Stev. 165 V Trstu, v sredo, dne 15. Malija 1914 Letnik KXXSX Lzhaja vsak dan. tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urtdadtvo: Ulica Sv FraaCMu AaiSkcga AL 20. I. nadatr. — Vsi topi« naj se pošiljajo ured-rfltve ItsU. N?fnmkwaaa pisma se ne miaiiisajL in rokopisi se ne vraćalo. Izdajateij ta cidfufami uređmk Man Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti* — TUk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejen*m parattvocn v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkega St. 2a TtAefan unMina in uprave itev. 11-57. Naroćnisa laala: Za cdo isto.......K 24 — za poi leta.......................>2— za tri mesece................ Za nedeljsko izdajo sa cek> leto...... • • 520 za pol leta................. 2 60 „Edinosti" za Primorsko „V edinosti Je moč!" Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiška Asiškega St 20. — Poštnohranllnični račun St 841.652. iHi pogreli ihna posL Mu - Nina Carjevo brzojavko Pailću. - Hartoljov $rob med HllovanoolCeulin In TeodorovttevliB. - tmnerauan atentat na srbskega prestolonaslednika. - Cesarjevo zdravstveno stanje izvrstno. - Uradni komunike proti tatarskim vestem budimpeštanskih listov. - Dalmatinski srednješolci uniformirani. - Uaiona pred padcem. BELGRAD 14. Militarische Rundschau« oficijozno glasilo oficirskih krogov, vest, v kateri pravi: »Dosedaj vojna uprava še ni ukrenila itikakih specijalnih priprav radi kritičnega položaja. V Bosni se nahaja 50 bataljonov z zvišanim prezenčnim stanjem, po 120 mož stotnija. To je vse. Ta armada pa je za vsak slučaj vedno pripravljena. Kakor se nam zagotavlja, sta odšla oba deželno-brambna ministra že na dopust, vojni mi- vem dobro, kje jih lahko dobim. Pazite dobro, kaj vam povem. V novem svetu se nahaja skalovit, nerodoviten kraj, kjer zemlja, užgana po vročih solnčnih žarkih poraja le najbornejše zelenje. Tu na videz tako slabi kraj pa je vendar v resnici najbogatejši na vsem svetu, ker so tamkaj tla zlata Povsod se skrivajo v teh izsušenih tleh velike množine zlata. Zlato se nahaja v skalovju, reke nosijo s seboj zlato in celo v pesku se bleste brezštevilni zlati drobci. To skrivnost mi je razodel star mornar, ki sem naletel nanj na svojih potovanjih in ki ga je srnrt dohitela prav tedaj, ko je hotel odpotovati v čarobno deželo, ki bi ga bila obogatila, da bi bil bogatejši nego vsi kralji sveta. Prisegel sem si, da izvršim delo, ki ga je hotel izvršiti stari mornar, in uresničiti na svoj račun njegove krasne sanje. Potemtakem bom odpotoval v ono deželo zlata, da ona tako bogata ležišča zlata izpraznim kolikor le mogoče temeljito. S seboj popeljem četo pogumnih tovarišev, katerim sem oljubil, da jih obogatim. Verjeli so mi in so mi, zaupajoč v svojo srečno zvezdo, da gredo z menoj, če bi bilo treba, na konec sveta. Ko bom na oni strani morja, bo moglo imeti moje podjetje le dva konca: ali uspehe, ali pa se ponesreči. V tistih krajih krajih je veliko nevarnosti. Morda podležem žgočim solnčnim nister Krobatin pa odide jutri, iz česar se lahko sklepa, da niso nastopile v položaju nikake resnejše izpremembe«. — Sicer pa stoji »Militarische Rundschau« tudi danes na čelu onih listov, ki se odlikujejo s svojim hujskanjem proti Srbiji. Priobčuje namreč tudi članek z naslovom: »Pustite nas, da korakamo proti Srbom«, in dokazuje potrebo, da pošlje cesar svojo armado proti Srbiji. DUNAJ 14. (Izv.) Na borzi so bili danes novi kritični pojavi. Borzni trg se je sicer dopoldne napram včerajšnji deruti nekoliko okrepčal, a popoldne je že nastopila nova deruta. Položaj na borzi je bil tako resen, da je bila oficijozna »Wiener Allge-meine Zeitung« primorana, da nastopi proti brezposelnosti borze. List namreč izjavlja: »Kar se godi na borzi, je neverjetno. Politični položaj se v zadnjih dneh ni čisto nič izpremenil. Nič se ni zgodilo novega, kar bi zamoglo opravičevati strah, ki ga je opažati na borznem trgu. Pariški, londonski in zlasti rimski borzni trg so se v zadnjem času znatno okrepili in kažejo normalno lice«. Vzlic temu oficijoznemu opominu in tolažilu pa so kazali tudi še danes zvečer finančni krogi vznemirjenost. Posebno nemirno razpoloženje je vladalo pri t. zv. privatni borzi. Zatrjuje se, da je politični položaj po informacijah dobro informiranih krogov, jako negotov in resen. Vsekakor gre na borzi za taktiko velikih Špekulantov, ki zlorabljajo politični položaj v svoje materijalne svrhe. Psftevfl izjava Giesslu. DUNAJ 14. (Izv.) Kakor smo izvedeli, je srbska vlada po ministrskem predsedniku Pašiću izjavila avstrijskemu poslaniku v Belgradu, baronu Giesslu, da prevzame vsako garancijo za varnost avstrijskega poslaništva in varnost življenja in imetja v Srbiji se nahajajočih avstrijskih podanikov. Obenem je srbska vlada tu Ji opozorila avstrijskega poslanika na dejstvo, da so tatarske vesti, da se pripravlja kaka akcija proti avstrijskim podanikom v Srbiji, očividne izmišljotine. DUNAJ 14. (Izv.) Z ozirom na razne tatarske vesti, ki jih prinašajo razne ogrske žurnalije, se danes ponoči uradno konstatira: 1) Vse vesti, da so v nedeljo ponoči pobegnili iz Belgrada v Zemun tudi uradniki avstrijskega poslaništva, so popolnoma neresnične. 2) Za varnost avstrijskega poslaništva niso bile potrebne nobene obširne varnostne priprave; le policijska straža, ki je itak v neposredni bližini poslaništva, je bila oiačena. 3) Neresnične so vesti, da so se vršile v Kalimegdanu v Belgradu kake protiavstrijske demonstracije. Narobe! Dogodil se ni čisto noben incident, ki bi se mogel označati kot demonstracija proti Avstriji. Dalje se uradno konstatira, da so vesti o položaju v Belgradu silno pretirane in se izrecno poudarja, da se obnašajo srbski državljani čisto trezno, v sled česar je treba sprejemati vse nasprotne alarmantne vesti z veliko rezervo. Aretirani bivši avstrijski nadporočnik. BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Policija je aretirala danes nekega Ceha iz Plzna. z imenom Konta. Dognalo se je, da je bil poprej avstrijski nadporočnik, a pozneje degradiran. Konta je izjavil, da je v Belgradu obiskal ministra Jovanoviča. Policija je našla pri njem več pisem srbskih oficirjev in v klobuku skrito pripravo s kemičnim črnilom. Uniformiranje dalmatinskih srednješolce«. ZADER 14. (Izv.) Naučno ministrstvo je odposlalo vsem ravnateljstvom dalmatinskih srednjih šol odlok, ki odreduje, da se mora uvesti uniformiranje dalmatinskih srednješolcev že pričenši z 1. 1914./15. Dijaki prvih 4 razredov srednjih šol morajo priti že v jeseni v uniformah, dijaki višjih 4 razredov pa si morajo preskrbeti uniformo do konca prihodnjega šolskega leta. Naučno ministrstvo je vse dalmatinske srednješolske ravnatelje tudi pozvalo, da naj odpošljejo seznam vseh ubožnih dijakov, da se jim dovoli za preskrbo uniforme podpora. Prihodnje dni bodo imeli ravnatelji sestanek v Zadru, kjer se določi, kaka uniforma naj se uvede. Bombni strahovi v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Danes so se razširile tu vesti, da so bile položene v parlamentu in v justični palači bombe. Policija je res še ponoči preiskala vse kote, a seveda ni ničesar našla. Kozak prepeljan v Ljubljano. DUNAJ 14. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca poroča, da je bil tu aretirani slovenski visokošolec, filozof Josip Kozak, voditelj jugoslovanske nacionalistične omladine, prepeljan danes pod eskorto dveh justičnih vojakov v Ljubljano. Proti srbskima dijakoma Stanojevicu in Vuko-tiću je ustavljena vsaka preiskava, ker se je izkazala njiju nedolžnost. Kozaka so izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. žarkom; morda poginem v vsakdanjem boju proti divjim zverinam, kačam in Indijancem, morda se bodo belile moje kosti nepokopane na kupih zlatega peska. Ce pa dosežem ugoden uspeh, če se mi posreči, da si pridobim neizmerno bogastvo, ki me vabi in po katerem hrepenim, si kupim kje v orijentu, kjer je doma vse uživanje in razkošje, deželico, veliko kakih petnajst ali dvajset štirjaških milj, rodovitno in polno lepih odalisk in bajader, in si privoščim na svoje stare dni še zabavo, da bom igral kralja. V nobenem slučaju, pa naj se mi posreči moje podjetje, ali ne posreči, naj na koncu svojega potovanja najdem grob ali kraljestvo, me ne boste videla več. Nikdar ne boste več čula izgovarjati mojega imena, z eno besdo, ljuba Pavlina, za vedno boste osvobojena moje osebe---- Vidite torej, da se vam pred eno uro tako oblačno nebo kaže zopet popolnoma jasno, ker vam moja smrt ali moja odsotnost daje ono edino, kar nam manjka k vaši sreči: svobodo. Lascars je obmolknil. Čez nekaj časa je izpregovorila gospa d' Herouvillova: — Će mu ste ponehal? — je vprašala. — Končal sem. — To je nemogoče. Poslušala sem z vso pazljivostjo in vam moram priznati, da nisem raaumela niti imenu vaše pri-povesti niti direktne niti indirektne zveze Jtših načrtov za bodofaott s ono zame- Cesarjevo zdravstveno stanje izvrstno. DUNAJ (Izv.) »Zeit« poroča iz Budimpešte: Tukajšnji merodajni krogi so dobili iz Išla informacije, da je cesarjevo zdravstveno stanje naravnost izvrstno, svežost duha izborna. Cesar se zanima tudi za najmanjše politične podrobnosti in je že opetovano konferiral z državniki tudi o zunanjem političnem položaju. Cesar izrecno želi, da se položaj razreši čisto mirno. Posebno zadovoljen je vladar z izjavo grofa Tisze, naperjeno proti onim strankam, ki so hoteli zlorabljati čut patrijotizma in pijetete v politično-hujskajoče svrhe. Poudarja se tudi , da je cesar odločno proti protisrbskemu kurzu, pač pa je zato, da se energično zatre vsesrbska propaganda. Glede politike napram Srbiji želi vladar, da se reši spor brez vsakih provokacij in mirnim potom. Grof Tisza na