glasilo delovne skupnosti tovarne elementov za avtomatizacijo in kaj nam prinašajo ustavne spremembe in drugi predpisi razširjena seja ds Dne 9.11.1973 je bila na iniciativo sklada skupnih rezerv Skupščine občine Škofja Loka razširjena m Ja DS našega podjetja. Seja ae Je vršila v navzočnosti povabljenih pre datavnikov SO Škofja Loka in Ljubljanske banke. Navzoči so obravnavali sledeče: 1. analizo sanacijskega programa iz leta 1971,72 2. analizo poslovanja v letu 1973, ter 3. perspektivni plan razvoja podjetja za obdobje 197V75 ln 1976. Analizo sanacijskega pro grama in perspektivni plan razvoja podjetja Je navzočim podal direktor tovariš Ambrožič Venče, analizo poslovanja v letu 1973 pa računovodja tovariš StrliČ Edvard. Nas, kot člane delovnega kolektiva Kladivar.bo naj bolj zanimal perspektivni plan razvoja podjetja za obdobje 197V75 in 76. Glede na analizo proizvo dnega programa in po skladni analizi za prihodnje obdobje bomo leta 1976 dosegli 36 088 311 din bruto produkta. Na področju hidravlike moramo razviti še pribil žno 3c$ izdelkov. Na področju vibro-tehni-ke je na jugoslovanskem tržišču še dovolj "praznega prostora", pa tudi zanimanje za vibracijske dodajalnike narašča. Tudi v konceptu proizvod nega programa Slovenske strojegradnje, ima Kladi var na tem področju zelo perspektivni program. Seveda pa vsega zastavlje nega proizvodnega progra ma v sedanjih prostorih ne bomo mogli uresničiti. Le v poletnih mesecih le tošnjega leta so člani delavskega sveta našega podjetja zadolžili stro kovne službe,da pripravi jo plan oziroma elaborat za izgradnjo novih proiz vodnih prostorov . Vsem Jo Jasno,da so seda nji proizvodni prostori za naš nadaljni razvoj resnično neprimerni,zato bomo skušali pričeti z gradnjo nOvih proizvodnih prostorov že v letu 1975. Zaradi tega pa nas v le tu 197* čaka naporno de lo,da si bomo zagotovili sredstva za lastno udele žbo pri kreditih,ki jih bomo morali najeti zn in vestiranje. Upamo pa,da nam bosta Skupščina občine Škofja I.oka in Ljubljanska banka,podružnica Škofja Lo ka pri uresničitvi le-te ga pomagali v okviru svo jih možnosti. 0 formiranju TOZD (temel jnih organizacij združenega dela)ln o OZD ste verjetno že veliko sliša li in tudi brali. Na kratko bi ponovila le to, da je temeljna organizacija združenega dela -nova in osnovna celica samoupravnega delovanja delavcev, -temeljna organizacijska oblika združenega dela, -temeljna celica družbeno ekonomskega sistema, -temeljna oblika samoupravljanja. V TOZD delavci uresničujejo vse tiste pravice, ki so Jim po ustavi žago tovljene kot OSEBNE IN NEODTUJLJIVE. V naši delovni organizaoi ji še nismo imeli razprav o TOZD, ker Jih verjetno ne bomo formirali. Naše podjetje bo organizacija združenega dela, (nadaljevanje na zadnji st.) naše Investicije v prihodnjih letih Vsaka proizvodnja, vaak delovni proces zahteva Potrebna osnovna in ob ratna sredstva. Vlaganja v osnovna sredstva imenujemo investici Je.Osnovna sredstva deli mo v več vrst,odvisno Je od vrste proizvodnje. V kovinsko predelovalni in dustriji v glavnem delimo v osnovna sredstva in na opremo (stroji in naprave) in gradbene objekte. Pravilna in smotrna izbi ra modernih strojev in naprav omogoča uvajanje sodobne tehnologije s tem zagotavlja rentabilnost proizvodnje. Sodobni stroji pa se s hitrim razvojem tehnike in tehnologije zelo hitro izpopolnjujejo in