice v gorenje tri sobe in v kopališče, kjer sem imel spravljeno mojo “knjižnico.”
Pa je ta hišica edina, katero lastujem na tem svetu — in vsled tega jo ljubim in negujem bolj, kakor vse druge hiše in palače na našem svetu. In ko sem bil še samec, pa ko sem prihajal v to preljubo hišico, sem vedno vsled izredne ljuba vi kaj polomil v svojem domu; ko sem ob so-botinih nočeh tu prenočeval in nisem mogel v spalnici okna odpreti — sem enostavno razbil eno ali dve •šipi. Potem sem se vsedel na stari gugalni stol ter sem se gugal in gugal, dokler nisem razbil steno za gugalnim stolom. Pa sem pri tem mislil, kako bi žena kričala na me, ako bi jo tedaj imel in sem bil vesel, da je nisem poznal. . .
In ob zimskih večerih kuril sem neprestano, tako da je bilo v hišici in tudi v njeni kleti tako toplo, kakor ob junijskih večerih. Pa moram priznati, da se okna niso dala prav trdno zapre ti — in ker sem razbil nekoliko šip tekom prejšnjih obiskov, pri meni tedaj ni bilo baš pretoplo.
Pred no je napočila noč, prinesel sem iz gozda hlod orehovega ali hrastovega lesa, nakar sem prižgal lojevo svečo ter se vsedel baš pred ogenj, kjer sem preživel večere v onem miru, ki je — gaj tako sem prepričan — napoznan ljudem, ki morajo bivati in životariti v mestih.
Moj sosed onstran plota, v Millerjevi koči, je medtem imel obilo posla s svojo ženo in dvojico svoje dece. Do desete zvečer moral jih je negovati pred-no so zaspali in medtem so tudi moji -štori dogoreli. Potem sem žerjavico pograbil na kup ter jo nekoliko časa opazoval, nakar sem odšel i jaz k počitku ter sem brezskrbno in ob šumenju jesenskega listja na drevesih prav brezskrbno zaspal.
Toda nekoč sem prišel v svojo kočo na deželi, kjer sem premišljal o svojih letnih dohodkih; pa sem sklenil da bo treba napraviti nov plot in iztrebiti nekoliko grmovja za hišo. In ko je bilo to dovršeno, sem bil uverjen, da koncemkonca bo ipak mogoče živeti in umreti v tej koči — ako ne ostanem sam. Pa vsled joka lija otrok v sosedovej koči, zr sem tem pozorneje v ugasujoči plamen in pri tem pričel misliti na ženitev.
Dejal sem še nekoliko vejevja na žerjavico ter sklenil slediti mislim — kamorkoli bi že vodi le, dokler ne zgore i zadnje veje na domačem ognjišču.
Pa so bile te veje še sveže in niso hotele goreti — le dima je bilo vse polno. In dima je vedno dovolj, predno nastane ogenj; pa se je ta dim spremenil v naslednje premišljevanje:
“Oženiti se?” mislil sem; “da, treba se bo oženiti.”
In romii9
In čemu ne? — čemu naj še čakam? Saj ,je to povsem naravno. Mar tvegam vsled ženitve svojo čast in svoje poštenje — in morda, svojo neodvisnost?
In potem sem zopet mislil, ?,amore li človek, ki je bil vedno svoboden in neodvisen, zapreti se, recimo, v kočo, kako ršna je moja, za vso svoje bodoče živijo-
sta bo vedno potrebovala mnogo denarja. — in tudi njeni sorodniki bodo siromaki, ki bodo potrebovali nekoliko denarja. In naši olwoci bodo morali imeti kljub temu lepe obleke, kar bo zopet veljalo mnogo denarja.
Veje v peči so pri tem dogorele in odšel sem k počitku. Bil sem vesel, da še nisem bil oženjen. — Toda oženil sem se kljub temu še preje kot moji prijatelji McAndy, Fitz Benedict in Van Soupan, kateri vsi so mi ob petindvajsetletnicah svojih porok naznanili, da so bile moje misli, ko sem samoval v svoji koči, povsem pravilne.
-------O-----r
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Obesil se je, ker je žena pijanka. Nedavno se je v okolici! Subotice obesil 40letni kmetij Petar Garaj. Njegova žena je.:? zna,na alkoholistka, kar je Gara-ja zelo razburjalo. Ko je v nedeljo žena iz krčme zopet prišla pijana domov, je njen mo? šel v hlev in se obesil,
nje? Zapreti se med štiri stene, katere mora potem naziva ti svojo domovje, stpne katerim slede nedvomno kesanja, ki so podobna gostemu dimu, ki prihaja iz svežega vejevja?
In čemu naj človek, ki opazuje mizeri jo svojega soseda v njegov ej koči, — kako ta sosed skrbi za svojo deco in ženo — posnema njega ter si nabavi iste nepotrebne skrbi. Naj se — li jaz pod vržem vsem potežkočam zakonskega življenja — jaz, ki sem vedno sanjal o gradovih v ozračju, o svobodi in neodvisnosti? Kaj naj počnem v. vsemi nekdanjimi sanjami, katere sem sanjal ko sem delal načrte o bodoči divoti svojega življenja tam na Hawaijskem otočju, na obrežju Waikiki in na otoku Oahu? — Toda vse to je minolo in vse se je spremenilo v realnost.
