Štev 2.	V Ljubljani, 15. februarja 1937.	Leto 54.
Vsebina* kakšnimi razmerami živi kmet v naši državi. — Izfooljšajmo kolobar. — K članku: O sestavi krompirja iz sever-
* nega dela Dravske banovine. — Kontrola lemežev. — Izravnava vprege na vagi. — Za pridelovalce travnih semen. — Orodje za izravnavanje travnikov in pašnikov. — Apneni belež. — Razglas. — Racionelna obnova vinogradov. — Ali je bila lani samo peronospora kriva slabe vinske letine? — Omejitve svobode prevažanja čebel. — Človek in les. — Pravilno vzdrževanje žage. — Usoda zemljiških kupčij, sklenjenih pred 20. aprilom 1932. — Razširjenje poljskih služnosti pred sodiščem. — Družbene zadeve in razno.
Pod kakšnimi razmerami živi kmet v naši
državi.
(Izvleček iz predavanja dr. M. Nedelkovič-a.)
Na 248.655 km2 našega državnega ozemlja živi preko 15 milijonov prebivalcev. Od kmetijstva se preživlja neposredno 12 milijonov ali 80%. V državni in samoupravni službi je 440.000 nameščencev ali 3.5%, ki pa s preko milijon svojcev, ki žive na račun teh javnih plač, pravzaprav tvorijo 9.5% vseh prebivalcev. Od industrije živi 700.000 nameščencev z 1.2 milijona svojcev ali 7.5% vsega prebivalstva. Trgovina prehrani 200.000 zaposlenih in 300.000 izdr-žavanih prebivalcev ali 3.5%. Od ta-kazvanih prostih poklicev se preživlja s svojci 1%, od raznih drugih po-po>klicev 2.5%, a nezaposlenih je 2%. Če upoštevamo le one poklice, ki črpajo dohodke od čiste proizvodnje, se preživlja 80% od kmetijstva. Vsi ostali vsaj deloma žive od kmetijstva, saj noben drugi stan se ne preživlja le iz dela, ki ga ne bi krmet vsaj deloma plačeval (uradni-štvo, prosti poklici, sluge, trgovski zaislužek) ali pa od njih kot glavni pcotrošač kupoval izdelke (obrt, indu-sttrija, rudarstvo). Iz tega izhaja, da see kot narod preživljamo v naši dr-žaavi pretežno od kmetijstva in da je i 95% dohodkov prebivalstva od-viisnih neposredno ali posredno od
raazmer pod katerimi živi kmet.
*
Od celokupne državne površine jee le okoli 30% oranice, travnikov in paašnikov 23%, vinogradov in sado-noosnikov 0.2%, gozdov 29%, a osta-
nek 18% je neproduktivnega. Upoštevajoč, da izkorišča okoli 2 milijona kmetij 14 milijonov ha produktivne zemlje, odpade povprečno na 1 kmetijo: 4 ha oranice, 3 ha travnikov in pašnikov in 0.3 ha vinogradov in sadonosnikov. Stvarno pa kmetije večinoma nimajo tega obsega, ker zavzema malo število velikih posestev znaten del produktivne zemlje. Radi tega 2/s vseh kmetij ima manj od 3 ha produktivne zemlje. Primerjajoč obljudenost v raznih državah dobimo, da se preživlja na 100 ha produktivne zemlje v Jugoslaviji 120, v Rumuniji 97, v Madžarski 72, v Avstriji 64 in v Nemčiji 52 prebivalcev.
Upoštevati se mora pri tem, da 20% kmečkega prebivalstva pri nas sploh nima zemlje in da se preživljajo z delom na tujih kmetijah.
Od Ujedinjenja se je število prebivalstva v naši državi povečalo za okoli 3,000.000. Letno priraste torej okoli 200.000 duš, od katerih na vasi 150.000. Ves ta prirastek treba prehraniti, pa ako se ne poveča površina obdelane zemlje, ali vsaj razpoložljiva površina pravilno razdeli, mora kmet svoje dohodke na drugi način povečati (z živinorejo, mlekarstvom, perutninarstvom, sadjarstvom, z delom v industriji, rudarstvom, turizmom, domači obrti itd.). *
Število živine je v zadnjih petih letih gospodarske stiske znatno padlo.
Kmet je moral vsled nizkih prodajnih cen vseh produktov prodati konje, govedo, drobnico in perutnino, samo da prehrani sebe in svoje ter plača neodložljive obveze. Vsled raznih bolezni zgubimo letno skoro 1 milijardo dinarjev na poginulih živalih, ker ni naša veterinarska služba pravilno organizirana.
Pomanjkanje živine se že opaža na žetvenih donosih, ker ne obdelujemo in gnojimo njive tako kakor bi bilo potrebno. V nekaterih predelih države je donos pšenice na ha padel od 12—15 mtc na 6—7 mtc! Seveda kmet vsled redukcije števila živine nima dohodka od prodaje telet, ja-gnet, perutnine, jajc, mlečnih izdelkov, volne i. t. d. Žalostno pa je, da se je tudi njegov obratni kapital, ki je ležal v vrednosti živine, zmanjšal in ta obratni kapital ni mogoče v kratkem zopet pridobiti, da bi se mogel izkoristiti takrat, kadar bo gospodarska stiska prenehala.
*
V letih gospodarske stiske kmetije niso mogle obnavljati ali celo popravljati svojih strojev in orodja. Koliko nerabnega mrtvega inventarja leži po kmetijah, ki bi se s popravili zopet usposobil za delo! Isto velja za vse gospodarske zgradbe, ki se bodo prej ali slej morale popraviti, če naj ljudje in živali ne trpe na zdravju.
Brez pripravnega orodja v zanemarjenih gospodarskih poslopjih naše kmetijstvo postaja vedno bolj primitivno, namesto da bi napredovalo.
*
Težkoče pri izvozu proizvodov, za katere moramo kot aktivna agrarna
država iskati drugod primerne kupice in pa malo število večjih mest z dobro situiranimi domačimi potroša-či, so vzrok, da je povprečni dohodek kmetije tako majhen.
Leta 1925. se je cenil skupni dohodek vsega narodnega gospodarstva na 80 milijard dinarjev, odnosno 60 milijard, če odštejemo uradniške plače in slične dohodke. Leta 1933. se je ta dohodek cenil le še na 33 milijard. Dohodki kmeta so se med tem zmanjšali za 57.4%, a drugih gospodarskih stanov le za 39.62%. Leta 1925. se je računalo, da je imel povprečno kmečki prebivalec letno Din 3796 dohodka, a leta 1933. le še Din 1346.—. Zmanjšanje je torej znašalo 64.55%, ker se je istočasno kmečko prebivalstvo povečalo za 1.5 milijona duš.
To osiromašenje vsled gospodarske stiske z istočasnim povečanjem prebivalstva na kmetih, samo še povečava splošne težke prilike kmeta v zvezi s potrebami njegove kmetije, torej s pomanjkanjem zemlje, živine
in mrtvega inventarja.
*
Pod pritiskom padca cen kmet. proizvodom se je naš kmet zadolžil vedno bolj in bolj. V letih gospodarske krize je mogel malokdo plačati iz dohodkov kmetije davke in druge obveze, ki so takorekoč ostale iste kot v dobi prosperitete. Še manj pa so se odplačevali dolgovi iz let povojne gospodarske konjunkture. V pretežnem delu države je kmet plačeval za najete dolgove večje obresti kot jih plačujejo mestni prido-bitniki, ker je naš kreditni sistem tako organiziran, da so ceneni krediti državnih denarnih zavodov nedosegljivi za kmeta.
Posledica teh prilik je razdolžitev kmetov po uredbi o kmečkih dolgovih, s katero pa na žalost ni tudi rešeno vprašanje bodočega kmetijskega kredita, ki je nujno potreben za obnovo kmetij in gospodarstva. — it
Službeno je dokazano, da preko polovico našega kmečkega prebivalstva dokupuje žito in koruzo za hrano in da je prehrana splošno nedo-voljna in slaba. Vaški prebivalci, ki nimajo dovoljno lastne zemlje za preživljanje, nudijo svojo delovno moč, kjer se le pokaže možnost kakšne zaposlitve. V teh letih nerenta-bilnosti, jih namreč kmetije niso mogle zaposliti, kljub temu, da so zahtevali za 16—18 urno delo le 6—7 Din dnevnice pri lastni hrani. Morali so iskati zaposlitve v domači industriji in javnih delih, ker se izseliti niso mogli. Povečal se je kader nezapo-
slenih in brezdomcev, ki zopet posredno obremenjujejo kmeta.
Slaba prehrana, izčrpanost s pretiranim delom in nedovoljna higijena hrane, obleke in stanovanja so povečale umrljivost otrok in razširjenje bolezni. Na tuberkulozi je v naši državi bolnih čez 400.000 ljudi, a letno jih na tej bolezni umre 40—50.000. Malarija in druge nalezljive bolezni zahtevajo isto toliko žrtev, posebno med odraslimi, ki bi bili sicer sposobni za delo.