zaradi tega tudi hitro zastarajo. To pomeni, da morajo biti dobro in smotrno iz koriščeni in po večini amortizirani že v nekaj letih. Iz tega sledi,da Je proces investiranja v stroje in opremo nekaj stalnega,proces,ki se mo ra stalno obnavljati in dopolnjevati če hočemo , da sledimo sodobni tehno legiji in a tem povečuje mo ali vsaj vzdržujemo stopnjo stopnjo rentabil nosti. Precej drugačna pa je situacija pri gradbe -nih objektih,to Je pri stavbah. Danes se skušajo stavbe graditi čim ce neje.Le-te morajo biti praviloma le embalaža te hnološkemu postopku in proizvodnemu procesu Zato Je osnova zn projek tiranje stavbe in za odločitev,kakšne vrste gra dbeno konstrukcijo bomo izbrali,lahko le tehnolo ški procee in način proizvodnje . Seveda pa mora stavba zagotoviti potreb ne pogoje kot so: ogrevanje.ventilacija,mo žnost napeljave instalacij in podobno. Osnova za projektiranje proizvodnega procesa Je proizvodni program, ki ga ima,oziroma namerava pod Jetje imeti. Vprašanje po polnoma novega izbora pro izvodnega programa pride v poštev le pri popolnoma novih tovarnah. Fri razširitvah in rekonstrukci jah pa se moramo ozreti na obstoječi proizvodni program in že ha obstoje čo opremo. Iz proizvodne ga programa morajo biti letne in dnevne količine, asortiman izdelkov in di namika osvajanja novih izdelkov. Poznane morajo biti tudi prodajne cene, če niso,jih je treba oce niti na osnovi grobe kal kulacije. Pri proučevanju izdelkov,pri organiza ciji proizvodnega procesa, pri projektiranju tehnologije, pri izboru opreme je treba stalno imeti pred očmi možnost kooperacije in tehnolos ke specializacije. Izgra ditev investicijskega ob jekta,kjer naj se tekoče odvija proizvodnja,zahte va določene pogoje,ki i-majo ekonomski in tehni čni značaj.»Zanemarjanje rešitev teh pogojev lah ko ima zelo usodne posledice že pri sami izgradnji, da ne govorimo o težavah pri poznejšem predvidenem funkcioniranju. Nepravilno ana liziranje pogojev povzroča tudi dodatne stre ške investicijske izgra dnje. Čeprav po navadi izgleda situacija pri izgradnji enostavna, mo ramo vedno izhajati iz nekaj osnovnih vprašanj, na katere moramo odgovoriti. To so: -analiza surovinske baze, -vprašanje ustrezne loka olje z ozirom na ekonom ske,geografske in promet ne pogoje, -vprašanje virov in pre skrbe z energijo vseh vrst,problematika priklj učkov komunalnih naprav in raziskava terena, -vprašanje pitne vode in industrijske vode ter či stilnih naprav, -vprašanje lokacije v ve zi s kadri, -problem transporta in komunikacij, -povezava s sorodno in o stalo industrijo,ki se nahaja v bližini, -vključitev objekta v go spodarsko panogo in naro dno gospodarstvo. V to problematiko spada tudi preskrba ustreznih dovoljenj in soglasij,ki jih izdajajo upravni organi. Od zgoraj naštetih vprašanj so najbolj aktualna sledeča: -vprašanje surovin, " energije, - " kadrov . Vsaka procesna proizvodnja uporablja osnovni,do polnilni,pomožni in stan dardni material. Zaradi tega so ogromna povpraše vanja po surovinah in ma terialu. Kvalitetna proizvodnja izdelkov zavisi predvsem od kvalitete surovin. Tu di cene surovin imajo na JvečJi vpliv na lastno ceno izdelkov. Neredna dobava surovin lahko ohromi celotno proizvodnjo. Vsako gospodarstvo,oziro ma moderna industrija za hteva ogromne količine vseh vrst energije.Pravi mo,da Je sodobno gospodar stvo energetsko gospodar