Razstava slik in razgovor z avtorjem
Jedilnica v Domu starejših občanov v Grosupljem se je v av-guštu 1988 spremenila v likovno galerijo. Zahvaljujoč se neutrud-nemu delu in iskanju naše delov-ne terapevtke Aniče Albreht je v njej Boris Štrukelj razstavil 18 večjih iq 11  malih akvarelov.
Med njimi je največ tihožitij s cvetjem, nekaj pokrajin in nekdaj tudi tako cenjena lesena kašča v grafiki. Vsaka od omenjenih slik je pod samostojnim steklom, da so tako barve zaščitene pred vpli-vom okolja.
Otvoritev razstave je bila v sredo, 10. avgusta 1988, ob 15.30- Na njej se je zbralo veliko stanovalcev Doma, prisoten pa je bil tudi sam avtor. Po pozdravu in predstavitvi se je med obiskovalci in avtorjem razvil zanimiv razgo-vor. Skoda, da je bila večina sta-novalcev Doma le nemih opazo-valcev. Razgovor se je sukal okoli nastajanja slik, o slikarskih teh-nikah, o cenah materialov za po-samezno tehniko, in še o mar-sičem drugem. Tovariš Štrukelj je z navdušenjem odgovarjal na vsa postavljena vprašanja, vmes pa povedal, da je vesel, ker lahko razstavlja v našem Domu. Nav-dušen je bil nad Domom, nad
okolico in nad sprejemom, ki ga je bil deležen. Samo razstavo in dogajanje okoli nje je skušal po-pestriti domski pevski zbor, ki je za to priliko izbral poseben spo-red pesmi. Zanimiva je bila živl-jenjska primerjava, ki jo je dal stanovalec Adamič, ko je primer-jal petje našega zbora in rast slikarja. Dejal je, da z leti kvalite-ta slikanja raste, ubranost petja pa gre z roko v roki s pešanjem moči zbora. Pevci v zboru si za silo še pomagajo s palico in berglami, tudi iftvalidski voziček je dobro-došel, glas pa gre brez palice svojo pot. No, pa je Štrukelj kljub vse-mu ploskal vsaki zapeti pesmi, saj se je prav gotovo zavedal resnice, da drugače ne more biti.
Ob zaključku razgovora in programa se je slikarju Štruklju zahvalila stanovalka Rozalka, ki je v svoji zahvali poudarila po-men podobnih prireditev. Starejši in domski prebivaki smo potreb-ni razvedrila, pozornostt in kul-turnega življenja. Današnji čas je z vso svojo lepoto in bogastvom plod tudi našega dela.
Mnenja smo, da so podobne
razstave potrebne in primeme,
prav tako primerni in potrebni pa
so tudi razgovori ob razstavah.
Karel Puš