Dunaju. DUNAJ 14. (Izv.) Zjutraj je prispel semkaj ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza. Konferiral je tekom dneva z Berchtoldom, Stlirgkhom in ministrom a latere baronom Burinom. Formalna skupna ministrska konferenca, ki so jo napovedovali listi, se ni vršila. Tiszina posvetova- no, o kateri ste govoril in ki ste mi jo predlagal. — Ali res, lepa markiza? — je dejal Lascars smehljaje. — Vi niste razumela mojih besedi? — Gotovo ne. — Vaš duh je gotovo nocojšnjo noč tako zaposlen kje drugje, da vam manjka popolnoma vaš drugače tako bistri pogled, — je nadaljeval baron. — Izrazim se torej jasneje, ker me silite, da storim tako. Vkljub nekemu staremu pregovoru sta vendar hoteti in moči dva popolnoma različna pojma. V meni na primer vse gori hrepenenja, da bi odpotoval v inozemstvo, da si pridobim bogastvo v oni pokrajini zlata, ki mi je nujno potrebno za moje življenje, in zanašam se na vas, draga markiza, da mi pomagate spraviti s poti te zapreke in ovire. — O kakih zaprekah in ovirah govorite? — je vprašala Pavlina vsa drhteča. — No, moj bog, o onih, ki na tem revnem božjem svetu desetkrat v desetih slučajih preprečajo izvršitev velikih stvari, to se pravi, o popolnem pomanjkanju one kovine, ki jo je neki duhovit mož označil kot nervus rerum. — Potemtakem potrebujete denarja! — je vzkliknila Pavlina. — Gotovo. Svota, ki jo potrebujem, je, četudi sama na sebi ne ravno preznatna, vendar pa le kapljica v primeri z imetji, ki jih imajo nekateri ljudje. nja so bila le informativna, ker namerava prihodnje dni, ker je vloženih v ogrskem parlamentu zopet več interpelacij, zopet obširno razpravljati o jugoslovanskem, posebno pa o bosenskem vprašanju. K poizkušenemu atentatu na bana barona Skerlecza. ZAGREB 14. (Izv.) Državno pravdni-štvo je že vložilo obtožbo proti trgovskemu akademiku Jakobu Schafferju in erko-stavcu Rudolfu Hercigoju radi nameravanega atentata na bana Skerlecza povodom obiska nadvojvode Leopolda Salvatorja v Zagrebu. Schiiffer je obtožen poizkušenega zavratnega umora, Hercigonja pa veleizdaje. Skandali v zagrebškem občinskem svetu. ZAGREB 14. (Izv.) V večerni seji občinskega sveta je prišlo do velikih škandalov. Frankovski občinski svetnik Hrustič je zopet zahteval od župana, naj odloži svoj srbski red. Prišlo je do ostrili kontro-verz in končno do tako burnih prizorov, da je bila seja prekinjena. Po zopetni otvoritvi seje je izjavil župan Holjac, da ni nikdar zaprosil kralja Petra za avdijenco, da ga ni kralj Peter nikdar sprejel iu da tudi ni še dobil nobenega srbskega reda. K aretacijam v Zagrebu. ZAGREB 14. (Izv.) Sodišče je danes izpustilo urednika »Slobodne Riječi« in voditelja hrvatskih socijalistov Jurija Deme-trovića; vendar pa se preiskava proti njemu še vedno nadaljuje. Urednik Borneini-sza pa je še vedno v zaporu. Vojni minister na dopustu. DUNAJ 14. (Kor.) Vojni minister vitez Krobatin nastopi danes svoj dopust. Sprejem na dunajsko medicinsko fakulteto. DUNAJ 14. (Kor.) Dekan dunajske medicinske fakultete dvorni svetnik dr. Pal-tauf je razglasil danes sklep naučneea ministrstva, ki določa, da se sprejme v prvi letnik samo 401) dijakov. Pred vsemi bodu inskribirani dijaki iz Nižjeavstrijske in dijaki iz onih dežel, kjer ni medicinske fakultete. Dijaki iz drugih dežel in inozemski dijaki bodo končno izpolnili to število. Razredna loterija. DUNAJ 14. (Kor.) Po 10.000 K dobe štev. 13.427, 52.018, 71.607; po 5000 i-štev. 20.201, 47.962, 49.052, ,55.492, 66.445. 95.264, 95.392, 107.593, 133.473, 138.327, 143.031 in 147.125. Poincare na Ruskem. PARIZ 14. (Kor.) »V Lclair« piše: Odkritja senatorja flumberta, poostrena vsled nastopa Clemenceaua, uplivajo zelo slabo na sedanji politični položaj na Francoskem. Kljub tem sitnostim odpotuje danes predsednik Poincare na Rusko. Ministrski predsednik Viviani, ki bi ga moral spremljati, je zadržan vsled debat v parlamentu, ki naj pokažejo pravo sliko moči in pripravnosti francoske armade. Kako žalosten slučaj je to kot predigra k diploinatič-nemu aktu, ki naj se izvrši te dni na Ruskem. Atentator Georgijev grozi kralju Ferdinandu s smrtjo. SOFIJA 14. (Izv.) List »Kambana« poroča: Atentator Boni Georgijev. ki je, kakor znano, umoril svoječasno nekdanjega -- Imenujte mi svoto! — je rekla gospa dT Herouvillova mrzlično nestrpno. — Razumela boste, draga Pavlina, da bi bilo zelo nespametno, ko bi ne bil, preden se vtaknem v tako velikansko podjetje, presodil in pretehta! tudi vseh najmanjših podrobnosti. Vse sem pregledal sam. vse sem preiskal in preračunal in skrčil vse izdatke na najmanjše svote. — Povsod hočem štediti, kolikor le mogoče. Dospel sem po teh računih do sledečega zaključka. S seboj vzamem petindvajset mož. Vsak teh ljudi mora, preden odide na pot, dobiti precejšen predujem, da more poplačati svoje dolgove in se popolnoma opremi od nog do glave. Poleg tega moram v Havru najeti ladjo ter jo opremiti z vsemi vrstami jestvin in orodja, Končno potrebujem potrebnega denarja, da sem ob prihodu v daljnjo Ameriko, kjer se izkrcamo, in do tedaj, ko prispemo v pokrajino z zlatimi polji, zavarovan proti \sem morebitnim dogodkom. — Svota! — je ponavljala Pavlina, ki ni mogla zakrivati svoje srčne bojazni. — Za božjo voljo, imenujte mi svoto! — Pomirite se, inadamc, saj svota ne prekorača zneska dvehstotisoč liver, —je odgovoril Lascars brez ovinkov. Gospa d' Herouvvillova se je stresla na vsem telesu in je prestrašeno pogledala nesramneža. (Dalje.) £tran I!. »EDINOST« št. 165. V Trstu, dne 15. julija 19N. •Igarskega ministrskega predsednika •tan.: u* . j. nam je poslal iz Carigrada ism'\ > katerem napoveduje, da bo umo-il tudi kralja Ferdinanda, radi njegovih :d bolgarskim r Kloni. Lis! zaocm* označuie ji smo kot senzacijo, ker Geurgi-jev, ki je bii pred 1V leti izgnan iz Bolgarske, od takrat še ni dal od sebe nobenega glasu. Kralj Peier odpotuje v inozemstvo. BELGRAD 14. Uzv.) »Pravda poroča: Kralj Peter pride tekom prihodnjega tedna v Belgrad in odpotuje nato v kako inozemsko kopališče. AliransKe fimfiie. Valona pred padcem. — Položaj v Draču. DRAČ 13 (zveč. kor.) Iz Valone so došla sledeča poročila: Berat je padel včeraj v roke vstašev. Stotnik Oillard je rešil Š2 pravočasno en top in štiri mitraljeze, katere je pripeljal v Berat po padcu Korice. Padec \ alone se pričakuje v dveh dneh. De \Veer. poveljnik v Valoni namerava mesto zapustiti s posadko vred, ker je mnenja, da mesto ne bo vzdržalo napada vstašev prvič, ker je premalo utrjeno in drugič, ker ima premajhno posadko. DRAC 13. (Kor.) Položaj v Draču ie nespremenjen. V Rasbulu so opažali danes iz mesta živahno gibanje na vstaških postojankah. \ staši so di>bili očividno močna ojačenja. Postavili so tudi več topov ali mitraljez. Izmail Kemal je odpotoval danes v Vak>no. DRAC 13. (Kor.) Knez je sprejel včeraj demisijo iustičnega ministra Mutid bega. Njegovo mesto bo prevzel začasno finančni minister Nogga. DRAC 14. (Kor.) Popolnoma zanesljiva poročila vedo, da so vstaši že napadli Va-lono. Mesto se ne bo vzdržalo in je tik pred padcem. Dva italijanska parnika sta odplula nemudoma v Valono z namenom, da sprejmeta v zavetje italijansko kolonijo v Valoni. Knez Viljem pošilja zopet parlamentarje k vstasem. BEROLIN 14. (Izv.) »Lokalanzeiger« poroča iz Drača: Knez Viljem je zadnje dni zopet poslal parlamentarje k vstasem, ki pa so jih poslali nazaj, češ, da se s knezom Viljemom in vlado ne marajo pogajati. Mestni m\ tržaški. Sinočnjo sejo je otvoril župan dr. Vale r i n ob s. uri. Priobčil je pismo učiteljskega zbora obč. srednjih šol. ki opozarja na spomenico glede učiteljišča. Potem dopis Camera di lavoro za zboljšanje položaja cestnih pometačev. Pismo svet. D o -r i a, s katerim polaga čast predsednika tramvajskega odbora. (Po predlogu svet. K. Ara, se je naložilo županu, naj skuša Dorio prepričati, da umakne demisijo.) Slednjič je priobčil župan, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo proti odločbi ministrstva za notranje stvari v stvari odpuščanja inozemcev iz občinske službe, in to iz formalnega razloga, ker odločba ministrstva ni definitivna in se ne tiče stvari same, ampak Ie nalaga name-stništvu daljne poizvedbe. Na to se je čitalo poročilo preiskovalne komisije v aferi Piani, oziroma soške družbe za proizvajanje elektricitete. Poro-čilo se glasi v smislu, da ni nobenega razloga. ki bi opravičeval domnevo, da bi bil upravni svet OEI sporazumljen s korakom, ki ga je storil inž. Piani. Sprejet je bil predlog svet. L u c a t e 11 i j a. naj se stvar prouči z nova in predlaga mestnemu svetu, ali naj se pogajanja s to družbo nadaljujejo. Sprejelo se je na znanje poročilo o novem spopolnjenem voznem redu tramvaja (Občina je namreč začela strožje izvajati svoje pogodbene pravice). Predlog glede razdelitve realitete Guarrini tab. št. 19 in 617 v Škorklji je bil sprejet, O predlogu upravnega sveta občinske plinarne, da se naročita dva nova kotla in ena turbina za električno centralo, se je vnela daljša debata. Svet. dr. S 1 a v i k je — sklicevaje se n;i gori navedeno poročilo preiskovalne komisije v aferi soške elektrarne — predlagal, naj se zahtevani trošek sicer odobri, ali mestni odbor naj se pooblasti, da izvršenje naročila opusti, če bi v teku dveh tednov moglo priti s soško družbo do provizorične pogodbe za preskrbova-nje električne energije za prihodnjo zimo. Svet. A r h se je odločno izjavil proti temu predlogu glede kotlov, ker je potreba nujna in se ne more odlašati, glede turbine pa bi eventuvalno soglašal s svet. Slavikom. Na to je dr. S1 a v i k sprejel ta predlog kakor subsidijaren. Svet. Braidotti se je odločno izjavil proti Slavikovemu predlogu, ker on je spkrii proti vsaki pogodbi s kako privatno družbo, ki bi iskala le svojo korist. Slavi-kov predlog da bi nevarno prejudiciral za bodočnost. Svet. P u e c h e r se je pridružil temu mnenju, hotel pa je vedeti, ali bo turbina služila tudi za novo nameravano moderno elektrarno? Svet. dr. W i 1 f a n je menil, da ima utis, kakor da predgovornika ne presojata jasno stvari. Tu se zamenjujeta stvar in taktika. Saj predlog dr. Slavika ni proti naročbi, ampak želi le odloga kratkih 2 tednov, da bi si ne vezali prehitro rok. Slavikov predlog gre za tem, da se vprašanje dobave električne energije reši čim ekonomičneje. Svet. Puecherje odgovarjal, da ravno iz taktičnih razlogov se mora naročiti in se opremiti čim najbolje, ker sicer bi bil položaj občine napram noMrrrKj- neii. Oba iT- dr. Slavika sta bila od- S] rejet Archov predlog za i)rez!