stvo. Pred investiranjem morajo biti rešena vsa vprašanja dobave oziroma preskrbe z energijo. Človek kot strokovnjak dobiva vedno večji pomen v industrijski proizvodnji. Brez ustreznih kadrov določenih profilov si ne moremo misliti uspešnega odvijanja proizvodnega procesa. Zaradi delitve dela in obsežnoa ti dela se zahtevajo tu di ozke specializacije strokovnjakov. Izpopolnjevanje kadrov v proiz vodnem procesu na vseh nivojih Je eno najvažnejših vprašanj današnje ga časa. Izobraževanje in usposabljanje se da nea postavlja na prvo me sto. Pri politiki podjet Ja pa zavzema kadrovski proces vedno pomembnejše mesto. Zakaj bomo gradili? Z adaptacijo obstoječih prostorov v letu 1969 smo si zagotovili osnov ne in najnujnejše prostorske kapacitete in pogo Je dela. V kasnejšem obdobju so bile vse invea ticijske akcije usmerja ne v nabavo novih strojev in opreme. Z razširi tvijo proizvodnega prog rama pa nastajajo vedno nove potrebe po novih a strojih in boljši tehno logiji. Za zagotovitev uspešnega izvajanja pos tavljenega proizvodnega programa pa so nujno po trebni novi in večji p-'”' stori. V perspektivi t ra naše podjetje še bolj razviti proizvodnjo do tiste tehnike zlasti na področju dodajanja in doziranja. Pomembna teh nično komercialna,da se tako imenovani mikrotran šport s pomočjo vibracij ske tehnike vgradi v splošni koncept strojegra dnje. Zato Je treba nave zati stike z graditelji strojev in naprav,ki so potencialni porabniki vi bratorjev kot elementov z reševanjem mikrotrans porta. Podjetje mora do končno osvojiti proizvod njo elementov za hidrav liko,poleg tega še osvo Jiti Izdelavo nekaterih posebnih komponent na področju hidravlike. 3 Za realizacijo takega proizvodnega programa pa so potpebhi:če dtidatni. novi stroji, predvsem pa funkcionalni prostori in primerni pogoji dela. Nu jnoat o graditvi novega tovarniškega objekta izvira torej od zahtev tržišča,oziroma je zahte va podana s samim proiz vodnim programom. Z dru gimi besedami, če hočemo obstoječi proizvodni pro gram obdržati,ga moramo razširiti,predvsem pa izpolniti,za kar pa so v tej fazi potrebni novi proizvodni prostori,in dodatna oprema. Kot že omenjeno,je bila dosedanja amer investiran ja predvsem v stroje in opremo,vendar se v sedan ji fazi ne moremo izogniti investicij v stavbo,čep rav se te investicije po časneje vračajo* Vsako podjetje v svoji razvojni fazi pride v situacijo,ko je nujna investicija tudi v zi dove in zemljišča. Do te faze je tudi naše podjetje prav v tem ča su prišlo. To je vedno pomemben in zahteven ko rak,ki zahteva dosti analiz in realne prešo je z ozirom na potrebe in možnosti. Po drugi strani pa sl s tem žago tovimo tudi širše,pred vsem pa dolgoročnejše pogoje eksistence in na daljnega kvalitetnega razvoja.z 1intenzivnimi vlaganji v tehnologijo, razvoj, sove stroje in novo opremo. Pri vprašanju,zakaj gre diti,pa ni brez pomena tudi to,da si bomo z nC rimi prostori zagotovi li tudi boljše pogoje dela,boljše pogoje prehrane ,pa tudi renome in ugled podjetja niso brez pomena v sodobnem poslov anju. Za gradnjo novega objek ta imamo že izdelan idej ni projekt in tudi že iz delano lokacijsko dokume ntacijo. Po izdelani dokumentaci ji bo nov objekt na loka cijl med potokom Rakulk in sedanjim proizvodnim obratom. Skupna zazidalna površina bo 3.375 m2 v izmerah 45 x 75 m. Z ozi rom na lokacijo bo stav ba iz železne