JU
Nanizali smo nekaj misli iz omenjenega predavanja, ki je zajelo probleme naših kmetij iz splošnega vidika za celo državo. Vsak čitalec bo
Poljedelstvo.
Dandanes, ko so usahnila vrela kmetijskega kredita, ne moremo pričakovati od kmetovalca, da bo mnogo investiral v svojo kmetijo za njeno tehnično izpopolnitev. Lahko pa mu priporočamo in tudi pričakujemo od njega, da bo odstranil s kmetije in iz kmetovanja razne ne-dostatke in pomanjkljivosti. To ga prav nič ne stane, razen nekaj dobre volje in razumevanja. Nekateri na videz malenkostni ukrepi morejo izdatno izboljšati dobičkanosnost kmetije. Te ukrepe mora kmetovalec izvesti v svojo korist in v korist splošnosti, kajti njih izvedbe ga denarno prav nič ne bremene. Med nje spada tudi stalnost v izkoriščanju polja. To stalnost pa more doseči le z uvedbo stalnega kolobarja.
O kolobarju našega kmetovalca se tako malo razpravlja, da se človeku kar čudno zdi. Ali izvira to od tega, ker se pripisuje kolobarjenju premalo vrednosti in gospodarskega pomena ali pa je to znak, da je v tem pogledu pri našem kmetovalcu vse v redu, kar bi pomenilo, da tako pazi na kolobar in ga tako dobro izvaja, da ni nobenega povoda za očitke, da se torej tudi ne da nič več popraviti?
Mislim pa, da smo še daleč od tega idealnega stanja in da se najbrž premalo zavedamo pomena kolobarjenja za gospodarski uspeh kmetije. Ne bo torej po mojem mnenju odveč, če se za kolobar malo več pozanimamo.
Morda bodo med čitalci kmetovalci, ki so vprašanje kolobarjenja že natančno premislili in si tudi uredili za svoje razmere prikladen kolobar. Tudi njim ne bodo škodile te vrstice, saj bodo lahko ponovno pre-
našel za svojo kmetijo in lastne prilike mnogo resničnega, kar mu bo dalo povod za razmišljanje. Rešitev vseh teh nadlog leži predvsem v nas samih, ker če mi sami gospodarstya nočemo aH ne znamo prilagoditi vladajočim razmeram nam tudi tuja pomoč ne bo mogla pomagati. V naših prilikah nam bo koristila le mnogo-stranost v proizvodnji, tako da bodo sedanji postranski in priložnostni dohodki postali redni. Predvsem pa čuvajmo svoj obratni kapital, ki je vložen v živem in mrtvem inventarju, ker če tega zapravimo, gospodarstvo ne more nikdar več ozdraviti.
gledali svoj kolobar in morda le našli kakšen nedostatek. Vrstice pa niso namenjene v prvi vrsti njim, temveč le onim, ki si glede kolobarjenja še niso na jasnem in ki le morda preveč grešijo v tem pogledu.
Morda se bo kdo pomilovalno nasmehnil, češ, jaz kolobarim prosto, svobodno, torej na najnaprednejši način. Tem bi pa povedal svoje mnenje, da nisem pristaš svobodnega, prostega kolobarjenja, ker je tako kolobarjenje navadno le na videz napredno, v resnici pa dela kmetovalec pri tem takšne napake, da bi se takemu kolobarjenju bolje reklo „prostaško", ne pa »prosto". Raz-mišljajmo kolikor hočemo, na kraju bomo morali le priznati, da res prostega ali svobodnega kmetovanja prav za prav ni. Kajti so pravila, so prirodni pa tudi gospodarski zakoni, ki morajo biti tudi pri tem načinu kolobarjenja upoštevani, če želimo gospodarskih koristi. Napake, ki se pri tem načinu kolobarjenja prav rade pritepejo v kmetovanje, so včasih tako težke, da jih moremo odstraniti le z velikimi žrtvami, ki seveda znižajo gospodarski dobiček. Prosto kmetovanje, ki obstaja v tem, da njive izkoriščamo brez stalnega gospodarskega načrta, zasledujoč vedno le največjo gospodarsko korist in izkoriščenje trenutnih ugodnih cen na tržišču, zahteva namreč ne le visoko osebno sposobnost kmetovalca, temveč tudi obilo denarnih sredstev, obilo gnoja, kratko-malo mnogo obratnega kapitala; pri vsem tem je pa zelo tvegano in zapelje nas lahko pri izvajanju v zagato, iz katere se le težko rešimo, ali pa le z visokimi žrtvami.
Izboljšajmo kolobar.
Inž. Sadar.
Zato sem mnenja, da je za vsakega kmetovalca bolje, da ima stalen kolobar, kajti kmet ne sme špekulirati, ker tudi kmetija -Sama ne prenese špekulacije. Vse nagle spremembe v kmetovanju se slabo obnesejo. Tekom desetletij se je udomačil za vsak okoliš precej stalen način kmetovanja in kdor se odstrani od njega, navadno slabo vozi, dokler ne pripelje nazaj v kolotečine gospodarskega reda, ki je za ta kraj najpri-kladnejši. Slabe zglede, ki potrjujejo moje trditve, imamo po vojni v vseh delih naše države in naše banovine. Povojni čas je bil za našega kmetovalca res zapeljiv, da bi opustil star red v gospodarstvu in da bi se lotil panog, ki naj bi hitreje pomagale gospodarju do blagostanja. Tako smo doživeli po vojni, lahko bi rekli »inflacijo" (= poplavo) hmelja. Kako se je končala, je splošno znano in ne bom ponavljal. Drugod smo doživeli »inflacijo" živinoreje. Ko je nastopila gospodarska stiska in je cena živine občutno padla, so tudi ti kmetovalci občutili neprijetnosti in nevarnosti špekulacije v kmetijstvu. Za nas je in ostane mnogostranost v kmetijskem obratu temelj in glavno pravilo. Prehraniti najprej družino, nato živino, pridelati nekoliko za prodajo, čim bolj se otresti potrebe izdajati denar v trgovini, so načela, ki nas morajo voditi pri ureditvi kmetije. Ta načela so stalna, zato mora biti tudi vsa organizacija kmetije postavljena na stalne temelje, na stalen gospodarski načrt. Tega si pa ne moremo misliti brez stalnega kolobarja.
Pod stalnim kolobarjem pa si ne sinemo zamišljati okornega, nikakor ne izpremenljivega kolobarja, ki bi nam predpisoval za vsako kmetijsko rastlino stalen, neizpremenljiv red sejanja. Takšen kolobar gotovo ni umesten. Priporočati morem le stalen okvirni kolobar, ki je toliko gibčen, da lahko rastline, ki imajo sliične zahteve in potrebe, brez nadaljnjega lahko menjamo na istem oddelku. Da se razumemo, evo pri-miera! Ne priporočam le-ta kolobar: 1. krompir, 2. oves, 3. detelja, 4. oz. pšenica. Okorel je, neprikladen. Glasi naj se pravilno: 1. okopavina, 2. ja-rima, 3. krmilna rastlina, 4. ozimina. Tiako smo si ohranili svobodo, da rastline po volji in potrebi menjamo v okviru omenjenega kolobarja, kar je: za dobičkanosno kmetovanje ne-otbhodno potrebno. Pri omenjenem olkvirnem kolobarju lahko izrabljamo njjivo tak-le:
1. Na oddelku, ki je določen za olkopavine in močno pognojen, lahko ssadimo ali krompir, ali sladkorno
ali krmilno peso, ali koruzo ali celo zeleno koruzo.
2.	Na oddelku za jarino lahko se-jemo katerokoli jaro žito, ječmen, oves ali pšenico, ni tudi nobeno zlo, če sejemo na tem oddelku celo ozi-mino, ako so okopavine njivo zapustile zgodaj jeseni (rani krompir!).
3.	Na oddelku za krmilne rastline sejemo lahko deteljo ali drugo krmilno rastlino, ki zbira dušik, n. pr. mešanico ovsa in grašice. Če pa ne potrebujemo toliko krme, pa lahko delno sejemo stročnice za zrnje, n. pr. fižol. Končno lahko vrinemo na ta oddelek celo rastline, ki dušik trošijo, n. pr. krmilno peso, zeleno
Opomba uredništva.
Članek „0 sestavi krompirja te severnega dela Dravske banovine", ki je za našo proizvodnjo po priobčenih rezultatih zelo značilen, smo objavili v „Kmetovalcu ' iz razloga, ker je to vprašanje za kmeta dravske banovine eno najbolj važnih in ker smatramo kot umestno, če se o njem že javno razpravlja, da se to vrši v strokovnem listu. Dosledno temu prinašamo kritiko in smo pripravljeni objaviti tudi druga strokovna mnenja.