>ogojno i aročbo kotlov in turbine. Mvfepui račun mestne plinarne za leto 1911 je bil odobren. SLdila je razprava o predlogu mestnega odbora za zistemizacijo občinskega urada v varstvo zapuščenih otrok. V polemiko so posegli svetovalci A r c h, K. Ara, P u e c h e r in S c a m p i c h io. Sprejeti so bili predlogi mestnega odbora z dodatki Ar e, da se v tem uradu nameščeni varuhi po poklicu uvrste v 8 razred s funkcijskimi dokladami, P u e c h e r j a. da se določi eno leto za poskušnjo, in K. Ar e, da se službena leta v drugih službah vštejejo v penzijo le s posebnim privoljenjem mestnega sveta. Na to je bil sprejet predlog, da se dovoli družbi »Poliambulanza« in zdravniški postaji za dojence izreden prispevek za leto 1917. Istotako predlog šolske komisije za zistemizacijo mesta kateheta in dveh učiteljev na II. ženskem liceju. Slednjič so bili odobreni: sklepni računi mestne ubožnice za leti 1911 in 1912, mestnega muzeja za zgodovino in umetnost za leti 1912 in 1913, poboljševalnice za dečke za leti 1911 in 1912, mestnega muzeja za naravoznanstvo za leti 1912 in 1913, muzeja Revoltella za leti 1912 in 1913, mestne knjižnice za leto 191-2, uprave ustanove za ranjence v vojni (Rdeči križ)) za leto 1913, na kar je župan zaključil javno sejo, kateri ie sledila ta in a v svrho imenovanja enega člena v upravni odbor občinske tramvajske službe. n vprusunje monarhija. m Kakor je razvidno iz posnetka iz članka v »Agramer Tagblattu v včerajšnjem izdanju. je ta list lepo in temeljito obrazložil moč in nepremagljivost idej sploh in narodne še posebej. Najbolji argument v podkrepljenje svojih trditev pa je podal s tem, da je pokazal na izkustvo, ki je je doživela naša monarhija s svojimi nekdanjimi italijanskimi provincijami. Imela je tam doli najgenijalnejega svojega vojskovodjo in izkušenega administratorja, Ra-deckega. Na razpolago mu je bilo v obilni meri vsega tistega aparata, od katerega naši državniki in diplomatje tudi spričo velikega balkanskega problema, stopiv-šega v akuten stadij, posebno pa sedaj po krvavem činu v Serajevem, pričakujejo odrešitve od vsega zla in vseh nevarnosti. In vendar! Ideja, ki je v naših nekdanjiii italijanskih provincijali porodila tisto gibanje, proti kateremu se je boril Radecki, ta ideja se je izkazala močnejo nego ves vojaški in policijski aparat. Borba, ki jo je vodila naša država proti nacijonalni ideji v zgornji Italiji, je dovela do katastrofe leta lcS6(). Žrtve so bile neštete. Reke krvi sinov narodov te monarhije so močile bojne poljane zgornje Italije. Hrabrost naših čet je bila nenadkriljiva, vojska naša je dajala izglede čudežev hrabrosti in bilo je tudi sijajnih zmag. In kolike so bile žrtve gospodarske naravi! Tolike, da so boji v Italiji razdejali finance države in jo doveli na rob bankrota. Leto 1866 je prineslo likvidacijo te epopeje z — izgubo onih dveh provincij. In prineslo je še drug historičen dogodek, ki je določil naši monarhiji nove direktive toliko za nje notranje življenje, kolikor za nje stremljenje na zunaj. Potisnjeni smo iz Nemčije. Hkratu z italijansko je slavila zmago nemška narodna ideja. Konsekvenca teh dveh zmag je bila za notranje življenje naše države nje razdvojitev in pa v naši polovici državni temeljni zakoni, ki so u-stanoviii ravnopravnost vseh narodov. Dejstvo, da ti zakoni še danes niso praktično izvedeni, ne odpravlja njihove veljavnosti. Na zunaj pa so boji za našo posest v Italiji in za ohranitev prvenstva v Nemčiji s svojim zaključkom leta 1866 od-kazali stremljenjem naše države smer proti jugu. S tern je prišlo v avstrijske račune jugoslovansko vprašanje. Toda nesreča za našo državo je bila, da ni imela državnikov, ki bi bili umeli vso veličino te izpremembe v položaju monarhije, oziroma državnikov, ki bi bili začeli odločno in bistrovidno izvajati konsekvence iz te izpremembe. Podlage so se izpremenile, premise za bodočnost države so postale drugačne, naloge so postale druge, prišli so tudi drugi državni zakoni: ali kurz avstrijske notranje politike je ostal v svoji glavni liniji isti, kakor da smo še vedno prvaki v Nemčiji in kakor da imamo še vedno svojo posest v Italiji, kakor da ni prišla z državnimi temeljnimi zakoni tudi v notranjem zmaga nacivonelne ideje, ki pa v taki mnogojezični državi, kakoršnja je Avstrija, ne more priti do svojih skrajnih in neodklonljivih zadnjih posledic drugače, nego s praktično izvedbo popolne enakopravnosti vseh narodov! Kakor da se ni nič zgodilo in nič izpre-menilo v nalogah te naše državne polovice — ogrsko puščamo za sedaj na strani — je ostal kurz aa severa nemški, na jugu, ta ob morju, italijanski! Naši državniki niso raznmeii, ali niso h (Seli razumeti pouka czgodovinskih dogodkov in njihove železne logike. Pol stoletja je trajala ta zmota m še le zadnji dogodki na Balkanu s svojim učinkovanjem na notranje življenje v državi so doveli naše državnike k zavesti, da stoli jugoslovansko vprašanje pred vratmi, da trka tudi na naša vrata in poživlja voditelje države, da sode-ljujejo na njega edino možni rešitvi, ako hočejo varovati koristi države. Ali naši državniki zopet ne razumejo tega trkanja in padajo zopet v usodno zmoto, da bodo mogli dušiti gibanje za rešitev jugoslovanskega vprašanja, mesto da bi aktivno in pozitivno delovali na tej rešitvi v kolikor rMo*nf> večo korist države. Ali točneje rečeno: oni si po vsem krivo tolmačijo to korist! Mesto da bi vabili k sebi narode, ki tvorijo to vprašanje, jih odbijajo! Njihova fiksira ideja je, da bi bila rešitev, kakor jo žele ti narodi, v pogubo za državo, j oziroma, da taka rešitev ni možna v o-| kvirju te monarhije. To je fundamentalna zmota, ki nam dela neizmerne škode v sedanjosti, a nosi v sebi še veče, naravnost usodne nevarnosti za bodočnost. »Agramer Tagblatt« zavrača to zmoto v istem članku: »Ne, ni res, da jugoslovanskega vprašanja ne bi bilo možno rešiti v monarhiji, da se ne bi moglo rešiti na korist monarhije. Ali ne da se rešiti drugače, nego vsa druga velika vprašanja: ne da se rešiti z umetnimi, malenkostnimi, nenaravnimi sredstvi. Da se rešiti le po eni, naravni poti — končno, brez o-stanka in v prilog in v ojačenje monarhije: po združenju Jugoslovanov v monarhiji* v okvirju monarhije. Morda se taki rešitvi protivijo mali interesi Nemcev in Madja-rov. Vendar pa to ne izpreminja čisto nič na dejstvu samem, da je ni druge rešitve monarhiji na korist! Poplava narodne zavesti, ki se zliva preko juga monarhije, se nc da zadržati s silo, da, niti omejati se ne da resno. Ali voditi jo je treba tako, da bo oplodovala monarhijo, ne pa, da jo bo pustošila! In moremo jo voditi mi in jo morejo voditi merodajni državni faktorji. Po nas Jugoslovanih na ta način, da v prvi vrsti vspostavimo med sebojni kontakt med strankami v svojih pokrajinah, kontakt, ki bi ga ne bili smeli v našo korist nikdar pretrgati! Po merodajnih faktorjih pa s tem, da se začno baviti z združenjem Jugoslovanskih dežel na zakoniti podlagiJmi hočemo izpolniti svojo nalogo v dobro razumevanem interesu monarhije in državi zveste jugoslovanske ideje. Ali pa se najde v monarhiji državnik, ki bo dovolj odkritosrčen, da pripozna edino možnost rešitve jugoslovanskega vprašanja monarhije, in ki bo tako odločen, da se postavi v službo te resnice: to je vprašanje — usodno vprašanje?!« Z naše strani le še par pripomb. Staro zlo v naši državi je, da se nje voditelji niso nikoli menili za to. da bi izpoznavali dušo svojih narodov. Zato tudi krivo sodijo vsako gibanje med temi narodi. Povsod vidijo nezvestobo, upor, izdajstvo, kjer je v resnici le nezadovoljstvo, ki prihaja do izraza na ta ali oni način. Tako vidimo sedaj, kako iščejo povsod tajnih zvez, zarot in naklepov proti državi. Gospodje se motijo in delajo krivico narodom in — še hujšo — državi sami. Med Jugoslovani v monarhiji, in specijalno med nami Slovenci, ni zarot, ni iredentizma in ne anarhizma. Vse gibanje med nami, ki so je sedaj začeli proganjati s sredstvi, ki morajo v svojih konsekvencah le povečati zlo, so le pojavi nezadovoljnosti vsled tolikih krivic! In zapomnijo naj si naši državniki: če bi res kedaj prišlo do iredentizma med Jugoslovani, bodo oni nosili odgovornost zanj, ker so ga ustvarili le — oni!! Oni bodo odgovorni, ker niso razumeli, da bodočnost države in pravična rešitev jugoslovanskega vprašanja nikakor nista nezdružljiva pojma! Dnevne vesti. Pozicija avst. poslanika grofa Czernina. »Fremdenblatt« poroča: »Die Zeit« je priobčila pred par dnevi vest, da se avstrijski poslanik v Bukareštu, grof Czemin, ki se nahaja sedaj na dopustu, ne vrne več na svoje mesto. V tej vesti se je navajalo kot vzrok dozdevnemu odstopu grofa Czernina dejstvo, da je prišel v ostro nasprotje z bukareškim poslanikom, dr. Waidthaus-nom, ki da se je že ponovno pritožil pri svoji vladi, da je s sodelovanjem grofa Czernina nemogoče delovati v korist tro-zveznih interesov in stremljenj. »Pooblaščeni