konstrukci je z montažnimi stenami. Osnutek razporeda prosto rov je razviden iz prilo žene skice. Pri projektiranju in pla hiranju investicij je pomemben tudi čas,v kate rem naj bo določena inve sticija izvršena. Za zgo. raj omenjeno gradnjo bi bil potreben rok za dovr šitev gradnje že v letu 1974, vendar z ozirom na ceno in vrednost investicij naše podjetje ne more v tako kratkem roku zagotoviti potrebna sred stva. Po predračunih na osnovi idejnega projekta upoštevajoč proizvodnji program in tehnološke zahteve, bi bila vrednost celotne investicije okoli miljarde ( starlh)din. Upoštevajoč možnosti kre ditov in možnosti lastne udeležbe je realni rok za izgradnjo v letu 1975. VenČe Ambrožič I VRATAR KUHINJA J E D I L N I C A KALILNICA BRUSIL NICA GARDEROBA GARDEROBA PRIPRAVA MATERIALA VZDRŽEVANJE MALOSERIJSKA PROIZVODNJA ORODJARNA SKLADIŠČE ORODJA ------O---- S r R 0 J N A D E L A V N I I C A SKLADI SCE MATERIALA PROTOTIP -------O------ MONTA ZA hidravličnih ELEMENTOV K 0 N T R 0 L A SKL ADiŠČE POLIZ DELKOV MONTAŽA VIBRO IZDELKOV IN a SPECIALNIH NAPRAV MERILNIC A KONČNA KONTROLA PLASTIKA POVRŠINSKA ZASUTA LAKIRNICA KOTLOVNICA SKLADIŠČE GOT. IZDELKOV E XPEDI7 problemi proizvodnje pri doseganju plana Problem proizvodnje se prične pri nabavi materi ala in neha pri odpremi izdelkov. Pri sklepanju pogodb za poslovno leto, v začetku leta ali med letom, moramo imeti pred očmi razpoložljive kapa Oitete v podjetju ali pa zunaj njega. Če nimamo vsaj grobih podatkov, ko liko in kakšne kapacitete imamo ali pa Jih bomo i moli med poslovnim letom, se nam lahko zgodi,da bo mo premalo prodali, ali pa, da imamo preveč kapa oitet. Prvo in drugo slabo vpliva na doseganje plana med letom. Seveda pa Je to zelo težko doseči,ker ni vedno od nas odvisno, za kakšne količine izdel kov bomo sklenili pogodbo. Če ponudimo naročniku premajhno količino izdel kov, bomo kupca Izgubili, ker bo poizkal močnejšega proizvajalca. Zaradi tega smo prisiljeni izde lovati manjša naročila , katera pa povzročajo, da se asortiman preveč razširi. Zaradi tega bi bi 10 boljše izdelovati več Je količine izdelkov in poizkati kooperante za manjkajoče kapacitete. Ker se bližamo koncu po slovnega leta,lahko nare dimo analizo pomanjkljivosti, ki smo Jih imeli v proizvodnji med letom. Vsako leto Izgubimo precej produktivnega,še več pa režijskega časa pri osvajanju novih izdelkov. Tl problemi so se pojavi 11 slasti v drugem polletju letošnjega leta. Ti Izdelki so HS-4-3/8 in HS-4-1/8, ki Jim pravimo pnevmatski—ventili. Izdelujemo Jih za izvoz. Pri izdelavi teh venil. -lov smo naleteli na več Je težave, kakor smo Jih predvidevali, zlasti pri ventilih HS-4-1/8. Za Izdelavo večjih količin in tehnološko zelo zahtevnih izdelkov, smo bili zelo slabo opremlja ni. Pri operacijah,ki zah tavajo največ časa (vrta nje), smo morali med le tom povečati kapacitete za cca 3oo %. Pri zelo m htevnih operacijah, kot Je postopek lepanja, pa doma sploh nismo imeli m benih kapacitet. Zato mo bili vezani na zunanjega kooperanta, ki Je zaradi velike oddaljenosti in tudi slabe kvalitete izdelkov povzročilo še ve čje težave pri doseganju rokov. Velik problem pa nam pov zroča tudi nabava materi ala,saj ga večkrat dobit-mo šele takrat,ko Je do govorjeni rok izdelave že potekel. Do sedaj smo našteli že glavne težave, ki niso toliko odvisne od proizvodnje v teku, pač pa od pravočasne