Pod tem naslovom je izšel v prvi letošnji številki »Kmetovalca" članek g. Henrika Mohorčiča, v oklepaju pa je še rečeno, da je tisti članek poročilo iz Banovinske kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru. V uvodu je omenjeno, da smo se dozdaj morali pri oceni naših pridelkov posluževati tujih virov, in da je bila splošna želja in potreba, da dobimo vpogled v sestavo našega krompirja. V razpredelnici so objavljeni pisani rezultati, iz katerih naj bi v bodoče zanimanci mogli sklepati, kako se bodo razne vrste (mišljene so najbrž sorte!) krompirja obnesle na raznih tleh pri normalnem gnojenju. Na kraju je še omenjeno, kakšen krompir da je pridelala Ba-novinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. — Ves članek temelji na pridelku letnika 1935.
Prebral sem članek, pregledal razpredelnico in sem se v začudenju vprašal: Kaj naj se sklepa iz teh nemogočih podatkov? Glede našega krompirja se iz tistih številk prav nič ne more sklepati, ne o tem kako se bodo obnesle razne sorte na raznih tleh in ne o tem, kako bodo odgovarjale na normalno gnojenje. Prav čisto nič. Rezultati glede beljakovin bi
koruzo, seveda le, če imamo na razpolago obilo gnoja.
4. Na oddelku za ozimine lahko sejemo ozimno pšenico ali oz. rž ali celo oz. ječmen.
Na ta način smo si torej ohranili kljub stalnemu kolobarju še vedno dovolj prostosti, da naše kmetovanje prilagodimo ali bolj za pridelovanje krme ali za pridelovanje tržnih rastlin. Pri tem pa kolobarja ni treba prav nič izpreminjati. Takšen kolobar je prikladen za mnogo večja področja, kakor pa kolobar, ki navaja posamezne rastline podrobno.
(Dalje prihodnjič.)
mogli približno odgovarjati, toda rezultati glede škroba! Pisec trdi, da so to rezultati analiz krompirja — jaz pa trdim, da so to nemogoči rezultati analiz zdravega in zrelega krompirja. Iz tistih številk izhaja, da se pri nas krompir obnaša absolutno drugače, kakor po celem svetu! —
Poglejmo, kako se berejo rezultati analiz krompirja v tem članku! Beli pozni gladki krompir iz Ptuja je imel 8.69% škroba, kifelc iz Ptuja 21.87%, rani rožnik iz Ptuja pa 17.37%. Pozni beli iz Vranskega je imel celih 6.15% škroba, rani rožnik prav od tam pa 18.9%. Te številke niso racionalne, kakor v dotični razpredelnici še mnoge druge tudi ne! Dandanašnji mislim, na celem svetu ne najdemo več zdravega in zrelega kulturnega krompirja s 6.15% škroba. Toliko škroba vsebuje krompirjeva juha. Če pa je pisec analiziral bolan ali nezrel krompir, bi pa smeli od njega pričakovati, da to sam od sebe, istočasno z rezultatom pove. Ves strokovni svet ve, da je vsebina škroba pri krompirju sortna lastnost, da se škrobnost res sicer nekoliko spreminja, vendar pa le do gotove meje, in končno vsak ve, da so pozne sorte mnogo bolj škrob-nate od ranih sort. Člankar pa objavlja presenetljivo vest, da se v severnem delu »Dravske banovine" krompir obnaša čisto drugače, da proizvede rana sorta trikrat več škroba, kakor pa pozna. Kdor to verjame, je zavidanja vreden v današnjih težkih časih, ko je vera tako težko dosegljiva. Vera v tak rezultat in strokovno mnenje pa sta dve stvari, ki sta zelo, zelo daleč narazen!
K članku: O sestavi krompirja iz severnega dela Dravske banovine.
Ing. 1. Zaplotnik.
Evo, zakaj! Vsaka rastlina ima v* svojem življenju dve dobi: prvo, ko sama raste, — samoohrana —, drugo* ko zbira rezervne snovi za potomstvo — ohranitev vrste. — Čim več časa ima rastlina na razpolago, tem dalje časa lahko raste, in tudi več rezervnih snovi lahko nabere. Tako tudi krompir. Do cveta približno raste in ustvarja svoje organe — liste, ki zbirajo sončno energijo in jo pretvarjajo v krompirju svojske snovi. Ko krompir doseže višek razvoja, se celo delovanje njegovih organov preusmeri: snovi, ki jih pridela v svojih listih, ne porablja več za nadaljnjo rast, marveč jih zbira v posebnih organih, ki služijo ohranitvi vrste, v gomoljih. Cisto enostavno in lahko razumljivo je, da se vsaki prostor lažje bolj napolni, če ga dalj časa polnimo. Prav tako je s krompirjem in tvorbo škroba. Rani rožnik, ki zaključi svojo rast konec julija, ne more več zbirati škroba v avgustu in septembru, kar lahko še dela pozna sorta, n. pr. jubel. To je enako v tujini, prav tako kakor pri nas. Vse rane sorte vsebujejo malo škroba — recimo 10—15%, zato pa razmeroma več beljakovin, vse pozne sorte imajo več škroba, 15—20% in čez, in v primeri s škrobom manj beljakovin. Vsled tega tudi nikjer na celem božjem svetu ranih krompirjevih sort ne uporabljajo za proizvodnjo škroba, marveč za jed, pozne sorte pa uporabljajo tudi za industrijo. Smo pač ljudje že taki, da raje jemljemo tam, kjer je več. Tudi škrob iščejo tovarnarji raje tam, kjer ga je več. Vse močno škrobnate sorte so pozne, povsod, ker je to sortna lastnost; in čim bolj so škrobnate, tem poznejše so, tudi povsod. Le iz priobčenih analiz izhaja nasprotno. Nikjer na celem svetu ne najdete zdravega in pravilno dozorelega jubela, ki bi imel samo 7.91% škroba, kot navaja članek za jubel Mariborske vinarske in sadjarske šole 1. 1935. Mnogo bolj bi ustrezalo izkustvu, da je dotični jubel imel 17.91% škroba, oneidovec in kresnik pa po 16%, ne pa 6.28, oziroma 6%.
Mislim, da smo opravičeni zahtevati tako od onih, ki kake ugotovitve objavljajo pod svojim imenom, kakor tudi od onih, ki svoje ime pokrivajo še s plaščem kakega zavoda, da malo verjetnim ali neverjetnim ugotovitvam priključijo svojo verjetno razlago.
In končno še tole vprašanje: če preizkuševalec sam, ki pozna podrobnosti, ne zna raztolmačiti in razložiti rezultata, in ga, če je neverjeten ne objasni, kdo naj to mesto
njega napravi? Mar oni, ki mu podrobnosti niso znane?
Kadar si takoj ne znam pojasniti in ne morem takoj razumeti uspehov, ki mi jih da neki moj poskus, se potrudim, da to najprej sam razumem,
Kontrola
Ing.
V nemških strokovnih listih čita-mo, da so se tudi letos v Nemčiji izvršile preizkušnje lemežev raznih tovarn. Te preizkušnje se vrše 6 let in sicer ne vrši kontrolo država, temveč so se predstavniki industrije in kmetijstva prostovoljno sporazumeli, kako se naj lemeži preizkušajo. Podatki se vsako leto objavljajo v strokovnih časopisih in kmet zamore iz podatkov najbolje spoznati, kakšne kakovosti je lemež in kateri bo njegovim prilikam najbolj odgovarjal. Kupujoč le priznane izdelke, nemški kmet upliva na tovarne, da ga postrežejo le z najboljšim blagom.
Svrha kontrole je, da se ustanovi ali se uporablja za lemeže takšna sirovina, da je iz nje proizvedeno jeklo dovolj trdno in trpežno, da se hitro ne krha, zlomi' in obrabi. Pri tem pa mora biti prodajna cena lemežev temu primerna, torej odgovarjajoča uporabljenemu materijalu in stroškom izdelave, z eno besedo zmogljiva za potrošača. Seveda se pri tem, tudi pazi, da je kakovost jekla vsake tovarne izenačena, ker sicer nastanejo težave v vaški ko-vačnici pri predelavi in kaljenju lemežev.
Na podlagi takšne laboratorijske preizkušnje se izdelki dele v 3 skupine: Popolnoma prekaljeni, normalno na ostrini prekaljeni in končno ne-prekaljeni lemeži. Izdelki tovarn, ki se tudi pri nas uporabljajo, so bili letos sledeče ocenjeni. V prvo skupino spada izdelek tovarne Eber-hard, z zaščitno znamko „skakajoči merjasec", a v drugo lemež tvrdke Rud. Sack z napisom „Sack". Pri tem je upoštevati, da lemeže iz prve skupine ne more vsak vaški kovač ostriti, ker mora imeti za to posebne priprave.
In pri nas? Nikdo se ne briga iz strokovnih vrst, če naše tovarne izdelujejo za naše kmečke razmere prikladne fabrikate in če tovarne zaslužijo carinsko zaščito. Nekatere tovarne se trudijo, da svoje izdelovanje spopolnijo in prinašajo na trg standardizirane izdelke, ki lahko tekmujejo s tujimi. Doživijo pa redno razočaranja, ker nikdo jih ne
da to najprej sebi razjasnim, potem šele to objavim za javnost. Če pa ne znam ali ije morem razložiti uspehov lastnega poskusa, sem pa tiho in premišljujem.
lemežev.