smo izjaviti«, pravi »Fremdenblatt«, »da so vse tozadevne trditve popolnoma izmišljene«. Toda kljub temu oficijoznemu dementiju se še vedno vzdržujejo vesti, da se bo moral grof Czernin vsled svojih pooplnih neuspehov faktično umakniti iz Bukarešta in da je njegov odstop le še vprašanje časa. Staroslovensko bogosluženje za katolike v Srbiji. Mi smo že poročali, da imajo katoliki v Srbiji v cerkvi staroslovensko bogoslužje. Belgrajska »Samouprava«, glasilo srbske vladne večine, poroča o tem: Nekateri inozemski, zlasti pa nemški avstrijski listi, so z veliko škodoželjnostjo poročali, da srbsko-vatikanski konkordat ne vsebuje točke o staroslovenskem bogoslužju za katoličane v Srbiji. V informa-cflo čitateljem in onih, ki se zanimajo za stvar, zamoremo poročati, da se je o vprašanju staroslovenskega bogoslužja v katoliških cerkvah Srbije razpravljalo med sveto stolico in srbsko vlado na temelju izmenjave pogojev. Po sporazumu, ki je že dosežen, bo dopuščeno staroslovensko bogoslužje v vseh onih katoliških cerkvah Srbije, kjer bodo želeli to žopljani. DomaČe vesti Imenovanje. Konceptna praktikanta pri pomorski viadi dr. Aleksander Primožič in dr. Pavel K1 o d i č vit. S a b 1 a -d o s k i sta imenovana za koocepista. Iz poročila o produkciji »Glasbene Matice« je po pomoti izostal oni del ocene, ki je govoril o solo - petju, m ga prinesemo v eni prihodnjih Številk. Še se ne more pomiriti naš »Piccolo« radi premeščenja eksekutive jugoslovanske socijalne demokracije iz Ljubljane v Trst. V včerajšnji svoji številki se zopet razgreva. Čudno! Vsakdo z normalnim človeškim razumom bi rekel, da se ta dogodek bližje tiče slovenske narodne stranke, nego pa Italijanov, posebno še, ko je Lavoratore izrecno naglasa!, da je iz-prememba naperjena proti nam, kar pa bi bili mi vedeli, tudi če ne bi bilo laško socijalnodemokratično glasilo naglašalo tega! In vendar: mi ostajamo hladni. »Piccolo« pa si razbija glavo. Kako naj si tolmačimo in razlagamo to prikazen? Naravno. Slaba vest je to, oziroma zavest, da more tu v Trstu vsaka izprememba v političnem in strankarskem valoveniu le škoditi takozvaneinu izključnemu ita-lijanstvu Trsta, zavest, da je to umetna zgradba, ki ne sloni na solidnih stebrih, zasajenih v resnične razmere, ampak je umetna stavba, ki jej vsak narodni vetrič more izpodnesti kako oporo. Italijani vedo to in zato se vznemirjajo ob vsaki bližni izpremembi v vrsti činiteljev, s katerimi jim je računati. V včerajšnji svoji polemiki proti »Lavoratoru« — ki se je začudil »Piccolu«. da se tako živo zanima za vsak notranji dogodek v organizaciji socijalne demokracije — ovaja »Piccolo« to tako očitno, da moreš kar z roko prijeti. Odgovarja namreč, da je to zanimanje čisto naravno in umljivo, tudi če ne bi šlo za slovansko eksekutivo. Torej: »Piccolo« se trese v strahu pred vsako izpremembo! Da, prav ima »Piccolo«: naravno je to zanimanje! Ce ima kdo v hiši na nepošten način pridobljeno robo, je v vednem strahu, da bi je ne — izgubil. In koliko na nepošten način pridobljenega se skriva v tisti takozvani italijanski narodni posesti!! To vemo mi in vedo Italijani še bolje. Seveda potiska potem zo^et stvar na tire narodne politike, rekši: Čim se centralna oblast slovanskega socijalizma premešča v Trst, kjer je bila doslej samo centralna oblast italijanskega socijalizma, morajo videti Italijani v tej preselitvi neko pomoč slavizmu. Zato se obrača do njih, ki se edini morejo uspešno upreti: do italijanskih socijalistov! Veseli nas pa, da je »Piccolo« vendar nekaj proritiral iz lekcije, ki smo mu jo dali: sedai priznava »Piccolo«, da sedež eksekutive jugoslovanske socijalne demokracije je že bil v Trstu! Mej tem pa, ko smo mi konstatirali, da se iz tega dejstva ni izcimila niti ena tistih hudih posledic za italijanstvo, ki si jih sedaj domneva »Piccolo« in s katerimi argumentira v tej svoji sedanji kampanji, pa si italijansko glasilo drugače prireja argument. Tedaj je nezadovoljstvo — pravi — v vrstah italijanskih socijalistov izsililo premestitev slovanske eksekutive iz Trsta. In čc se sedaj ne pokaže zopet io nezadovoljstvo, bo to znakom, da so se koncepti lokalnega socijalizma v tem kratkem času osmih let izpremenili v smislu, da se italijanska socijalna demokracija ne upira več Slovanom. (Tu se mi ne moremo vtikati v polemiko, ker nismo dovolj informirani o vzrokih, ki so bili svoj čas odločilni za premestitev slovanske eksekutive v Ljubljano.) »Piccolo« argumentira dalje, da je bila doslej italijanska ekseku-tiva glavna socijalistična skupina, ki je dajala socijalni demokraciji svoje označje napram mestu, a to "ravno da ni bilo po godu Jugoslovanom združenim v Ljubljani. — S posebno vnemo se je obesil »Piccolo« — kakor da je stavil v loterijo in zadel terno — na konstatacijo resnice v »Lavoratore«, češ, da je Trst res glavno središče avstrijskih Italijanov, ali da ie obenem naj veče središče Jugoslovanov v Avstriji! In tu triumfuje »Piccolo«: »Saj to je tudi argument Rybara in \Vilfana! Kakor prihajajo v Trst slovanski kapitalisti, trgovci, industrijalci, da tu razvijajo svoje delo, tako jim slede sedaj jugoslovanski socijalisti! In to da ne bi bila — invazija, ki je — v kolikor je bolj orga-nična, to je, kapitalistična in socijalistična skupaj — toliko bolj popolna v kvarjenje narodnega značaja mesta! V ta namen koncentrirajo tudi slovenski in hrvatski nacijonalisti v Trstu svoje moči in jih združujejo z onimi na Goriškem, na Kranjskem, v Dalmaciji, da bi pritegnili Trst v krog — trializma! Posledica bo: manji vpliv Italijanov in veče vezi s slovanskimi pokrajinami. To je program vseh slovanskih strank!!« — Tako je iztresel »Piccolo« cel koš svojih argumentov iz — strahu. Ker le strah je — ponavljamo — kar dela »Piccolu« velike oči, kar se tiče delovanja jugoslovanstva v Trstu. Argument s triaJizmom pa je tako obupen, da ovaja le vso zadrego »PiccoJa« napram slovanskemu razvoju v Trstu. Tako je, kakor Če bi strašil tržaške Italijane, da se že jutri sesuje nanje — openski hrib. Ali eno novo dragoceno pripoznanje nam je podal »Piccolo« nehore, ko govori o manjšanju vpliva Italijanov in množenju zvez tržaškega Slovanstva z bližnjimi pokrajinami! Priznanje je to, da zaledje Trsta je izključno slovansko! A ker je večni zakon ta, da nobeno večje mesto, posebno pa trgovsko, ne more živeti brez gospodarskih stikov iz zaledja, je »Piccolo« naravnost temeljito izpodbU tisti večni krik o umetni importaciji slovanskega življa v Trst ter je pripoznal, da je slovansko naraščanje v tem mestu naraven proces!! Dobro je vendar le, Če kaka prilika sili naše Italijane v taka prerekanja!! V tej smeri ima »Picclovo« sedanje razgrevanje radi jugoslovanske eksekutive res svojo vrednost za nas! Hvala in lep pozdrav! C. kr. korespondenčni urad in njegova aaiaoveja metoda. Pošteno in po zaslugi je ožigosala »Die Zeit« sedanje tendenci-jozno postopanje c. kr .korespondenčnega biroa, ki brska sedaj po vsaki besedi bodi najbolj zakotnega srbskega lista, da jo potem razglaša v svet kot tipičen zgled, kako sovražno pišejo srbski listi proti naši državi. To je metoda, ki jo moramo najodločneje obsoditi, ker je to pravo zastruplje-vanje političnih vodnjakov. Pred vsem ne pripoveduje c. kr. korespondenčni biro prav nič, kako stališče zavzemlje dotični list v političnem življenju Srbije same. Saj !je možno, da je to kak opozicijonalen list, ki hoče ravno s (.eni delati neprilike lastni vladi, kar je tem bolj umljivo ravno sedaj ko stoji Srbija pred volitvami v skupščino, ko se pripravljajo srbske opozicijonalne stranke, da zrušijo vlado. V drugo pa podaja korespondenčni urad le posnetke iztrganih mkrrmiranih besed in pušča čitatelje v nejasnem, v kaki zvezi so bile napisane. Saj ve vsak rasoden človek, da more imeti beseda, če jo vidiš samo, prav grd pomen, dočim zadobiva lahko vse drugo lice, ko vidiš zvezo, v kateri je brla napisana. Ce bi mi n. pr. napisali: Mi smo odkriti sovražniki države — bi bilo eno; a vse drugo bi bilo če bi rekli, mi smo odkriti sovražniki države, ki se ne drži svojih lastnih zakonov, ker zahtevamo, da bodi pravična, vsem svojim državljanom! To le za zgled. — Glavno pa, kar obsojamo je, da kore-spondečni biro s svojimi posnetki iz neodgovornih listov vzbuja med nerazsodnimi ljudmi, mnenje da vsi srbski listi tako pišejo, torej tudi oni, ki so odgovorni. Prav umestno je dunajska »Zeit« apostrofirala vodstvo korespondenčnega biroa, zakaj ne prinaša tudi posnetkov iz raznih listov v Italiji, ki na nezaslišan način in dan na dan hujskajo prebivalstvo proti naši državi in insultirajo tudi njenega vladarja?! A tu bo korespondenčui biro hitro pri rokah z odgovorom: za nas je merodajno v prvi vrsti to, kar pišejo oficijelna glasila in potem tudi, to, kar pišejo drugi resni in uvaževanja vredni listi. Dobro. Ali to prašilo bi moralo veljati pri korespondenčnem birou tudi za Srbijo! Odločilno za presijo srbske oficijelne politike more priti le to, kar pišejo oficijelna glasila in le za te izjave nosi odgovornost tudi vlada. Za izjave raznih drugih in celo nasprotnih jej listov pa se jej ne more naprtiti odgovornosti — posebno pa ne v Srbiji, kjer imajo liberalen tiskovni zakon — tiskovno svobodo. Ali mi bi hoteli videti in slišati, kaj bi rekli in kako bi obsojali gospodje v ministrstvu za vnanje stvari, ki jim je korespondenčni biro podrejen, ako bi jih začel posnemati srbski korespondenčni biTo ter razglašati, kar in kakor pišejo razni nemški in inadjarski listi o Srbiji, n. pr. kak »Grazer Tagblatt«, kaka židovska »Neue Freie Presse«, kaka »Deutsche Wacht«, ali pa morda tržaška — Wocheupest, ali pa tudi (da posežemo po > dobrem« v bližini) slovenski Domoljub«!! Kaj bi