zagotovitve kapacitet in dobave mate riala. Sedaj pa poglejmo še na še operativne pomanjklji vosti - od operativne pri prave proizvodnje pa do izdelave posameznih ope racij. Iz dosedanjega dela lahko vidimo, da imamo pretirano velik izmet in da smo večkrat po nepotretv-nem zapravljali čas žara di neodgovornosti do dela. To neodgovornost bi lahko razčlenili na malomar nost,neresnost in nedisciplino pri delu. Zelo nam manjka samokritičnosti in industrijske vzgo Je- mali Intervju Uredniški odbor našega glasila si prizadeva,da bi bilo tovarniško glasi* lo čim kvalitetnejše in da bi obveščalo člane na še delovne skupnosti o vsem, kar Jih zanima in kar zadeva našo delovno organizacijo. Zaradi tega Je zadolžil odgovornega urednika tov. Kavčič Anko,da o mnenju o izdajanju in izhajanju glasila povpraša o tem nekaj delavcev. Na vprašanje, ali se vam zdi prav,da izhaja tovar niško glasilo ? so odgovo rili naslednje: Pagon Cilka:"Seveda se ml zdi prav, da izhaja,ker ga vsi radi preberemo,ko ga dobimo. Plesec Maks:"Vsekakor se mi zdi prav,da tovarniško glasilo izhaja,saj so tako delavci o najvažnejših do godkih v okviru podjetja informirani,čeprav menim, da Je teh informacij o do ločenih stvareh še vse pre malo - seveda se pa ne da vse samo a časopisom,ampak bi se morale uporablja ti tudi druge oblike infor miranja delavcev v proizvodnji. Peter Zajc:"Prav se ml zdi da izhaja tovarniško glasilo,ker Je poleg oglasne deske to edino efektno sredstvo za obveščanje vseh delavcev podjetja. Na vprašanje kakšno se vam zdi glasilo glede na obliko in na vsebino? so odgo vorili: Pagon CllkaTCbllka mi Je všeč,tudi glede vsebine nimam pripomb,le premalo obsežno Je,ker ga vsi takoj preberemo. Vsepovsod,kjer nismo kon krstno zadolženi, se zbi ramo v debatne skupine in razpravljamo ali ugibamo o stvari, h kateri največkrat pripomoremo zelo malo ali nič. Ne znamo pa se poglobiti v delo, za katerega smo zadolženi. Take in podobne poamnjk-IJivosti se pojavljajo od delavniških pisarn pa do posameznega delovnega mesta. Zato bi že bil ča^ da se naučimo svoje delo kvalitetno opravljati. VARNOSTNI VENTIL Zato moramo do časa dostaviti delovno dokumenta cijo,material, orodja in merila na delovno mesto in potem tudi komad kvalitetno izdelati. Dokler ne bomo znali kva litetno in samokritično opravljati svojih nalog, bomo poleg nenehnih te -žav imeli velik izmet in veliko izgubljenega časa kar nam bo to še nadalje ovira pri doseganju rokov in rentabilne proizvodnje. Rado Bogataj (nadaljevanje na strani) MALI INTERVJU naloge sindikalne organizacije Pomen in vloga sindikalnih organizacij se v dobi splošne gospodarske ti družbeno-politične aktiv nosti še posebej povečuje . Poleg razprav o us -tavnih spremembah, samoupravni zakonodaji in samoupravnih sporazumih mora sindikalna organiza cija sodelovati še na dru gih različnejših področjih. Naštel bom le nekaj zelo pomembnih področij, ki so posebnega značaja za delovnega človeka in za njegov standard in o katerih je razpravljala tudi IV.konferenca Zveze sindikatov Slovenije. 1. Gospodarska in ekonomska stabilizacija: nekateri nam očitajo,da se sindikat bori samo za delitev dohodka,ne pa,ka ko se bo ta dohodek us -tvaril. Cilj nas vseh je res gospodarska in ekono mska stabilizacija, ne sme pa biti izvedena na račun delavčevih osebnih dohodkov, najmanj pa na račun onih delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki. Življenska raven delav -cev je bila že v zadnjih letih dovolj prizadeta , zato moramo z večjo produktivnostjo, ki naj bo rezultat boljše organiza cije dela, zagotoviti po rast življenske ravni de lovnega človeka. 