B. F.
ščiti. Za to s svojimi nekoliko dražjimi kakovostnimi izdelki ne morejo izdržati konkurence na videz prvovrstnega ali kakovostno slabega, toda cenenega blaga. Zato naša proizvodnja ne napreduje tako kot bi bilo želeti. Znan je slučaj, da je neki trgovec naročil pri neki naši tovarni lemeže, ki naj ne tehtajo več kot 1.40 kg, da bodo cenejša. Ta tvornica izdeluje normalne lemeže z 2.20 kg teže in ni hotela tako nestrokovno naročilo izvršiti. Trgovec je nato kupil navadno mehko železo, našel neko nestrokovno podjetje, ki mu je potem lemeže izdelalo. Brezvestnemu trgovcu je bilo glavno, da je blago mogel ceneje, toda z neprimerno visokim dobičkom prodajati, a malo se je brigal za to, da je opeharjeni kmet moral lemež že po polletni uporabi zavreči kot neuporab-
; ljiv. Takih slučajev je pri nas vse polno in potem se čudimo, če naša strokovno usposobljena podjetja propadajo, a kmet zgublja vero v poštenje!
Ali ni mogoče tudi pri nas izvesti kontrolo industrijskih izdelkov, ki jih rabi kmet v svojem gospodarstvu? Zdi se mi, da bi bilo to dolžnost tehnične in agronomske visoke šole. Želeti bi bilo, da naše bodoče kmetijske zbornice posvetijo temu vprašanju vso svojo skrb in primerno inicijativo, ker kmetijske zadruge in društva ne morejo, kljub svojim nesebičnim delom prepričati kmeta, da je malenkostno dražje blago bolie in rentabilneje. V tem pogledu je pri nas potrebna stroga javna kontrola in temeljita propaganda pri kmetu, če hočemo očistiti trg tujega in domačega slabega blaga.
Izravnava vprege na vagi.
Ing. F. B.
V kmečkem gospodarstvu se mora dostikrat v vprego uporabiti dve različno močne živali ali pa se mora ena žival ma-nje obtežiti, ker je breja, oziroma še ne-priučena vpreganju. V takih slučajih vpo-
rahljamo vage z različno dolgimi kraki, ter vprežemo slabšo žival na daljši krak. Navadno imajo vage razen na sredini, še eno rinko za obešanje, in sicer 5 do 10 cm oddaljeno od glavne. Vago moramo v tem slučaju preobešati. Kakor pa naša slika kaže, se preobešanju lahko izognemo, ako je naprava za obešanje vagirov (tri-kelcov) tako napravljena, da se dolžina krakov vage lahko na njej menja. Trikelci pri tej napravi ne vise na navadnem obroču, temveč na navzgor zapognjeni kavlju podobni napravi, katere obe sloči stoje do 8 cm narazen. Kako se naprava pritrdi na vago, oziroma kako se obesi trikeljc, je iz slike razvidno.
Zunanja sloč naprave je torej od sredine za 8 cm bolj oddaljena kot notranja.
Če z rinko pritrjeni trikeljc zaokrene-mo za pol kroga, ga premestimo na notranjo ali zunanjo sloč naprave in podaljšamo
Travništvo.
Kr. banska uprava je v zadnjih letih podvzela hvalevredno akcijo, da pridobi naše kmetovalce za novo kulturo: za pridelovanje travnih semen. V naši državi porabimo vsako leto precej travnih semen. Toda večinoma ta semena uvažamo iz inozemstva, le deloma jih pridelujemo tudi doma. S tem, da ta semena kupujemo v tujini, grešimo trikrat: 1. plačujemo nebroj tujih posrednikov, ki tako žive na naš račun, 2. na naših poljih sejemo drugo tuje seme, toda pridelke, ki jih kot agrarna država moramo izvažati, prodajamo tujcem za ceno, ki jo oni določijo — če sploh hočejo kupiti od nas, in 3. navadno dobimo slabše blago kot je domače. Saj je znano, da vsaka rastlina uspeva najbolje v svojem podnebju, v okoliščinah, ki jih je vajena. Od semena pa, ki ga inozemski veletrgovec zbere s celega sveta, ne moremo z gotovostjo pričakovati, da bo prav na naših poljih dalo najboljši priidelek. Zato moramo z veseljem pozdraviti vsako prizadevanje, ki stremi za tem, da se osamosvojimo.
V ljubljanski okolici je že vpeljano pridelovanje mačjega repa in francoske pahovke. Okrog Osijeka pridelujejo angleško in laško ljuljko, travniško bilnico, rdečo bilnico in pasjo traivo. Ti pridelki niti približno ne zadoščajo za domače potrebe. Po priizadevanju banske uprave so se osmovali krožki travnih semenarjev. Te:m je kr. banska uprava obljubila, da. odkupi seme po ceni, o kateri lahhko rečemo, da vsebuje tudi nagra-
ali skrajšamo en kraj vage. Cim je žival vprežena se trikeljc ne more sam od sebe
SI. 1.
premestiti, saj bi se moral za to preobrniti, kar pa radi zategnjenih štang ni mogoče. Naprava je priročna za navadne voze pri katerih imamo trikelce stalno obešene. Izdelati jo zamore vsak kovač.
do za trud, ne samo plačilo za blago. Samoposebi pa je umevno, da je kr. banska uprava stavila en pogoj: da semena ustrezajo normam, t. j. da so dovolj čista in dovolj kaliva. Tu pa nastajajo številne težave, ki jih občutijo zlasti začetniki, in ki jih bodo prebrodili le, če bodo dovolj vstrajni.
Na podlagi preiskav lanskoletnih travnih semen v laboratoriju kmetijske poskusne.in kontrolne postaje v Ljubljani — okrog 50 raznih vzorcev — mislim, da moram pridelovalce opozoriti na nekatere okolnosti, ki odločilno vplivajo na kvaliteto semena. Kvaliteto ali vrednost semen ocenjujemo po važnih lastnostih. Kadar so te lastnosti take, kot jih navadno ima dobro seme dotične vrste, pravimo, da je seme normalno, da ustreza normam, ali povprečnim vrednostim. Take lastnosti, po katerih ocenjujemo vrednost semena, so či-stota, kalivost, pri nekaterih semenih hektoliterska teža, absolutna ali ti-sočzrnska teža, odsotnost škodljivih primesi itd. Za nas prihajata v prvi vrsti v poštev čistota in kalivost. Te vrednosti izražamo v odstotkih; n. pr. če za neko seme rečemo, da ima 96.5% čistote, pomeni, da se v 100 utežnih delih dotičnega semena nahaja 96.5 delov čistega zrnja in 3.5 delov raznih primesi; če pravimo, da ima neko seme 85% ka-iivosti, pomeni, da od vsakih 100 čistih zrn kali 85, dočim ostalih 15 zrn pravzaprav nima nobene vrednosti.
Za nadaljnje razumevanje je potrebno, da imamo točno predstavo,
kaj se smatra za čisto zrnje, in kaj za primesi. Za čisto zrnje smatramo vse ono seme, ki je na prvi pogled zdravo, a natančneje povedano: vsako ono seme, od katerega moremo pričakovati, da se bo iz njega razvila normalna ali povprečna rastlina dotične vrste, seveda v kolikor se to more presoditi na zunaj. Če zrnu manjka klica, ga ne moremo prišteti med čisto seme, ker je popolnoma izključeno, da bi iz njega moglo sploh kaj zrasti. To v mnogih slučajih lahko opazimo na prvi pogled, n. pr. pri pšenici ali rži. Če je klica poškodovana, prištejemo tako zrno k prime-sim, n. pr. zrnje, poškodovano od mlatilnice. Če je seme gluho, t. j. če so razvite samo pleve in luščine, ne pa tudi zrno, prištejemo tako seme k primesim. Pri ovsu najdemo n. pr. često nekaj prav debelih zrn; pri natančnejšem pregledu vidimo, da se taka zrna sestoje iz dveh zrn, zunanjega, ki je navadno gluho, in notranjega, ki je navadno kleno. Zunanje, gluho zrno štejemo med nečistoto. Iz navedenega vidimo, da se pri točni laboratorijski preiskavi marsikaj šteje med nečistoto, kar bi na hitro roko še smatrali za dobro. Za zgled sem navajal žitno zrnje, ki je dovolj veliko, da napake lahko vidimo s prostim očesom. Travno seme je žitu podobno, le da je mnogo drob-nejše.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Orodje za izravnavanje travnikov in pašnikov.
Ing. F. B.
Negovanje travnikov in pašnikov je ravno tako važno kot pri njivah, saj tudi na teh površinah produciramo velike količine hrane. V ipravem času uporabljena brana, poravnanje krtin in razdelitev krav-jakov ob paši, spada med ono negovanje, ki daje sigurno korist.