rekli, ako bi n. pr. srbski tiskovni urad kričal v svet, da je grof Bcr-clitoJd odgovoren za to, da je »Domoljub« imenoval srbskega kraiia kralja ki živi od umorov; ali, ako bi srbski korespondenčni biro kričal, da je n. pr. dr. Šusteršič po volji najvišjih faktorjev v naši državi, izjavil na shodu v »Unionu« v Ljubljani, da je srbski kralj Peter »kralj od milosti morilcev«?! V tem slučaju bi glasila našega m' nistrstva za vnanje stvari gotovo z ogorčenjem in jezo odklanjala taka podtikanja in bi z najostrejšrmi besedami obsojala tako metodo zastruplievanja in to po vsej pravici! Z isto pravico obsojamo mi sedanjo novo metodo — izbrano od hoc, za potrebo momenta — s katero naš c. kr. ko-renspondenčni biro zavaja nevedno javnost v kriva mnenja in jo razburja. Zaključujemo z besedami, ki jih je napisala »Zeit«: Zakaj nas c. kr. koren spon d enčni urad ravno sedaj dan za dnem poliva -raznim publicističnim blatom, izkopanim iz najneznatnegših srbskih listov«?! Mi b» pripomnili, le, da blato ni saino v Srbif blato, ampak tudi v Avstriji, na Ogrske' in na — Slovenskem! Šole CMD v Trstu so danes zaključile šolsko leto s šolsko mašo in razdelitvijo spričeval. Iz tiskanega poročila, ki priob-čuje na uvodnem mestu spis o pokojnem prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Sofiji Hobenberški, naj posnamemo sledeče važnejše podatke. Deška šola pri Sv. Jakobu je bila 6razredna, a poučevalo se je v 17 razredih. Prvi razred je imel 5 oddelkov, 3 pri Sv. Jakobu, 2 na Acguedottu, II., III. in IV. razred po 3 oddelke. 2 pri Sv. Jakobu, 1 na Acquedottu. V. razred 2 oddelka (Sv. Jakob. Acquedotto), VI. razred je bil samo eden, pri Sv. Jakobu. Poučevalo je 15 državnih, 5 od Družbe nameščenih ter 5, oz. 6 pomožnih učnih moči. Ob začetku šolskega leta je bilo sprejetih 930 otrok (na Acquedottu 331), na koncu leta pa jih je bilo 863 (na Acguedottu 314). Po narodnosti je bilo ob koncu leta 850 Slovencev, II Hrvatov in 2 Čeha. Domovinsko pravico v T r s t u jih je imelo 433, drugje na Primorskem 243, v drugih avstroogrskih deželah pa 187. Zrelih za višji razred jih je bilo 731, nezrelih 117, neizprašanih 15. Da je 84.7% zrelih za višji razred, je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, na katerega je šola lahko ponosna. — Dekliška šola pri Sv. Jakobu je imela 6 razredov z 12 oddelki. Poučevali ste 2 državni, 10 po družbi nameščenih in 5 pomožnih učnih moči. Deklic se je vpisalo ob začetku leta 630, a ob koncu leta jih je bilo 582, 578 slovenske in 4 hrvatske narodnosti. Zrelih za višji razred jih je bilo 462 (80%), nezrelih 99, neizprašanih 21. — Dekliška šola na Acquedottu je bila 7razredna. Prvi razred je imel dva oddelka. Poučevale so 3 državne, 5 po Družbi nameščenih in 3 pomožne učiteljske moči. Vpisalo se je v začetku šolskega leta 567 deklic, na koncu leta jih je bilo 540, med temi 532 slovenske, 7 hrvatske in 1 češke narodnosti. 436 jih je zrelih za višji razred (80.7%), 83 nezrelih in 21 neizprašanih. — Skupna števila: Na vseh treh šolah je vstopilo v 37 razredov ob začetku šolskega leta 2136 (1913. 1. je bilo sprejetih 2057) otrok. Na koncu letošnjega šolskega leta pa jih je bilo 1985. Ker jih je bilo na koncu lanjskega šolskega leta 1722, je potemtakem narastlo Število otrok za 253. Po narodnosti je bilo od teh 1985 otrok slovenske narodnosti 1960, hrvatske 22, Češke 3. — Domovinsko pravico »EDINOST« št. 165. \ Trstu jiii ie imelo 1U7, drugje na Pri-i je bil premaknjen, kolikor je bilo treba, m. Tikem 495. v drugih avstroogrskih de-, In slon je razumel, da ni treba več nego želali pa 37.*. 1629. torej 82' . jih je zrelih toliko, ker je takoj popustil. — Ob 5. poza višji razred, kar je gotovo prav lep poldne je bil cirkus na prostoru št. 31 na us;-eh. 22Q nezrelih. 57 pa neizprašanih. Miramarski cesti že popolnoma priprav- Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se bo vršilo 12„ 13. in 14. septembra od 9 do 11 dopoldne pri Sv. Jakobu in dekliški šoli na Acguedotui. na deških vzporednicah na Acquedottu pa 12. in 14 septembra od 2 do 4 popoldne. — Za danes smo navedli le te suhe številke, prihodnje dni pa izpregovorimo nekoliko o njih. Slovenci prvouiestnega okraja! Podružnica CML) št. V. v I. mestnem okraju (Sv. Vid) je na svojem zadnjem sestanku, ki se je vršil v ponedeljek, 13. t. m., sklenila, da se skliče za soboto, 18. t. m. ob 8.30 zvečer drugi sestanek, in sicer v prostorih Konsumnega društva«, ul. Lazzaretto vecchio št. 31. Ta sestanek se sklicuje zato,^ ker bo treba razpravljati na njem važnih vprašanjih, tičočih se po-e in Ijen za predstavo. — Cirkus obstoji iz navadnega igralnega kroga, arene, kakor pri drugih cirkusih. Okoli arene je pa 24 vrst prostorovr; sploh je v cirkusu prostora za 7000 oseb. Cirkus ima 6 izhodov. Za časa predstave igrate dve godbi. Samo za pantomine ima cirkus pet vagonov rekvizitov. — Kar se tiče zverin, ima cirkus 33 levov, 14 bengalskih in sibirskih tigrov, več belih in par rjavih medvedov, antilope, lame. nosoroge, nilskega konja in 18 kamel, med katerimi so trije drome-darji. Opic je pa cela četa. Konj ima cirkus preko 100 in potroši samo za krmo preko 600 kron na dan. o z dru nio, naš X Prva predstava cirkusa Charles je sno-či do zadnjega prostora napolnila veliki cirkus in prav radi priznamo, da je ogrom- šolstva. Časi. v katerih živi- na množica, ki je prisostvovala produkci-ahtevajo (kJ nas. da se potrudimo za (jam. s pravim navdušenjem sledila posa-najv ažnejša vprašanja. Podružnica meznim točkam. Reči je treba, da je to useii namen in se trudi, da bi kori- j rcs nekaj velikanskega. Spored je obsegal vojemu narodu. Potrebno je. da gre- i ZA oziroma 25 točk. prvih šest in predzad-nlružnici vsi Slovenci I. okraja na nja so glasbene, ostale pa prave cirkuške da jo pri delu in zasledovanju nje- produkcije. Z neverjetno sigurnostjo je ekoristnih ciljev z vsemi svojimi izvajal svoje evolucije na konju Juanni ii podpirajo. Kdor res narodno čuti. Ghezzi, nakar je Benoit Ahlers nastopil "ide v soboto na naš sestanek in naj I s svojimi dresiranimi konji, najprej štirimi pr>kaže, da se strinja z našim delov anjem; j belci, potem pa osmimi krasnimi vranci pokaže naj. da ni samo po imenu Slove- in končno tudi poniji in hrtom. Občinstvo nec. temveč da je pripravljen sodelovati j mu je izražalo priznanje z obilnim ploska-pri zgradbi boljše narodne bodočnosti, da niein. Po velezabavnem nastopu pritlikav-se torej za svoj narod tudi nekoliko žrt- ce\- bratov Dereas je Ferry Rappa poka-vuie. Posebno vabimo na ta sestanek že- za|# koliko se da v dresuri doseči tudi pri nai ukradel tamgori na onem griču 10 K. — V Boschettu je bil aretiran 62Ietni Ivan Stibil, rodom iz Vipave, ker je bil brez prenočišča in življenjskih sredstev. Poizkušen samoomor. V ul. Carradori št. 6, I. stanujoči 301etni privatni uradnik Ruggero Lukman je v samomorilnem namenu izpil 150 gramov terpentma. Poklicani zdravnik mu je izpral želodec in ga dal potem prepeljati v opazovalnico. Mrtvo truplo pribttžno 30 let starega nepoznanega moškega so našli v morju v bližini Barkovdj. V morju je moral biti že kakih 6 ali 7 dni. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Reniikolo je renjikolo in renfikok) ostane. In vendar je čudno, da so ti ljudje, ki prihajajo sem kakor tujci, tako korajžni, dočim bi morali vendar čutiti, da so le gostje v tuji hiši. Za zgled te renjikolske korajže, ali bolje rečeno: brezobraznosti, naj služi sledeči dogodek: 161etni smrko-vec Horacij Schivaio. doma iz Lecce v Italiji se je v Trstu učil livarskega rokodelstva v neki tukajšnji livarni. Nekoč je pa poprosil za mal predujem. Ko je pa imel naslednjo soboto dobiti svojo tedensko plačo, je njegov predstojnik, livarski mojster Dominik Nasutti, odredil, kakor je bila njegova dolžnost, da se mu je od plače odtrgal dotični predujem. — Ta službena vestnost livarskega mojstra Nasuttija je pa tako razkačila renjikolskega dečka, da ni mogel nikakor pozabiti, da je renjikolo. In vsled tega je včeraj, ko je bil rečeni livarski mojster Nasutti sklonjen nad svojim delom, pograbil za bet in z istim hotel udariti Nasuttija po hrbtu. Ce bi se ne bil Nasutti slučajno umeknil. bi mu bil renji-kolski smrkovec zdrobil hrbtenico. Smr- lezni«jarje in inteligenco. L parno, da naš j najflegmatičnejši živali, velblodu in cebri, , poziv ne ostane brez uspeha, nasprotno, ki se da le težko ukrotiti. Kot jahača sta i kovec ]e ml aretiran, da se našega sobotnega važnega sestan- ^kazala nato svojo spretnost Mile Lucie I Posetnik, — ki bi bilo bolje, da bi ga ka udeleže vsi zavedni Slovenci I. okraja., in Ferry Rapp. prva kot voltižerka, drugi ne bilo. Pred nekaj dnevi je lSletm Josjp Torej na delo! ' pa kot jahač visoke šole. Nastop 8 slonov ~ Zolia doma iz Doberdoba, obiskal prijatelja Dostavljamo k poročilu o zletu TSŽ na je bila nato zadnja točka in g. Fernando je Josipa Kojuso, ki s svojo materjo stanuje >pčinah da vta v tržaškem pavilinnu so-js svoio dresuro teli inteligentnih živali v ulici di Romagna st. 24. O priliki tega elovali tudi gci Amaliia in Marija Čokov i dosegel nailepši uspeli. Veliko zanimanje obiska je pa Zolia ukradel žepno uro, ki je Lonjerja. Izgubilo a u je vzbudil nato povodnji konj »Nora«, prva je preteklo nedeljo zjutraj j dresirana žival te vrste na svetu. Mnogo 1< v kat< denari »rib meha sta vzbudila potem klovna Bibb in Bob. V krasnih kostumih je nato nastopila ruska skupina »Proserpi« na trojki ter se izkazala s svojim krasnim ruskim narodnim plesom, še prej pa s svojo vra-N. D. O. Pošteni najditelj naj bla-; tolomno akrobatiko na tleh ter na vpre- ženih in prostih konjih. Kitajska skupina žongler je v in akrobatov, ki je nastopila nato, je prav tako ugajala občinstvu. Pokazali so neverjetno sigurnost v metanju najditelj dobi od lastnika, kojega! nožev, najrazličnejših akrobatskih vežbah, razv idno iz dokumentov, privitih | viseči za lase itd. Nato so v par minutah ;ega vouovoda na j >rbica z denarnico, ____________no 13 K srebrnega mala zapestnica. 