Pa čemu naj i v nadalje ne sanjam ?
Je-li zakonska žena v resnici lepša, kakor dekle, katero človek vzame seboj na večerjo po gledišču? In, — zamorejo — li lastni otroci glasneje kričati, kakor oni, ki bivajo v sosedovej koči? Pa k zamore li tvoja lastna žena na drugi način ometati pajčevine, ki se tuintam nabero na stropu in na stenah tvoje lastne koče? — Zamore se-li na domačem naslanjaču udobnejše sedeti, kakor na naslanjačih raznih hotelov?
In ako se koncem konca človek mora oženiti — kaj potem? Sedel sem bližje k ognju ter pričel zreti v strop in pojavila se mi je misel kje in kako dobiti ženo. Naj-li kupim konja ter jezdim po vsfem county ju Bergen — ali pa naj obiščem pisarno za posredovanje ženitev, kjer je treba plačati pet odstotkov komisije na imovino bodoče neveste?
Pa sem pričel potovati peš vse do svojega potoka in do ceste onstran potoka; lovil sem zajce v gozdu o poludnevih in veverice ob večerih — lovil sem jih brez pasti in brez orožja ter brez policijske pomoči. In med štiristo milijoni neomoženih devic — ta-ito sem mislil — našel bom saj eno, ki bo mene vjela.
In potem sem zopet premišljal njenem sorodništvu. Vrag sam ve, koliko sester, bratov, sestričin in bratrancov ima ona in vsi ti sorodniki bodo potem prihajali v mojo, sedaj tako mirno kočo. In sam bog ve, kake nasvete jej bodo dajali! — In koliko samskih sestričin in tet so potem prihajalo k meni na obisk — pa vse te sestrične in tete bodo izredno radovedne, sem-li dober ali slab zakonski mož. In prišel bo tudi tast, ki mi bo dajal dobre nasvete ter tašča, ki jo trdila vedno in vedno, da ne znam gospodariti v svoji lastni koči.
Pa bodo prihajali k meni morda tudi kaki radoznali nečaki in nečakinje, ki bodo pojedli vse slaščice in ves štrudelj, ki bo ostal ob praznikih. In na vse zadnje prihajal bo k meni tudi kak star stric ali uje, ki bo že radi lepšega poljuboval mojo ženo. Toda to človek že nekako preboli — ako tak stric ali uje obljubi ženi svoje premoženje po njegovi smrti. Pa se zopet, pojavijo misli, da bo žena potem prevzetna — ako podeduje ujče-vo premoženje in bo potem do konca, svojih dni govorila o svoji dedščini in bogastvu. S tem bo pokvarila vsak zajuterk in brez izjeme vsako večerjo kajti vedno in vedno bo govorila, da sem se “bogato oženil . .
Toda ako se človek ne oženi z bogato, potem se mora poročiti z siromašno nevesto. Tako sem mislil, ko sem pograbil na kup zadnje oglje v peči. In domislil sem se tudi, da take sorte neve-
Nov luksuzni hotel v Dalmaciji. Po vesteh iz Dubrovnika se bo znamenita vila “Solitudo” na otoku Lapadu, v kratkem preuredila v hotel. Vilo je kupila nemška plemkinja Helene von Woedtke ter bo v njej 1. marca 1931 otvorila luksuzni hotel. Vila je bila nekdaj poletno bivališče potomcev slavnih Gunduli-čev, pozneje pa patricijske rodbine Ghetaldi. Pred leti je pre šla v last grofa Attemsa,
V Novi vasi pri Rakeku je smrt ugrabila veleuglednega po- i sestri ika, upokojenega poštarja g. Josipa Lavriča. Umrl je 18. decembra v lepi moški dobi 56 let.
ISKOVINE
Tl
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR A VE.
CLEVELAND,OHIO
t\«uvtuiumvmu\v.vuumv\\umvtwummmumMmm^
SKORO DVA MILIJONA DOLARJEV *
imamo posojenega rojakom na prve vknjižbe
N A J B O I. J S A I N V E S T I C I J A
Sprejemamo vloge ro ;iošti ter plačujemo po
5%
The International Savings & Loan Co.
0235 St. Clair Avenue
CLEVELAND, OHIO
819 E. 185th Street
I
Slovensko-
/
Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1931 je izšel
CENA 50^
zanimivem čtivu presega
Po
vse dosedanje
E
BLAZNIKOVE
PRATIK
za leto 1931 Cena 20 centov
Naročila pošljite na:
“GLAS NARODA”
210 W. 18th St., New York. N.Y.
V
Jr
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Je najbolj razširjen slovenski
list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York, N. Y.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh,	P*.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, apsrok« (* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi zt Amerik*.til stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA.
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazličnejše prilike — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 8211-B)
N»Jr*čj« In aajstsrsjia siamska ilatarska frgovlac v AssUrlkl.
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vssta cen in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
•0» Sl. Ctelr At«, la »M I. Ttth BI., CUv«1m4 O.
'V
S NEGLEDE KJE ŽIVITE, V KANADI ALI ZDRUŽENIH DRŽAVAH
je varno in pripravno, zato koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 procente, že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo torej denar doma., brez zamude časa, brez nadalnjih polov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nasreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi nr, sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New	York,	N.	Y.
L