Za ta 'dela dobavlja industrija razno pripravno orodje, vendar si ga lahko tudi sami brez večjih stroškov napravimo. Včasih zadostuje doma spletena trnjeva brana, ki jo primerno obtežimo ali pa stari obroči od koles, ki smo jih skupaj speli in jih vlačimo po zemlji.
Priobčena slika prikazuje prav pripravno doma izdelano orodje. Sestoji se iz lesenega okvira. Na obeh podolžnih tramih, ki drse na zemlji, nabijemo železne šine, da je orodje bolj težko. Na železni šini sprednjega podolžnega trama prinitamo 3 do 4 cm dolge tope zobe, ki parajo pri delu rušo travnika. Kaveljni za vprego gredo skozi oba trama in so na zadnjem z vijakom pritrjeni, s čemer okvir pridobi na trdnosti.
Za pridelovalce travnih semen.
Ing. I. Zaplotnik.
SI. 2.
Na sliki se vidi orodje pokonci postavljeno od zdolaj. Trami so debeli
Sadjarstvo.
Apno, tako gašeno kot živo, se že dolgo vrsto let prav uspešno rabi v sadjarstvu za očuvanje sadnih rastlin pred njihovimi številnimi zajedalci.
V	prvi vrsti je apno neobhodno potrebno hranilo za vse rastline. Njegov nedostatek se kaj vidno odraža na sami rastlini (bledo, rumenkasto listje, slab in krmežljav razvoj), še vse bolj vidno pa na samem pridelku, ki je tako v količinskem kot tudi v kakovostnem pogledu nezadovoljiv.
Po novejših dognanjih služi apno za nevtralizacijo organskih kislin, ki nastanejo v rastlini kot medprodukt pretvarjanja škroba v številne druge zelo komplicirano sestavljene rastlinske snovi.
Apno pa je v drugi vrsti obrambno, deloma tudi zatiralno sredstvo v boju s škodljivci. Praktična iskustva so sicer dokazala, da niti živo, nito gašeno apno nima popolno uničujočega delovanja niti na trose in podgobje glivic, niti na razne razvojne oblike Številnih živalskih rastlinskih škodljivcev. Gašeno apno je ponekod še dandanes v rabi v borbi proti snet-javosti na žitu. Pripomnimo pa naj, da je za to svrho nerabno, močno škodljivo, ker v veliki meri zmanjšuje semenu sposobnost kalitve.
V	sadjarstvu se rabi posebno gašeno apno že precej časa. Apneni be-lež, ki mu mnogi odrekajo vsako vrednost v pogledu očuvanja rastlin pred njihovimi škodljivci, je vendarle, to posebno radi cenenosti kot tudi same koristnosti, vprav danes edino sredstvo, ki ga moremo s tega mesta vsakomur priporočiti. Če si že sami ne moremo živega apna prirediti, si ga pa prav lahko za cenen denar kupimo. Na ta način je danes, v času, ko v marsikateri hiši primanjkuje denarja celo za sol in najpotrebnejše, edino mogoče, da očistimo sadovnjake vsaj nadležnega in močno škodljivega mahu in lišaja, ki se tako bohotno razrašča skoro v vseh naših sadovnjakih.
125X170 mm; sprednji je dolg 2.25 m, a zadnji 2.35 cm, da je delo bolj enakomerno pri obračanju. Trami stoje eden od drugega 45 cm.
Orodje združuje pri delu funkcije brane, vlečke in celo valjarja. Vporabiti se mora za vprego 2 konja. Uporabljati se zamore prepletena s trnjem tudi za brana-nje in poravnavanje njiv pred setvo.
Pri uporabi apnenega beleža stopa v ospredje tudi vsega upoštevanja vredna okolnost, da so namreč naši sadjarji trenutno kaj slabo preskrbljeni s škropilnicami, brez katerih pa je raba vseh številnih obrambnih, odnosno zatiralnih sredstev skoro popolnoma izključena.
Sestav in tudi raba apnenega beleža je enostavna in priročna, radi tega ga tudi s te strani priporočamo. Ob tej priliki pa seveda prav radi poudarjamo, da so potrebna za uničevanje škodljivcev, za res popolno izvedbo posebno zimskega škropljenja druga kemična sredstva (žveple-no-apnena brozga, arborin itd.), ki so za te svrhe dandanes oblastveno priznana in tudi splošno v rabi.
Apneni belež moramo pravtako z vso natančnostjo prirediti kot katerikoli drugo kemično obrambno snov. Živo apno naj bo kar moč sveže, brez primesi peska ali zemlje, če le moč v večjih grudah. Tudi ni vseeno, kako apno pogasimo. Odtehtano količino živega apna moramo politi najprej z malo vode in ko večje grude že razpadejo, prilijemo na-daljno količino vode in zopet pustimo, da se apno kuha, kot pravimo. Le na ta način ugašeno apno je res dobro za prireditev apnenega beleža kot tudi vseh drugfh snovi, za katere napravo nam služi apno.
Za napravo 100 1 apnenega beleža potrebujemo 12.5 kg živega, sveže žganega apna, ki ga pogasimo, kot smo zgoraj opisali. Prav toliko dodamo tudi čistega, najbolje preseja-riega bukovega pepela, ki ga strese-mo počasi, ob neprestanem mešanju, v raztopino gašenega apna. Posodo, v kateri smo belež priredili, pokrijemo, to še posebno, če je posoda na prostem. Tako prirejeni apneni belež mora stati še 6—7 dni, vsak dan pa ga moramo vsaj trikrat dobro premešati. Šele zdaj je apneni belež goden za rabo, Pred vsakim odvzemom v manjšo posodo, ko belež ra-
bimo, moramo zmes vselej dobro premešati.
Apneni belež rabimo lahko takoj, ko listje odpade vse tja do spomladanske brstitve. Drevesca vselej po-preje dobro s strgulo ostrgajmo in s ščetjo očistimo, nakar jih z navadnim zidarskim čopičem premažimo z apnenim beležem vse od tal pa tako visoko v krono, kolikor le moremo doseči. Po potrebi nataknimo čopič na odgovarjajoč lesen drog, ali pa si pomagajmo z lestvo.
Omenili smo sicer že, da ima gašeno apno le neznatno sposobnost uničevanja glivičniih trosov in njihovega podgobja. Priznano pa je delovanje na živalske škodljivce in njihovo zalego. Uničuje pa popolnoma mah in lišaj, ki postane najprej rdeč, nato pa rudečkasto-rumene barve.
V kolikor apneni belež ni direktno zatiralno sredstvo, vsekakor v veliki meri varuje drevo pred napadom in okuženjem, ki tako pobeljeno vse lažje kljubuje in tudi občutno zmanjšuje pogoje sami naselitvi rast-
Beljenje dreves ima nadalje tudi priznan pomen z ozirom na brambo sadnega drevja pred zajcem. V tem slučaju moramo seveda premaz večkrat obnoviti. Zanesljivo obrambno sredstvo pred zajcem seveda beljenje ni.
Važno, pogosto neprecenljive vrednosti pa je beljenje dreves z apnenim beležem, da namreč s svojo belo barvo ne dopušča prevelikega segrevanja dreves v zgodnje spomladanskih, pogosto prav toplih dneh. Drevesa radi tega predčasno ne pridejo v sok. Ni hujšega zla za sadjarja kot je občuten mraz v zgodnji pomladi, če se pojavi po toplih in milih zgodnje spomladanskih dneh. Tak mraz pogosto ne uniči le same letine, temveč tudi vse dolgoletno delo in up sadjarja. To svojstvo, apnenega beleža (poleti nosimo raje bele obleke, da nas solnce tako ne žge) je važno tudi radi tega, da drevo kasneje brsti in da se tudi na ta način izognemo kaj pogosti škodi, ko nam slana v enem samem jutru zamori in osuje vse cvetje.
Apneni belež ni močno in vsestransko uspešno sredstvo za zimsko uporabo, poudarjamo pa, da je ravno danes edino sredstvo, ki ga ne samo moremo, temveč tudi moramo vsesplošno rabiti. Tu ne velja noben izgovor, češ nimam niti denarja, niti škropilnice, niti radi preobilega dela časa za boj s sadnimi škodljivci. V kolikor bi splošno rabo tega sredstva v resnici onemogočalo pomanjkanje sredstev za nakup živega apna, odnosno pomanjkanje apnenca za njegovo napravo, naj priskočijo na po-
Apneni belež.
Ing. Lojze Prezelj, zasebni fitopatolog.
moč oblasti, ki imajo v to svrho na razpolago potrebne fonde. Potrebno bi bilo, da se vsaj ta ceneni način borbe s škodljivci posploši in tudi uzakoni.
Na ta način sicer ne bo kdovekaj pomagano sadjarstvu, storili pa bomo pomemben korak naprej v pogledu splošne, skupne borbe z rastlinskimi škodljivci. Vemo pa, da je le borba vseh brez izjeme res uspešna in koristna.