1 zlata velika a in angleški ključ. Izgubil je član D. O. Pošteni najditeij naj bla-inesti naideno v uredništvo > Edi- Listnica izgubljena v nedeljo na Sokolski veselici Dri blagajni tribune A na Opčinah. Pošteni ime je v listnici, nagrade . Cirila in Metoda« r deno takoj vrne. t kron in Pružba sv. izpremenili areno v kletko za divje zveri, 10 kron. ako se naj- ogradivši jo z visokim železnim omrežjem in v areno je prišlo 20 levov in levinj Najdeno. V tržaškem paviljonu na Op _____________ t j j s svojim dompterjem mr. Orengom. Marsi- cina:. se Te našla~cigaretna škatlja. Kdor koga je spreletavala groza, ko je videl v io po"re*a nai se oglasi pri g. Bičkovi. — svoji najbližji bližini tako število krvolcc-V sobi kjer so imele dame tržaškega pa- nih divjih zveri, ki so renče kazale zobe viljona spravljene svoje reči. je vzel nekdo!svojemu krotitelju in se mu ocividno po- vredna 37 kron in je last Kojuševe matere, ter jo potem prodal za 4 krone. — Vsled tega je bil včeraj aretiran. Požar. Včeraj preapoldne je začelo nenadoma goreti v stanovanju krojača Henrika Bernardisa na trgu di Donota št. 4. Gasilci, ki so bili pozvani telefoničnim po-tomo, so kmalu pogasili ogenj, ki je pa vendar napravil za kakih 1000 kron škode na pohištvu in obleki. — Sicer je pa Ber-nardis zavarovan proti požaru. Par čevljev, vrednih 16 kron, je 301etni težak Karel Torcello predsnočnjim ukradel Severinu Meghelliju, vratarju hiše št. 16 v ulici Crosada in je bil vsled tega včeraj aretiran. Društvene vesti Pevsko društvo »Trst«. V torek, 21. t in., ob 8.30 zvečer se vrši redni občni zbor v društveni dvorani s sledečim dnevnim pomotoma dežnik. \ ljudno je naprošen, naj j kore le z največjo nejevoljo. Marsikateri- j redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poro-'a Drinese ge Bičkovi krat je moral pograbiti za drog z ostrimi cilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Voli- A^.oc v,™- «»,„t*triii» \)a ostmi in tudi par slepih strelov je bilo tre- tev predsednika in odbora, 5. Slučajnosti. Cirkus Charles. Vzor organizacije. I)a, „ . ... . . , . . _ je organizacija cirkusa Charles v resnici ba Po končni veliki skupim Predkaero vzorna, o tem priča že dejstvo, da je imel {f krotilec sede na levinji. je občinstvo z ta cirkus zadnjo predstavo v Gorici pred-! burnim ploskanjem izreklo krotilcu svojo včerajšnjim ob 4 popoldne, a že snoči ob i Pohvalo. Ker je krotilec tigrov g. Wagner polosmih zvečer prvo predstavo v Trstu, vzlic temu, da cirkus šteje vsega skupaj kakih /V*) oseb in preko 100 konj in poleg tega še preko 100 raznih zverin in divjih živali. Včeraj zjutraj sta dospela na tržaški kolodvor južne železnice dva vlaka. ki sta obstojala iz preko 100 vozov. In v teh vozovih so bili nameščeni konji, sloni. kamele, dromedarii, levi, tigri, tulnii ali morski psi. antilope, beli severni in drugi medvedi, žiraie itd. Prostor na št. 31 v ulici Miramar je bil še včeraj zjutraj ves zaraščen s travo in ves gričast. Vsled napovedi. da pride v Trst cirkus Charles, je pa že včeraj na vse zgodaj čakalo mnogo brezposelnih ljudi na postaji južn<-železnice. Kakih 60 mož so naieli. ki so kmalu zravnali ves prostor. Prišli so na to uradniki cirkusa, ki so na tleh napravili črte, kako in kje morajo stati posamezni šotori. Nato so pa nastopili drugi delavci: posta vi jalci šotorov. In ravno pri teh se je pokazala naiuzomeiša organizacija. I >a se more postaviti šotor, ie treba drogov, in drogov ie bilo tu ogromno število. Bilo obolel na očesu, je odpadla njegova točka, nastop z 10 bengalskimi tigri. Kakor se nas je zagotovilo, ozdravi g. Wagner v kratkem in zopet nastopi. Velezanimiva je bila nadaljna točka: nastop gospe Charles s svojimi res čudežno dresiranimi morskimi levi. Kdo bi mislil, ua se da ta žival, ki je videti tako okorna, dresirati tako zelo. da balancira na smrčku veliko žogo ali gorečo svetiljko in pri tem leze po stop-njicah navzgor in iiavzdol. Po nato sledečem lOininutnem odmoru so nastopili indijski fukirji s svojimi »čudeži«, potem arabski piramidni akrobati in končno v veliki pantoinini ^maščevalci« prerije, velika skupina Indijancev, fermerjev, goz-dovnikov, kov bijev itd. Po končani predstavi v cirkusu i>a so že zunaj visoko v zraku na lestvah, postavljenih na visokem jamboru, pokazali svojo občudovanja vredno telovadno spretnost 3 Black hu-rus*. — Prva predstava je gotovo vseskozi zadovoljila občinstvo, ki se je prepričalo, da ima cirkus res prvovrstne moči in v polni meri zasluži splošno polivalo. I>anes sta dve predstavi: popoldne ob 3.30 V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen na podlagi pravil, ob vsakem številu članov Redne seje osrednjega odbora Z. J. 2. se vršijo za naprej vsak četrtek ob navadni uri zvečer. Odborove seje podružnice Z. J. Ž. Trst U. se vršijo vsako sredo ob 8 zvečer v prostorih centrale. V nedeljo, 19. t. m. priredi kolesarsko društvo »Balkan^ cestno dirko za istrsko prvenstvo na progi: Vrdela (»Gospodarsko društvo«) — Bazovica—Kozina—Materija —Podgrad in obratno (km 0) in sicer ob vsakem vremenu. Dirka se bo vršila pod vodstvom novoustanovljene »Zveze slovenskih športnih društev*. Tekmovali bodo dirkači kolesarskih društev iz Ljubljane, Gorice, Solkana in Trsta. Odhod dirkačev ob 2 popoldne z Vrdele in prihod prvega dirkača nazaj na Vrdelo okrog 4 pop. Po končani dirki bo razdelitev nagrad. je pa tudi mnogo ljudi, ki so te drogove.. . _ postavljali, a če bi si kdo mislil, da moretin zvečer ob /.^u pri taki množici delavcev nastati zmešnjava. bi se zelo motil ob tako vzorni, organizaciii. kakor »e pri tem cirkusu. Tu! ure po kolodvorski cesti neki človek m ve vsak človek naprej, kaj mu je pri- Iradje, k, so sli tam umno, so tudi v.deh ' - v roke kaj mu ie narediti. Ob enajsti nekoga, ki je na vso moc tekel po ulici. »Držite tatu!« je kričal snoči okrog 7 uri predpoldne so bili že vsi šotori postav- Končno se je vendar prečilo privatnemu Ijeni — Med tem se je pa na kolodvoru uradniku Bazihju Kosmu ujet. onega, ki južne železnice vršilo razkladanje cirku-|J<~ tekel. Prijel ga je m ga izročil polic.j-£ovrn vozov z železničnih vozov. In pri skemu ^azmku^i,je_ dotH:mka aretiral m tem delu so pomagali sloni, katerih ima ; ga odvede! na policuo Are ranec je bil cirkus Charles devet. Trije sloni so še ^Ietn« mornar Alojzi, Rize i rećema majhni, drugi so pa veliki: največji med , Pirana, stanuj v J jstuj^delle senole njimi meri skoraj metra v visokosti. Vsi ti sloni so aziiatski, namreč iz Indije, največji je sedaj 35 let star. In ti sloni so pomagali pri razkladanju, pri premikanju in pri poganjanju. Videli smo cirkusov voz. v katerega je bilo vpreženih 6 močnih belgijskih konj, ki ga niso mogli premakniti z mesta: poveljnik slonov je pa s prstom pomignil najmanjšemu slonu in ta je takoj pristopical, se uprl z glavo ob zadnji del voza in — konji so takoj potegnili. Se en zgled pridnosti in delavnosti slonov: neki voz je bil drugim na poti, in sicer le za kakih 20 do 30 centimetrov. Da spravijo ta voz s poti, so vpregli 3 pare močnih konj in jih na vse načine priganjali; a voz se ni zganil niti za las. Nato so pa pozvali Indijca, ki nadzoruje slone, in ta je pomignil enemu svojih pod-ložnikov, to je slonu — in mu z rokama pokazal, za koliko mora premakniti dotični voz. Slon je nato nastavil svoje mogočno čelo proti vozu. se malo uprl in vv israelitiche št. 3. Rizetti je izgnan iz Trsta. Zanimivo na vsej stvari pa je to, da onega, ki je kričal naj drže tatu, ni bilo več na iz-pregled. Menda mu v resnici ni bilo nič ukradenega. Iz velikomestnega blata. Karel Klun, star 26 let. rodom Tržačan, zidar, je včeraj ponoči naletel na 36letno Ano Kavčičevo, rodom iz Spodnje Idrije in se prav hitro seznanil in spoprijaznil ž njo. Kavčičeva spada med one ničvredne ženske, ki se potepajo po Trstu in se preživljajo z zakotno prostitucijo. S Klunom sta jo zavila na tako imenovani »Colle dei pini«, kjer sta žrtvovala boginji Veneri. Zalotil pa ju je policijski stražnik, ki ju je oba aretiral in odpeljal na stražnico. Kavčičeva je na policiji nato obdolžila Kluna, da jej je Darovi Darovi »Sokola pri Sv. Jakobu«. Ob priliki ureditve telovadišča daroval gosp. Ivan Prelog, trgovec 50 K: Bratuš Peter, trgovec, v protest bombi 22.40 K: Franc Dolenc, lesni trgovec iz Škofje Loke 20 K: Josip Medica, trgovec v §t. Petru 5 K; družina Jos. Rapotec za srečen izid bombnega atentata 3 K. Vstopnino so preplačali: Kosič Hinko 9.40 K; Gorjup 5 K: N. N. 2.20 K: Cink Josip, Ivančič po 2 K: N. N. 1.36 K; Brvar J. 1.30 K; Pod-bršček A., Cej Andrej. Kompara Ant., Mavgon Jak.. Merhar A., Zupane po 1 K; Febec A., Besednjak, Kejček, Godina B, Prime Jos., Trampuš, Baučer V., Može, Stibic po 60 vin.; Grk I. 50 vin.; Kenda Iv. 40 vin; Blažič St., Požar Fr., 11. 11., 11. 11., Kresevič, dr. Rybar, 11. 11., 11. 11., Tominc, Bolnič, 11. 11., 11. 11., Pre-log Jos., Dragotm. Jug po 30 vin.; 11. 11., Cetin, 11. 11., Sokolski grešnik po 20 vin.; Miklavec V., 11. 11., Tomis po 10 vin. — Vsem darovalcem bodi izrečena topla zahvala. Na zdar! Na dan slavljenja godu sv. Cirila in Metoda se je nabralo v Padričah K 11.30 za podružnico CMD v Bazovici. Za moško podružnico Sv. C. M. v Trstu daruje o priliki svoje poroke z gospico Malko Pečiren gosp. Franc Schiapadorid K. gosp. Ivanka Dujmovič, Anton Dujmo-vič po 2 K in Josip Prelog 1 K. Skupaj 10 K. — Denar hrani uprava tiskarne. Ob priliki sokolskega izleta na Opčinah nabrali Kolaši in drugi K 2.60 za moško podružnico. CMD. Denar hrani blagajnik. Znanstveno, pedučno, M&udUtoo m uelezaUauno mili CHARLES Druga posebna predstava. - Zoolosičnl park. (Največja in najbogatejša potujoča menažerija na vsem svetu.) TRST, ULICA MIRAMAR ŠTEV. 31. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 7 ure zvečer. 30 levov, 15 hengaliških in sibirskih tigrov. Severni medvedi in morski levi. iifrikanski nosorog (RInoceros) „NORA*4 nilski konj v vodi. - Pristni tapiri. Marguerite, prva in edina ŽIRAFA na potovanju. Noji, kenguru, zebre, velblodi in sloni. — Zraven: Amerikam bisons, indijski bivoli, Yaks, zebroidl, antilope, trije izredno redki GNUS. — PRIBLIŽNO ::: 400 EKSOTIČNIH ŽIVALI.::: Posebni ogled so obiskale povsod vse sole in vii§a ufcitelji$č» ter po se vsi pohvalno izrazili. — Vsled velike podučile vred osti je obiskalo pretekle zime v Es-en-u o/K. 85.000 Šolskih o-trok ta zoologični park. — V slučajih mnogoštevilnega prseta se šolam zniža vstopnina. — Pojasnila se dobe pri obratnem cc^rva uozSt.621 M. • i -A' ■ s*. >-' fiasledni Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega ma n ufaktu r nega blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca O. Mili*, F. SuimelJ. Mejen tievedia in H za hrvaški, nemški, laški ter francoski, dolga praksa tuui pri eksportnih tvrdkah, želi poboljšati svoj položaj. — Cenjena vprašanja p osi pod „Bodočnost in ambicija** St. 2479 na Inser. odd. Edinosti. Dr. HORVATH Vhi Ham 22 specijalist za kožne m Mtj bolezni, šibkost ^fVkll E in nervoznost, za bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer Pred uporabo Po uporabi Tako čudovito učinkujejo LATABLETE&& najboljša naravna hrana za možgane in Shrce« Razpoloženje, mišljenje in delovanje, kakor tudi vsaka telesna kretnja, vse je odvisno od možganov. Medlost, klavernost, onemoglost, živčna slabost in splošna telesna slabost so znamenja pomanjkanja življenjske moči Želite počutiti se krepke, s čisto glavo in svežim spominom, tedaj rabite Kol« TlMltl (Kola Dults), ki so najnaravmgSa hraua za živce in možgane, ki istočasno čisti kri in jako pomlaja moč vsakega uda. Kota Tlbl-' Cola Đults) vzbujajo življenjsko silo in svarilno moč ter jamčijo za občutek mlado- njeno krepostjo, kakor tudi za uspeh in srečo. Gabite tedaj nekaj Časa dnevno Kola Duttz, ki ojači vaše živce S tem izgine vsaka šibkost, nakar se boste počutili prerojene. — Kola so priporočeni od zdravniških avtoritet vsega sveta ter se uporabljajo v bolnišnicah in zdraviliščih. — Zahtovaito Kota TaMoia (Kota Duttz) zastonj. Nudim Vam priliko, da si ojačite svoje živce. Pišite mi takoj na dopisnici (označite natančen naslov) in pošljem Vam zastonj in poš nine prosto toliko KOLA TABLETE (KOLA DULTZ) da zadostujejo pridobiti Vam izgubljene moči. — V slučaju, da Vam ugajajo, naro-iite jih več. — Pišite mi takoj (na dopisnici z natančnim"na«lovom) da ne pozabite. Lekarna pri Svetem Duhu, Budimpešta Ul. oddelek 425. I TDfiflliril DFKII Drože (kvas) Iz odlikonne trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. - Majte inviuvu. rmi: torej prt u gu, postreže po konkurenčnih cenab. Priporočata se Van ' ApoUonlo & aionl, Trst Vi Z Vasarl 10 22-6 o Stran IV. »EDINOST« št 1«. V Trstu, dne 15. julija 1914, Zbirka 50.000 kamenčkov za osrednjo ljudsko knjižnico v Trstu. 2e izkazanih 23-136. Dalje so nabrali: Vatovec Ivo 1U0, Cermelj Lavo 200, Batista Ljudevit 100, Vera Ponikvarjeva 200, Olga Ponikvar-Jeva 1O0, Zorka Kavčičeva 100, Mici Pleter škova 100; skupaj torej: 23.336 4 900 - 24-236 = 484.72 K. — Kljub temu, da se občinstvo tako malo zanima za to zbirko se je do sedaj nabralo skoraj pol tisočaka v orid bodoči ljudski knjižnici v Trstu. Upamo, da bo ta pol tisočaka iz-podbuiine se jim cede. če »Piccolo kaj piše o njih. posebno pa. če jih malo pohvali. To so si bratci! Tu in tam že zaropota -Piccolo« tudi proti njim, to pa le tedaj, kadar niso bolj italijansko - šovinistični. kakor »Piccolo« sam. Sicer pa je potrebno, da si ti bratci včasih skočijo nekoliko v lase, to vsekakor samo navidezno. da njihovo zavezništvo proti slovenskemu delavstvu vsaj na zunaj ne izgleda preveč očitno. Italijanski in tudi sk>-vtnski. sploh tržaški socijalisti in *Picco-lo z združenimi silami nastopajo proti nam; kdaj pa se je že sli&aio. da bi tržaški socijalni demokrati, ali pa vsaj slovenski sodrugi, v zvezi z »Edinostjo . ki je nikakor ne moremo primerjati z zastopnikom italijanske buržvazije. »Piccolom«. ker le pri nas Slovencih buržvazija še v povojih. bo»evali proti italijanskemu delavstvu? To se še nikoli ni zgodik), m če bi se. bi bil na italijanski strani ogenj v strehi. Za v selej si bo treba zapomniti, da glasilo italijanske buržvazije podpira težnje socijalno demokratičnega delavstva v Trstu. Nabrežini i. t. d. Smešno ie to. še bolj smešno pa. ako pomislimo, da pri tej gonji sodelujejo slovenski sodrugi. ki si pri tem še domiŠljujejo. da so največji narodnjaki na svetu. Res. za počiti je. Posredovalnica dela N. D. O. Deček bi rad vstopil kot učenec v trgovino jestvin. Za organizacijo služkinj se bo prav resno začelo delati, kajti velike kriv ice se jim gode dan za dnem. Sploh pa bo treba temu vprašanju posvečati več pozornosti kakor dosedaj: to vprašanje je. zlasti v Trstu, velikega narodnega pomena. Veselica pri Sv. Ivanu. V nedeljo. 2b. t m. priredi N. D. O. veselico v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu. Delavci mestne plinarne so vabljeni na sestanek, v petek, ob 6-50 zvečer v starih drnštvenih prostorih N. D. O. blizu kon-sumnega društva »Jadran* pri Sv. Jakobu. Jamo Dimnice v SU v ji je 10. t. m. obiskala šolska mladina iz Sp. Škofije pod da izjavite decidirano, vodstvom gg. nadučitelja I. Bertoka in C. Deir-Cotta. Književnost in umetnost. Odborova seja »Matice Slovenske« dne •2. julija 1914. — Predsednik se je v daljšem govoru spominjal smrti Njegove ces. in kralj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove prejasne soproge Sofije vojvodinje Hoben-berške: odbor je [>osiušaJ govor stoje. — Pogreba Ma tiči nega častnega člana. Tadi-je Smičiklasa. predsednika Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, se je udeležila Matica po posebni delegaciji. — Tipičen v svojem življenju in delu je bil pokojni arheolog Pečnik. — Matico je posetil profesor slavistike v Leydenu ua Nizozemskem, van Wyk (nova slavistična stolica). — Knjižnico je uredil in listovni katalog sestavil magistratni uradnik R. Svetlič. — Zgodovino Štajerske v »Slovenski Zemlji« spiše prof. dr. Fr. Hauptinann. — O. o. Stanislav Skrabec je umaknil svoje »Izbrane spise«. Vprašanje o izdanju Strekljeve znanstvene slovnice še ni rešeno. — Literarna zapuščina + \ atroslava rtoiza letos ne pride v poštev. — V oceno se izroči več beletrističnih rokopisov (romanov in dram). — Sprejel se je večji ciklus črtic pisatelja Fr. Meška. — Uvažujejo se ocene »Vošnjakove korespondence«. Prevod L. Tolstega »Vojne in mira« letos ne more iziti. Vložen je prevod >Taike« francoskega romanopisca Anatola Francea Matica izda v nadaljevanju svojih prevodov Sha-kespearja Sen kresne noči« in »Komedijo zmešnjav« v prevodu O. Zupančiča. Zna-čilneiša Sketova »Pisma iz Bosne« izidejo »Eco«, da imate pa v Ljubljani takega pater Langsama pa nismo mislili, pravi, da je nedeljski klerikalni shod. najlepši dokaz za obstoj slovenske irredente ne le v Gorici, temveč tndi v srcu Slovenije, na Kranjskem. Saj je sam deželni glavar kranjski dolfil Kranjce velesrbstva in škof, državni poslanec Povše so mu asistirali. Tako »Eco«. — Res ne vemo, ali se naj bi smejali, afi se naj jezimo. Ves svet že ve, da je bil ves klerikalni shod nesramen humbug, Se bolj nesramna denuncijacija in kar najbolj brezstidna politična špekulacija. Ves svet to ve, »Eco« pa prinaša izvajanja kranjskih klerikalcev kot gok> resnico in opira na to svojo sodbo. — Ko ste prvič nastopili s svojim očitanjem. da vzgajamo svoje ljudi v duhu Principa in Cabrrnovića. da smo sami ir-redentisti. ste imeli druge »dokaze« ko sedaj. Vse tiste vaše prvotne »dokaze« smo popolnoma ovrgli, zakaj nimate toliko poštene možatosti, delali smo vam krivico ali pa dokažite resničnost vaših »dokazov«. Kakor pa nastopate sedaj, to na ie nevredno vsakega dostojnega lista. — Ce bi mi uporabljali proti vam kritiko vaših političnih nasprotnikov in če bi se ozirali pred vsem na kritiko ljudi Susteršičeve vrste, potem ste gospodje tudi lahko prepričani, da vam ne bi sijali presijajni dnevi in morda bi morali pisati o vas veliko bolj brezobzirno. To sicer dobro veste, ali vseeno delate zaključke na isti način! — Vprašamo vas, kako bi vi zaznamovali tako ravnanje, to bi se izlival potem po vaših žilah žolč in pripravljeni bi morali biti pač še na hujše izbruhe vaše polemike. — Kar se pa tiče »brezstidnega izzivanja« pa gospodje raje molčite, iz previdnosti namreč. Mi vam nismo nikdar kar tako. meni nič tebi nič, očitali nedokazanih stvari, še manj pa, da bi vas s temi začeli kar psovati. To metodo bojevanja ste našli vi in zato molčite o »brezstidnem izzivanju*. Seja mestnega sveta je danes, v sredo, ob 6. uri zvečer. Matura na realki v Gorici. Maturo so napravili ti Slovenci: Dekleva Vladimir iz Vipave, Hiibl Viljem iz Trsta. LasiČ Andrej iz Gorice, Sila Evgen iz Rodika. Sa-pla Rihard iz Sturij, Stolfa Josip iz Sežane (z odliko). Udovč Josip iz Ljubljane. Od Nemcev so izdelali maturo ti: Krane-bitter Josip, Lipizer Fran, May Josip (z odliko), Pittner Fran, Voigt&nder V. in Zopetri Josip. Od Italijanov je napravil maturo le eden in sicer Pinavcig Lucijan. Padla sta dva ekstenmta. Jeseni dela maturo 15 kandidatov. Neverjetno. Semestralno je padlo na realki v sedmi šoli 7 dijakov Iz nem&ine. Reči moramo, da je to nekaj tako izvan-rednega. da navdaja z nezaupanjem vsakogar. Ali so bili v resnici vsi tako zelo nezmožni nemščine. Gospod profesor, dovolite, da dvomimo o upravičenosti vaše klasifikacije. Kako so nervozni? V Tržiču so aretirali nekega Dermoto Antona iz Ljubljane, ker je imel zavratnico v ruskih barvah. Gospodje iz Tržiča, ki se tako razburjate radi tega v Slovencem prijaznem listu -L* eco del Litorale«, kako pa veste, da je j imel Dermota ravno zavratnico v ruskih barvah. Kaj če ste se malo zmotili, ker verjetno je v eliko bolj, da je imel zavratnico v slovenskih barvali, vedite namreč, da je slovenska zastava do pičice enaka ruski. Mi Slovenci smo res nepoboljšljivi panslavisti. ker že od časov Friderika IV. se košatimo vedno z rusko zastavo. Da bi nas državni pravdnik! Ženski podružnici CMD v Pevml je poslal g. Niko Dominko, c. kr. svet. tajnik na Dunaju. 