2. Zaposlovanje delavcev in fluktuacija : informacije kažejo, da je delavcev premalo, da se ne javljajo na razpise in podobno, vendar to po polnoma ne drži. Mnoge delovne organizacije pri čakujejo že "gotov profil (izdelan po njihovih žel jah). Takih kadrov pa ni in jih nima nobena družba. Treba jih je usposobiti in jim omogočiti pri ti do znanja. Vzroke za veliko fluktu-acijo je treba izkati na jvečkrat v sami delovni organizaciji, pri kateri ta problem nastopa,to so največkrat medsebojni od nosi,neprimerni težki po goji dela,neobjektivna de litev osebnega dohodka. Sindikati se morajo zavze mati,da bodo odnosi v OZD in TOZD na najvišji ravni to se pravi res tovariški in tako bomo odpravili $.a vno žarišče fluktuacije . Zavzemati pa se moramo tu di za odpravo ostalih vz rokov ( težki delovni po goji, objektivna delitev OD itd...) 3. Izobraževanje : vedno večje delovne in samoupravne naloge nas ob vezujejo, da se stalno i-zobražujemo. Največkrat ugotavljamo, da strokovno zaostajamo in da imamo sl abe, premalo razgledane samoupravne organe, na po dročju izobraževanja pa ne storimo dosti. Izobraževanje mora biti v naprej planirano in dobro organizirano. Ne sme biti samo zunanje v raznih red nih in izrednih šolah, bi ti mora tudi notranje z raznimi dopolnilnimi teča ji, predavanji in podobna Problem izobraževanja nastopa tudi v naši delovni organizaciji. Resnica je, da imamo precej štipendis tov na raznih srednjih šo lah in da zelo podpiramo izredno šolanje. Zadnje čase zanemarjamo problem izobraževanja, zlasti st rokovnega pri nekvalificiranih delavcih, ki pri bajajo v naše podjetje. Že prvi dan jih postavlja mo za stroje in zahtevamo od njih nemogoče (kvalite to in kvantiteto dela), ker nas v to sili norma -len potek dela. Do tph ljudi smo nepravični,ker jih na tak način mučimo, namesto,da bi jim pomaga 11 s kratkim teoretičnim in praktičnim tečajem,zla ati v zimskih mesecih. 4. stanovanjska problemati kat sindikalna organizacija se zavzema za čimhitrejše uresničevanje načela "sta novanja delavcem". Zavze mati se moramo za dosled no reševanje stanovanjskih problemov, zlasti ti.s tih z nižjimi osebnimi do hodki. To kategorijo bo reševal tudi sindikalni sklad, vendar ne bo mogel rešiti vseh problemov, ker nima toliko sredstev. 5. Rekreacija: sindikalna organizacija se bo zavzemala za nadal nji razvoj vseh oblik zdrave rekreacije, ki lah ko pritegnejo večje število delovnih ljudi. Občinski sindikalni svet bo še naprej organiziral letovanje, razmišlja pa o razširitvi kapacitet, ker sedanje že ne zadoščajo in so tudi že dotra jane. OSS bi rad pridobil čim več OZD za skupna vla ganja v pridobitev novih in razširitev ter obnovi tev sedanjih kapacitet v najkrajšem času. Sindikalna organizacija mora še večkrat organizi rati izlete (zlasti v na ravo) in ostalo športno in rekreativno dejavnost^ zlasti tiste dejavnosti, ki pritegnejo čim širše množice delavcev. Vrsta nalog je nastala nenaštetih, vendar ne sme mo zanemarjati tudi teh, če hočemo kar najbolje skrbeti za dobrobit delo vnega človeka. Janez Primožič (Nadaljevanje iz str.) Plesec Make:"Glede na