Razglas. .
Škodljivci in bolezni sadnega drevja našim sadjarjem zelo škodujejo. Vsled neugodnih vremenskih razmer je boj proti škodljivcem in boleznim večkrat težek. Največjo škodo pri našem sadnem "gospodarstvu pa povzročajo v prvi vrsti malomarni sadjarji, ki zanemarjajo svoje sadno drevje. Slabo oskrbovani in zanemarjeni sadovnjaki so leglo mnogih zajedavcev in bolezni, ki uničujejo premoženje vseh sadjarjev in s tem premoženje vsega našega naroda.
Naši sadovnjaki bi neprimerno več nesli, ako bi jih primerno gnojili in čistili. Z našim sadjarstvom le slabo uspevamo, če drevje čistijo in škropijo samo posamezniki, drugi ga pa zapuščajo v največji nesnagi. Naši sadovnjaki bodo rodili lepše in boljše sadje še-le, ko bo sleherni sadjar svoj sadovnjak redno čistil, trebil in pravilno oskrboval.
Zato poživlja kraljevska banska uprava vse posestnike sadnega drevja, da se čim preje lotijo čiščenja in urejanja sadovnja-kov. Pri tem delu jim bo pomagala z dodelitvijo arborina za zimsko škropljenje, ki ga bo dajala v tekočem mesecu pred vsem onim javnim ustanovam in združenjem, katerih člani bodo svoje sadovnjake pravilno očistili in uredili.
V ta namen je potrebno, da vsi posestniki sadnega drevja odstranijo iz svojih sadovnjakov vsa drevesa, ki so suha, napol suha ali močno rakova, in drevesa, ki ijih je močno napadel zalubnik, vrtni za-vrtač, kapar ali krvava uš. Drug način zatiranja je nemogoč. Prav tako je potrebno odstraniti iz sadovnjaka vse suhe, napol suhie in odmirajoče veje in štrclje.
Posestniki sadnega drev|ja se nadalje pozivajo, da odstranijo ipo vsem drevju malh, lišaje, staro lubje, drevesno gobo in suhie gnile plodove. Z drevja se naj odstranijo tudi vsi grmiči bele omele (lima). Mainjši grmiči omele na vejah se naj globoko izrežejo, rane pa zamažejo s cepilno smcolo ali gorkim katranom. Veje, na katerih se je naselilo več omelinih grmičev, se morajo odžagati. Drevje, ki ga je bela omela mo»čno napadla, se mora pomladiti tako, da se odžagajo vse glavne veje za dve tretjimi njihove dolžine. Površno odrezovanje
ali odlamljanje omelinih grmičev ni učinkovito, ker omela iz korenin ponovno požene. Sadjarji se nadalje pozivajo, da po-režejo in takoj sežgejo goseničja gnezda zlatice in glogovega belina, ki se nahajajo po zimi na vejah sadnega drevja, v grmovju in živih mejah. Stardkava drevesa, kjer je plezanje po trhlih vejah nevarno, je najboljše posekati in odstraniti iz nasada.
Ko je drevje tako očiščeno, se priporoča vsem, da ga poškropijo s primernim škropivom (10% arborin, 6% neodendrin ali 20% žvepleno-apnena brozga). Kakor hitro bodo sadovnjaku primerno očiščeni in urejeni, bo pristojno okrajno načelstvo na predlog kmetijskega referenta razdelilo javnim ustanovam in združenjem arborin, katerega je banska uprava dobavila za škropljenje očiščenih sadovnjakov.
Arborin se naj pripravi tako, da se primeša na 100 litrov vode 10—12 kg arbonina. Tekočina se naj premeša in takoj porabi za škropljenje. Škropi se naj meseca februarja ali v začetku marca ob lepem vremenu, še preden se popje odpre. Pri škropljenju je treba paziti, da se zadenejo vse
Vinogradništvo.
Pred dobrimi 40 leti je bila trsna uš že v vseh naših vinogradih in naš vinogradnik je preživljal takrat krizo, ki ni bila nič manj kruta kakor današnja, samo k sreči ni bilo uničeno vse naenkrat. Vinogradi so se postopoma obnavljali takorekoč skoraj brez vsakih skušenj. Ni čudo, če so se napravile tudi pogreške. Takrat obnovljeni vinogradi so že marsikje odpovedali in v splošnem se lahko reče, da je druga obnova vinogradov v polnem teku. Najlepši dokaz za to je vsakoletno veliko povpraševanje po trsju za zasajanje novih vinogradov.
Dobre in slabe izkušnje pri prvi obnovi vinogradov na amerikanski podlagi nam morajo biti kažipot pri drugi obnovi, da bodo izostale napake storjene pri obnovi.
Vsak vinogradnik bi si za svoje razmere moral izdelati nekak delovni načrt za smotrno obnovo, ki naj obstoja v glavnem v sledečih točkah: v kakšnem vrstnem redu se naj obnavljajo posamezne parcele, kako pripraviti zemljo za nov nasad in kakšne sorte ter na kakšnih podlagah se naj sadijo.
Ker naj novi nasadi zavzemajo izključno le izrazite vinogradne položaje z dobro sončno lego, je za celotno vinogradno zemljišče prevda-riti, da-li ne bi kazalo tu ali tam
veje, vejice in popje, debla pa premažejo tako, da ne ostane na drevesu nobenega nepoškropljenega dela.
Sadjarji! Ne zanemarjajte svojega sadnega drevja! Cisti in dobro oskrbovani sadni nasadi Vam bodo poplačali trud z obilnim sadjem. Zato se pozivate vsi, da sadovnjake očistite čim preje, najpozneje pa do 15. marca.
Kraljevska banska uprava dravske banovine, V Ljubljani, dne 6. februarja 1937.
Ban: Dr. Natlačen.
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru »e vršita v mesecu marcu t. 1. dva sadjarska tečaja:
V petek in soboto, dne S. in 6. marca:
dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, pomla-janje, gnojenje in precepljanje sadnega drevja;
v ponedeljek, dne 15. marca: celodnevni tečaj o zatiranju škodljivcev in bolezni ter škropljenju sadnega drevja.
Oba tečaja sta brezplačna, teoretična in praktična ter trajata vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
kakšen del, kjer lega ni najboljša in radi tega tudi kakovost pridelka slabša, opustiti in izkoriščati to zemljo ali s sadnim drevjem, ali s čim drugim.
Kakor se je prva obnova vršila postopoma zlasti že z ozirom na skromna razpoložljiva denarna sredstva, tako bo tudi danes naš vinogradnik, ki je v slabih gmotnih razmerah, mogel obnavljati svoj vinograd počasi — parcelico za parce-lico.
Zato je važno, da si vinogradnik napravi načrt za celotno obnovo, da si razdeli vinograd na parcele takšne velikosti, kolikor zmore zrigolati v posameznih letih. V parcelah, ki bodo prišle na vrsto šele črez daljšo dobo, naj se prazna mesta, kjer so vsahnili posamezni trsi, izpolnijo ne s podsa-janjem, temveč le z grobanjem, ker le s tem se more rodnost starejših parcel vzdrževati na dobičkanosni višini.
Rešiti je tudi vprašanje, da-li naj zemlja pred zopetno obnovo nekaj let počiva ali ne?
Pri poljskih kulturah pač vsakdo dobro ve, da je kolobarjenje ali menjava rastlin neobhodno potrebna, če hočemo imeti redno leto za letom zadovoljive pridelke. Ako ponovno sejemo ali sadimo na polju na istem mestu eno in isto rastlino, opazimo
Racionelna obnova vinogradov.
Ing. Ivo Zupanič, Ljubljana.
kmalu, da postajajo pridelki tudi pri pravilnem gnojenju glede množine manjši in glede kakovosti slabši. Zemlja se je za dotično rastlino utrudila. Kolobarjenje v strogem smislu poljskih sadežev v vinogradu ni potrebno in bi bilo seveda v praktičnem oziru nemogoče. Vendar pa se tudi v vinogradništvu toplo priporoča, da je med starim izkrčenim in novim nasadom par let odmora. To počivanje zemlje je bodočemu nasadu le v korist, kajti izkušnje so marsikje pokazale, da novi nasad takoj za starim dobro ne uspeva in je treba mnogo truda s podsajanjem in izrednim gnojenjem, da se nov nasad spravi po več letih v normalen tir.
Nikakor pa ni potrebno, da bi zemlje v teh par letih sploh ne izkoriščali. Nasprotno, pravilno izkoriščanje koristi bodočemu nasadu, pa tudi neposredno vinogradniku.