10 K za kar se iskreno zahva-Ijujema vrlemu narodnjaku, ki se ob vsaki priliki spominja naše šolske družbe. — Iskrena hvala. Kreplje. V svojem dopisu od H. julija smo omenjali, da je tukajšnje društvo vsled smrti nadvojvode Frana Ferdinanda razobesita žaine zastave. Dodajemo, da je bila tu vsled grozne vesti splošna žalost, posebno se. ker smo pokojnega nadvojvodo po licu poznali. Za časa svojega bivanja v Miramaru je pokojnik namreč delal izlete in je obiskal tudi našo vas. Pripeljal se ie s svojim spremstvom iz Trsta in si je pod Krepljami ogledal železniški most. Z zanimanjem je ogledaval tudi trtnico vinskega društva. Prišel je bil sicer ineognito. ali ljudstvo, ki je bilo slučajno na cesti, ga je hitro izpoznalo ter ga pozdravilo z živio-klici. a blagi pokojnik je odzdravljal, podajajoč ljudstvu roko. Ta trenutek ostane ljudstvu v neizbrisnem spominu ter bo blagoslavljalo njegov spomin. Tudi v Du-tovljah so razobesili črne zastave na vseh uradnih poslopjih. — Trta kaže pri nas lepo. Nekateri se sicer pritožujejo, da se je veliko grozdja osulo. Ali, če ne bo toče, je vendar pričakovati dobre letine. Ce se grozdje osiplje. je to znak. da ie zemlja slabotna, imajoč premalo kalija, kajti, kjer so gnojili v spomladi s kalijevo soljo, se grozdje ni osulo. Štorje. Z današnjim dnem pnobčujeino 1. P. H. Sattner: »Naša pesem«, poje zbor »K. izobraž. dr. Storje«; 2. F. S. Vilhar: »Na vrehi Bosne«, poje moški zbor »Ilirije ; 3. M. Bajuk: »Sem slovenska deklica«, poje ženski zbor »K. izob. dr. Storje«; 4. E. Adamič: »Vasovalec«, pole moSki zbor »IKrifte«; 5. J. Zirovnik: Narodne pesmi. Šaljiva prizora: »Kmet in avtomat« in »Ponočnjak«. Amerikanski srečolov, šaljiva poŠta in ples. Na razpolago bodo na ražnja pečeni kozlički m prašički, ter urhi in raki; o teraačku niti ne govorimo. Tako je z vsem kar najbolje preskrbljeno. Upati je torej, da bo udeležba čim največja, saj je čisti dobiček namenjen naši prepotrebni »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Na^veselo svidenje torej v nedeljo, 19. t m. v Storjah. Vesti iz Istre. r«flftre»tu zadrofa i m- •a* jmo ZAV. ljutika hranilnico in posojilnica v Trstu =■ v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni h»J) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 47t°/«> vloge na dvamesečno odpoved po 4L9U9/; vloge na šestmesečno odpoved po i proti poroštva na zadoftfaico (menjice so izključene), ali p« na oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na -95.50, London 24.15 - 24.22, 20 frankov 19.13 -19 .'3, 20 mark 29.48 -23.54, so-verei^n 24.«7-24.12. nemški papir 117.75 -118.15, italijanski papir 95 60 - 96. , avstr. zlata renta 100.:*) 1- . .70, avstrijska kronska renta 80.80 - 81.—, ogrska zla'a renta 95 60 -96—, ogrska kronska renta 78.4f> 78.80, turške srečke 203 - 2u6 — diskont za menice do 3 mesecev 3'/« - 4 7/'.. nad 3 mesece 4l/4 - 4»//V Blagovna borza. Budimpešta, 14. juiQa P š e n i c a za april 13 08. maj —.—, okt. i 2.98, r ž za april —.—. okt_ 9 24; okt. 9 88 ; o v e a sa april--. oktober 7.67 koruza za maj 7 10 juli 7 28 avg 7.41 Ponudbe pše-aice srednja, povpraševanje ?labo. — Tendenca trdna. Prodaje 500*> q všje. Trst, 14. julija Kava. Snnfcos good average za maj —.---. —. za juli — .— —.—. september 54 75---, december o5 50 - 56.—, marec 56.25 - 58.—. Tendenca m ru. Good Rio za uuj —.-- —. , juli —.---.—, september 52.75--.—, december 51.50 - — .—, maj —.---.—, Sladkor. Ceutrifug. takoj 27 V 28.— julij avgust 27 V4 -28 /. novem.-marec - 28.25 - 29'/.. melis takoj 2» — - 29l „ juli-avmt 29V. 24. V« no v.-mar. 29.75-29*. concasse takoj 29'/.- 29», koeke 3D'/s-3>» 4 kristal takoj 28 V4 28 /, juni-avtrust 281okt.-dec. 38" e - Stalno. ^Ljubitelji gramofona! Opozarja se slavno občinstvo, da si je nabavil imi (Stabilimento grafico Triestino) Piazza detla Borsa 13. Prvo nadstropje. vsled vsestranske želje POPOLEN REPERTOIR PLOŠČ toliko pevskih kolikor godbenih slovenskih in hrvatskih Komadov, in upa, da je s tem ustregel vsem slovanskim gra-mofonistom. Priporoča se kot najstarejša tvrdka te stroke na tržaških tU h. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rojanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini narodni trgovini Jestvin Anton Požar = Trst-Roian št. 2 Velika zaloga testenin iz 11. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, riža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno CHil-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom In po poštnem povzetju od 5 kg. naprej. '"»•fino*** KAM MMMiefAflft WljjOw>7Tr5lB. B« mm MALS OGLAS i 3 on □□ se računajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti kane besede se raou naj o enkrat več. — IVafma^fte : pristojbina znala 40 rtotink. : uu □O K^aJfl se za .1000 K ali v najem s*e odda 7a rfUUU 400 R lepa hida. ob cesti in 10 minut oddaljena od postaje Du'ov^je-Skopo. Več se izve pri Josipu Živic. veleposestnik v Skopo St. 21. (723 v Slovenskih Spominih in Jubilejih«. — Ne sprejme se predlog monografije o fiziku j spored" za veliko vrtno veselico, ki jo pri- £tefanu. Vest! iz Gorlfte. Naprej v nesramnosti. Katoliška v Eco« se spopoinjuje konstantno v nečednem namigavaniu in v rabi lainiivih dokazov. Kadar koh J->bi zaslužen odgovor molči ko zrob. potem pa zopet rumijroča nekdo o UnUlmkfn klerikalnem *bodu. Poročilo je javaAa vvfcti vsega še ooo prvotno, ki gumi o 4000 udeiežnikih na nedeljskem la po- ročilo. mil oni dopisnik, gospodje pri redi j Kmetsko izobraževalno društvo Storje«, s prijaznim sodelovanjem pevskega društva ^Ilirije« s Trsta na 19. julija ob 3 popoldne na vrtu g. K. Suša. Spored: Krasno posestvo lo^v^^ ro-kem obstoj*če iz več manjših in večjih posestev v obsegu 125 oralov zemlj&Ča, gostilno, kovočnico, dravskim mostom itd. se z vsem živim in mrtvim inver tarjem vred pod selo ugodnimi plačilnimi pogoji za ceno 210.000 K se takoj proda. Nadaljna pojasnila daje samo resnim Kupcem edino le na licu mesta dose dravlje K»roško. >Ianji posestnik I. Vorpernik, Po- 794 NebUrano Ponudbe Trst, sobico, z popolnoma prostim vhodom. za 2 osebi, se išče takoj. — ceno pod ..Cisto" poštno 1- žeče, 791 Prazno soba z vporabo kuhinje se od«la takoj v n^jean. V. CSbmmerciale 9, pritličje. (801 nrififl ~e t*^0^ meUiraaa soba z dvema poste-UUUU ljama na željo tudi hrana. Ulica Gom-merciale 9 pritličje. 800 Odda se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št 40, vr. 2. 900 fln4MnlH za gostilno in za hiina dela se idče. jltlbUlfllll Naslov pove Ins oddelek Ediaosti pod dt. 789. 789 j© n» prodaj v okolici Trsta, razna rUKHVII potiiopja in 2500 seftajev zemljišča, vinograd ia vrt. Naslov pod št. 790. pove Ins. edd. Edin sti 790 KoprM itorih irosti prostor godba iz na Krasu, priredi društvo „Zaija" javna ples, dna 36. julija t. 1. v gostilne Zega. K plesu sodeluje sokolska Mavhtnj. 8lf6 |ZjU se slniki^ja sa domača dela v Splitu. 30—35 UlC let stara, s mnem »leven-kega in h vat^ tkeva jesika. Naslov: Ulica San-a Luci a štev. 8, ^ ' 807 Dvornik. odpotovanja se proda krasen divji petelin in tep^ja (rangfr) šop.n. velika pisana mnLa krasen lunivnAnik, 3 velike slike ter 1 garnitura finih stolov kakor tudi več drugih predmetov. Via Contcoli 13, vr. 10. 8 5 z dvema posteljama se odda takoj dvema, delavcema. Kjarbola zgornja 48. Pon/ia nino vrata 3. 779 Sobo Dr tunik Slovenec, govori in piie slovenski rlUVUlA italijanski In neiušai, pozna ste ogra-fijo, pnporoČa se slovanskim odvetniškim pisarnam v Trstu Ponudbe pod .Pravnik št. 792* na m« odd. Edinosti. 792 se mladeniču Sol tario št. 1 a in hrana. — I l ca vr 22. 778 Lepo zračna soba je za oddati v ulici Koma na 12, L nad. 739 CHARLB SMiMCiJonehii cirkus Trst ulica NIramar 31, Trsi t kakor tudi v soboto In nedeljo 2 predstavi 2 Dnevno od 9 do e1/. pop. Charles posebni (Hod 400 eksotičnih živali). Prodaja vstopnic v C. kr. prodajalni tobatnlh specijalitet na Korzu kakor tudi od 9 ki pol nopro-trgoma pri drkuikik blagajnah. Alojzi] Uhlfeder Trst, V. G. Vasari 19, Trst mm bukovih in hrastovih do$ zo vsakovrstne pode. v/'&A's/ra nre?ic .Aovim/trt. NAZNANSLOo Na novo urejeni Buffet v ulici C. Gliega št. 8 ex Toniato se je odprl danes, sreda 15. t. m. Poskrbljeno je s prvovrstnim blagom in dobro pijačo. Priporoča se za obilen obisk. r. Dr. PETSCHNIGG TRST, m S. CATER1M STEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodn« (spolne) hoie/.ni: l!1-?—1 in 7—7M} d——E——— ^ t-n h listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma vamo proti vlomu in oiaru. urajeao po n^jnovejisin načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stani« vlog nad 10 milijonov kron. Uradue ure.: od 9 do 12 doaolSae in od 3 do 5 pop*Mii«. - Izplačuj* m __vaak delavnik ob uradnih urah._ ISfl ttl III III 's? ISl III lllie