vse bino bi pripomnil,da bi vsi želeli obsežnejše glasilo,čeprav razumem, da nas je premalo, da bi bilo lahko glasilo res obsežno in tudi več dopisnikov bi moralo biti. Glede na obliko bi želel, da bi objavljali več slik in večje,da bi bile bolj razločne." Zajc Peter:"Mislim,da Je vsebina glasila v redu, lahko pa bi se poleg vse bine,ki Je bila v praksi sedaj.objavljali oziroma odprli še dve stalni rub riki,intervjuji pa naj bi bili občasni." Naslednje vprašanje se Je glasilo:"Kaj predlagate za izboljšanje oziroma po pestritev glasila? Pagon Cilka:"Da bi bilo več dopisnikov in da bi bilo glasilo bolj obsežno'.' Plesec Maks:"O tem sem premalo premisijal,zato kaj konkretnega ne morem odgovoriti,vsekakor pa naj bi bilo glasilo bolj pestre vsebine." Zajc Peter:" Predlagal bi, da bi k sodelovanju in objavljanju. v našem glasilu povabili tudi druge krajane, naše zunanje sodelavce kot so trgovski potniki, pogodbeni sodelavci in mogoče še koga od bodoče grupacije strojegradnje, o kateri se že dalj časa razpravlja. Glede na obliko pa menim, da je z ozirom na število izvodov ( 15o) naša sedan Ja oblika zadovoljiva. Kavčič Anka Glasilo KLADI V Ali ureja Tiska Hafner Andrej, uredniški odbor,glavni Škofja Loka, urednik:Mole Vanjo, od naklada: 13>o izvodov govorni urednik Kavčič Anka KAJ NAM PRINAŠAJO .... (nadaljevanje iz 1.strani) to se pravi enovita delovna organizacija a sta tusom temeljne organizacije združenega dela. Predpisi o registraciji podjetja nam nalagajo v decembru mesecu še veli ko dela. Mod drugim bomo morali sprejeti nov statut v duhu ustavnih spre memb. Statut bomo sprejemali na zboru delovnih ljudi. Namen konstituiranja pa ni samo ta,da podjetja ustanovijo TOZD-e ali sprejmejo nove statute in druge samoupravne ak te,ampak je namen ta,da se delovne organizacije kvalitativno formirajo zato,da bi dosegle čim boljši ekonomski učinek. Ankn Kavčič teleprinter -naša nova pridobitev za komuniciranje s poslovnimi sodelavci - SREČNO -NOVO LETO 1974 TER POLNO DELOVNIH USPEHOV ŽELIMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ured. odbor trček nevenka 265 delavnih am S™ TERMINSKI KOLEDAR 3 kolektivni dopust 365 sk.upq/ nedelje m prazniki I I delovni anev/ E-%51 proste sodo/e E53Ž de/ sobote /z izmene im kotekti vrtt dopust JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ NE m m •27; v3/ ■F/, F; % W; 24' ■4l' Xy/ 2)' 4 ZJ y26' 'S W: PO 7 14 21 28 f 11 18 25 4 II 18 25 1 a /5 22 29 6 /3 2Žf 27 3 10 /7 24 TO M 6 15 22 29 5 12 19 26 _ S- 12 19 26 2 9 16 23 30 7 /4 2f 26 4 11 /a 25 SP '31 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 » 17 24 d 8 /5 22 29 5 12 Z9 26 ČE 3 10 17 24 31 7 14 21 7 14 21 28 4 H IB 25 s 9 — /6* 23 30 6 13 20 27 PE 4 11 18 25 1 6 15 22 f JL 22 j29 5 12 19 26 i /0 17 24 31 7 14 2f 28 SO '£< Z 19 M E 1 16 $ ,6 ■ŽajSos 'IT 13 S»; 27, y» m Y25>- T ~8~ IULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER NE ž; 74_ 2i: 2e: fs, F:- 25 3:1 -e; P. 2.2 29' ;6 h Vp S Z /0 skl j ’is 22 4' PO 1 a 15 ii; 29 5 12 19 26 2 9 16 23 ■30 7 14 i 21 j 28 4 za 25 2 9 16 Z 30 TO 2 9 16 23 30 ! 6 13 20 27 3 0 17 24 l a /5 22 29 5 (2 /9 26 3 (0 17 — 24 3f SP 3 to 17 24\31 ll> - /4 21 28 ♦ « ,8 25 2 9 16 !23 30 6 /3 j 20 27 4 - /1 18 25 ČE z4> -2 19 26 PE 5 /2 19 26 k 4 9 16 123 \ 30 6 13 20 27 4 j n j ra 125 'i\ 8 Z ■ y'». 22 • 29 6 »j 20 £ SO e '16 s paj/7:|2f: 3/ 28 23 j. 30 21