Opuščeno parcelo posejemo za teh par let z lucerno, kar je najbolj enostavno in tudi najbolj koristno. Znano je, da spada lucerna med one rastline, ki nabirajo iz zraka dušik, to
za rast prepotrebno hranilno snov. Z lucerno torej v teku let obogatimo zemljo na dušiku ter smemo s sigurnostjo pričakovati pri novem nasadu zadovoljivo dobro rast. Lucerna pa nudi še tudi druge ugodnosti. S svojimi koreninami gre globoko v zemljo, kjer si poišče potrebno hrano. Pri rigolanju ostanejo te korenine v zemlji, kjer sprhnijo, obogatijo zemljo s humusom ali črnico in jo napravijo rahlejšo, bolj zračno. Oni deli korenin, ki segajo še globlje v ne-zrigolano zemljo, sprhnijo ščasoma, ter napravijo s tem naravne dovodne cevi v zemljo za zrak, ki pomaga razkrajati hranilne snovi ter jih pretvarjati v one oblike, v katerih jih lahko trs sprejme s svojimi koreninami.
Koristi počivanja zemlje pred zo-petno obnovo so torej večstranske in se izplača v celotnem načrtu obnovo organizirati tako, da vsaka parcela, predno jo zrigolamo, počiva par let — vsaj dve do tri leta — in jo izkoriščamo z lucerno.
(Dalje prihodnjič.)
Ali je bila lani samo peronospora kriva slabe vinske letine?
Josip Štrekelj:
Da je bila lani slaba vinska letina, zvračajo vinogradniki krivdo tudi na kakovost galice. Težko je priznati lastno krivdo! Iz poročil v strokovnih in drugih listih pa je posneti, da je bila vendar dobra vinska letina tam, kjer so rano, t. j. pravočasno škropili z bordoško brozgo, namreč prej, ko so izkalili glivični trosi. Znano je pač, da galica odvrača pero-nosporo. Če se pa pojavi, je ne uniči nobeno sredstvo.
Pred vojno smo dobivali češko in angleško bakreno galico. V letu 1908. in kasneje nekaj let, so vse razne bolezni v večji meri napadale trte. Vzgoja na zeleno cepljenih trt je bila skoraj nemogoča. Vinogradniki so mi tožili, da je temu vzrok manj vredna galica. Eni so grajali češko, drugi pa angleško. Da bi doznal, kje je resnica, sem poslal takrat v svoj-stvu vinogradniškega učitelja vzorce obeh galic na goriško kmetijsko kemično preskuševališče v preiskavo. Odgovor se je glasil, da je oboja galica tega leta taka, kakor prejšnih let, le da je angleška za majhen drobec odstotka čistejša od češke, kar pa ne prihaja v poštev. Torej galica ni bila kriva ne ena, ne druga!
Da-si se je škropilo slej ko prej redno z 1 do lVz.% bordoško brozgo
prvikrat, ko so bile mladike dobro ped dolge, drugič po odcvetenju trt, pa le ni bil uspeh zadovoljiv. Bolezen je šla svojo pot. Najbolj so bile napadene trte v rujavi, kremenčasto-ilovnati zemlji, zlasti sorte refošk (teran), malvazija, klarenca in ale-ksandrijski muškat.
Po natančnejšem opazovanju obolelega listja in grozdja, ni imelo to znakov peronospore, temveč listje je zgubilo zelenilo, se le nekoliko zvilo in odpadlo, kakor v jeseni. To je bila trtna rja.
Posnemajoč škropljenje sadnega drevja spomladi z bordoško ali s kaliforniško brozgo, ki ste proti raznim glivičnim boleznim najuspešnejši sredstvi, ko popje napenja, sem skušal to uporabiti tudi pri trtah. Vinograd, ki smo ga odbrali v poskusne svrhe, smo razdelili na tri dele. Z 1% bordoško brozgo smo škropili prvo tretjino, ko je popje napenjalo; drugo, ko so trte odgnale 4 do 6 cm t. j. takrat, ko je bil zarod dobro viden. (Kmetje so se izrazili, da kadar so mladike kakor nageljni). Na zadnji tretjini smo opravili škropljenje in istodobno tudi na prvih dveh tretjinah, kakor običajno druga leta, ko so bile mladike dobro ped dolge.
Na prvi tretjini je bil uspeh delen, na drugi popolen, na tretji pa se je pojavila rja, kakor prejšnje leto.
Morda bi v dravski banovini zadoščala Vi% brozga za prvo škropljenje z ozirom na tukajšno podnev-no toploto in vlažnejše noči. Mogoče je, da bi 1% brozga opalila nežne odganjke, kakor opazujemo tu ta pojav na sadnem drevju.
V minulem letu nisem imel prilike opazovati bolezni v vinogradih. Po poročilih v strokovnih in drugih listih o „neugnani" bolezni sumim, da je bila kriva slabe vinske letine razen peronospore tudi trtna rja. Pripravite se že sedaj, ko pride čas, pa poskusite in poročajte!
Čebelarstvo.
Omejitve svobode prevažanja čebel.
(Nadaljevanje)
Značilno je, da se prevaževalci ne pritožujejo, da so bili njihovi panji izropani. Razlaga je preprosta: oni postavljajo dovolj močne in skrbno pripravljene družine na ajdovo pašo, saj vedo, da bi sicer oni svoje panje odpeljali domov izropane, prazne. Zato naj pač domači čebelarji spravijo svoje družine vedno na tako višino, da jim tuje čebele, pa tudi ne sosedove, nič ne morejo. Tu je tudi edini odgovor tistim, ki trdijo, da znajo prevaževalci svoje čebele al-koholizirati in jih naganjati, da izro-pajo domačinom panje, misel, ki se je mogla prvič roditi le v glavi kakega alkoholika.
Če se vpošteva, koliko stroškov, sitnosti in nevarnosti prenaša preva-ževalec le zato, da zagotovi svojim čebelam zimsko zalogo ajdovega medu, ker nima v domačem kraju nič jesenske paše, tedaj je na dlani, da zasluži on vso podporo oblastev, nikakor pa ne omejitve in zapreke, ki mu lahko uničijo čebelarstvo.
Prevaževalčevo čebelarstvo je v njegovem domačem kraju za sadje-rejo in poljedelstvo najmanj toliko koristno kot zanemarjena čebelarstva omenjenih tožečih domačinov na področju ajdovih pasišč v njihovem, ki so radi slabega stanja brez pomena za gospodarstvo. Žal pri nas še ni dovolj prodrlo spoznanje, da ni toliko
donos medu (kot izredno izdatne in zdravilne hrane), kot pa oplojevalno delo čebel tisti činitelj, ki napravi iz čebeloreje tako pomembno panogo narodnega gospodarstva. Prevažanje čebel pa je že samo ob sebi dokaz visokega stanja dotičnega čebelarstva, na čigar obstoju je splošnost interesirana. Od 10.000 čebelarstev naše banovine je malone vse pasivno, čebelarjev, ki imajo, povprečno vzeto, še kaj prebitka, bo toliko, da jih lahko naštejemo na prstih ene roke. Vsi drugi žrtvujejo delo, denar in svojo ljubezen leta in leta brez nagrade svojim čebelam in živijo vedno le od upanja na „boljše čase", ki jih ni. Če vemo, da znajo v Ameriki ceniti čebele tako, da sadjarji proti velikim nagradam vsako pomlad najamejo večja čebelarstva, ki naj jim oplodijo cvetje sadnega, drevja, je prav paradoksno, da se mora naš čebelar boriti ne le proti neugodni naravi, temveč tudi še povrh proti umetno ustvarjenim zaprekam. Pri nas so predvsem vsi Notranjci in deloma tudi Gorenjci navezani na prevažanje v ajdo. V tem morajo raču-
Gozdarstvo.
Človek
Ing. Mirko
Podnebje, ki ustreza gozdu, prija tudi človeku. Prvotni človek je otrok gozda, kateri mu je bil dom, varuh in rednik. Gozd uspeva nekako do 70° severne zemeljske širine, ki odgovarja po svojem podnebju 1600 do 1800 m nadmorske višine, kjer vlada povprečna letna toplina —5 C°. Razen tega gozd zahteva nekako 500 mm letnih padavin, če sicer nima druge vode. Tudi človeška stalna bivališča ne prekoračujejo bistveno meja gozdne razprostranosti na zemeljski površini, kar je vsekakor značilno za neko odvisnost človeka od gozda. Ta odvisnost je bila največja ob nastajanju človeka, pa se je vedno bolj rahljala z njegovim napredkom.
Gozd ima čudovito lastnost, da ohranja plodno zemljo in jo celo zboljšuje. Zemlji, ki bi bila brez varovalnega gozda, prepuščena sama sebi, opeša plodnost. Da je torej zemlja ohranila rodovitnost dotlej, da je človek postal poljedelec, se ima zahvaliti največ gozdu. Zato so bila gozdna tla tudi najboljša in najrodo-vitnejša ter je človek kot kmetovalec in poljedelec krčil gozd, da je pridobil polje. Tedaj je bil gozd človeku tudi protivnik, ker mu je silil v polja in pašnike, kjer ga človek ni mogel
nati tudi z vsestransko podporo obla-stev, ki pa žal ne kažejo dovolj razumevanja za stvarni položaj. Častno izjemo pa tvori železniška uprava, ki se v zadnjih letih trudi, da olajša vsaj prevoz po železnici.
Navedena naredba vsebuje več točk, ki nikakor ne morejo naprej ostati v veljavi, če bi že predpisana naredba v taki obliki ostala. Če mora občina čebele odstraniti, kam naj jih odpravi, ko vendar ni krajev brez gospodarja? In pod kakim nadzorstvom in strokovnim spremstvom? Sicer pomenja ta točka uničenje čebel. Nadalje pa odklonjeni prevaže-valec večinoma ne more več za to leto nikjer dobiti pasišča, saj si ni smel na dveh krajih rezervirati prostora za iste čebele, po prejemu odklonilnega odgovora občine pa mora biti za drugje že vse zamujeno. In končno bi morala občina v vsej zadevi občevati le z lastnikom zemljišča, kamor se pravilno postavljajo čebele, ne pa s prevaževalcem samim, ki je daleč. — Naredba v sedanji obliki naj se pač ukine, ker nikakor ne more zadovoljiti.
in les.
šušteršič.
s svojim preprostim orodjem prav obvladati, tako da je prisiljen spustil ogenj v boj zoper njega.
Če govorimo o gozdu mislimo pri tem na les, ki je glavna tvorba gozda. Gozd je torej obdajal vsepovsod človeka in zato je človek takoj spočetka spoznal dobra svoj-stva in vrline lesa. Največja vrlina mu je bila spočetka gotovo ta, da je les rad gorel. Saj prav za prav ni drugega kakor ujeta sončna energija, to je v tvarno obliko predelana sončna gorkota in svetloba. Les se je dal tudi najlažje obdelovati, bil je razmeroma lahek, toda trden in trpežen. Preprosti človek je iz lesa najhitreje in najlažje postavljal svoje domove, staje, ograde, si izdeloval orodje, pohištvo, posodo, pozneje vozove, kolesa, prve stroje itd., enostavno vse, kar je potreboval za svoje gospodarstvo.
Naravno je, da se je prvotno mogel in moral poslužiti tega edinega gradbenega materijala, če izvzamemo kamen, ki ga je bilo neprimerno težje obdelovati in ki ga ni bilo povsod pri roki. Razen tega je bil kamen težji, mrzlejši za bivališča in vlažnejši. To sta občutila jamski človek in jamski medved, ko sta v špiljah in jamah solidarno prenašala
' nevšečnosti sklepnega reumatizma. Zlasti v mrzlejših pokrajinah je bil les edina snov za stavbe, zlasti za bivališča. Saj so bile hiše mest v velikem delu Evrope pred dobrimi 100 leti še pretežno lesene, kaj šele na vasi in kmetijah.
Ker imajo razne vrste lesa različna in odlična svojstva na trdoto, trpež-nost, nosilnost, tlak, zanesljivost itd. si je človek lahko izbral lesovje, ki je njegovemu namenu najboljše služilo. Poleg vseh dobrih lastnosti je ■ prijalo človeku to, da je les rastel, to je, da je gozd stalno dajal neko količino lesa, ne da bi se izčrpal, kar ga je posebej odlikovalo pred vsemi drugimi snovmi.
Še dandanes pri vsem razvitku znanosti in tehnike ni mogla nobena" snov s tako vsestransko uporabljivostjo prekositi lesa. Za posamezne in posebne svrhe je sem in tja kaka kovina ali kamen boljša, vendar za les na splošno še ni in še z lepa ne bo vrednega nadomestka. Nasprotno se človek vrača po dolgem iskanju in preizkušanju nazaj k lesu, ki je v človeškem gospodarstvu nepogrešljiv ravno tako kakor ogenj. Poleg vsega sta pa človek in gozd, to je les, tvorba istega podnebja in istih življenjskih pogojev. Zato človek z nobeno snovjo ni v tako tesnem sožitju, kot z lesom. Od zibelke do groba ga spremlja, varuje, greje, podpira, redi, skratka les mu je najvažnejši gospodarski moment v življenju.
Značilno je, da si je človek opredelil svojo kulturno zgodovino po dobah, ki jih je zaznamoval po značilnih, gospodarsko važnih snoveh tistega časa, kakor: kamena doba, bronasta doba, železna doba itd. Lesne dobe pa ni označil, ker ta vedno traja od kar je človek in dokler bo človek. Zato je razumljivo, zakaj je človek prvotno gradil vse iz lesa, kakor še danes gradi zlasti kmetovalec, ki je tudi ostal najbližji gozdu, to je lesu.
Pravilno vzdrževanje žage.
Ing. F. B.
Ali ste si že kedaj pogledali žago, ki jo v gospodarstvu uporabljate? To se pravi, natančno in od blizu pogledali? Ali ste kedaj primerjali svojo staro žago z novo in spoznali v čem je med njima razlika? Prepričani smo, da tega niste storili. Če bo-dete sedaj, ko ste na to z našim člankom opozorjeni, primerjavo izvršili, bodete opazili, da vaša žaga siiči naši sliki pod 2.
SI. 3.
Pri novi žagi, ako jo opazujemo od zgoraj si sledijo ostrine zobčkov v dveh ravnih črtah, kakor je to razvidno iz slike t), če pa jo pogledamo s strani, vidimo, da so vsi zobci enako visoki, a zareze med zobci enako globoke (slika 5.). Posebno pozornost treba posvetiti rezilu, to je konici zobčkov, ki so 0.25 do 0.55 mm široko poševno opiljeni. Pri večji uporabi se mora rezilo dnevno ostriti in pri tem je paziti, da se je oštrenje izvršilo na vseh zobcih enako, torej da se rezila nahajajo v 2 ravnih črtah. Če se žaga trdi ali zmrznjeni les, naj bo rezilo bolj ozko, torej 0.25 do 0.35 mm. V splošnem mladi in spretni delavci lažje žagajo z ozkim rezilom kot pa stari in ne-navajeni, za katere je pripraviti žago s širjo rezjo.
Kadar se pripravlja in brusi žaga se jo mora trdno napeti. Popolnoma je napačno, če se žago na kolenu ali na robu mize, ali pa v temnem prostoru pili. Na ta način nikoli ni mogoče doseči enakomernega oštrenja. Seveda vsakdo nima v te svrhe na razpolago posebne priprave (šraubstok in slično) in za to si ©omagamo tako, kot kaže slika 1. Na polenu, katero smo izvlekli 25 cm daleč \iz kopice drv, napravimo 20—25 cm globoko zarezo, v katero vtak-
nemo žago, tako da trdno stoji. Eno za drugim opravimo potem sledeča opravila. Prvo izravnamo višino vseh konic zobcev (slika 3). Zatem poglobimo zarezo med zobci (slika 4) ter izravnamo dno zareze in stranice zobcev (slika 5). Končno opilimo rezilo na zobcih kot gori rečeno, tako da bo žaga od zgoraj pogledana enaka (slika 6).
Ne tratite po nepotrebnem svoje telesne moči s slabo pripravljeno žago. Delo vas močno izčrpa in vas ne zadovoljuje, a žaga se prehitro izrabi in zgleda kot kaže slika 2.
Priskrbite si gozdnih sadik za pogozdovanja
Nepogozdena gozdna tla so, kakor neobdelane njive, znamenje slabega gospodarstva. Umen gospodar bo skrbel, da poseke in praznine v svojem gozdu čimprej zasadi. Zato si že pred potekom zime zagotovi pri sreskem gozdarskem referentu (podšumar-ju) gozdne sadike, ki jih bo na spomlad potreboval, ker zgodnja spomlad je najugodnejši čas za sajenje.
Zaloga gozdnih sadik raznih vrst je sedaj v banovinskih in v zasebnih gozdnih drevesnicah tolikšna, da bo mogoče ustreči vsem naročnikom, ki se bodo pravočasno zglasili.
Tarifne cene sadikam v banovinskih gozdnih drevesnicah so razmeroma nizke. Nekolkovana naročila po tarifni ceni naj naročnik naslovi na svoje sresko načelstvo ali pa na sreskega gozdarskega referenta ali podšumarja. V naročilu naj navede vrsto, starost in število sadik. Prejel bo nato poštno čekovno položnico, s katero mora vplačati naročilu ustrezajoči znesek vnaprej.
Naročila sprejemajo tudi posamezne občine, ki jih morajo pravočasno predložiti na pristojno mesto.
Kmetski pravnik.
Usoda zemljiških kupčij, sklenjenih pred 20. aprilom 1932.
Dr. Srečko Goljar.
Za kraje, kjer je promet z zemljišči živahnejši, so posebno važni oni predpisi, ki se tičejo plačila kupnine za zemljiške parcele, glede katerih je bila sklenjena kupna pogodba do 19. aprila 1932 leta.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov dopušča i za prodajalca i za kupca več možnosti: ali izpolnitev pogodb, ali pa odstop od njih in tudi znižanje ali spremembo kupnine. Te izbire pa obstoje večinoma le v korist kmetom, ki so zaščiteni.
A. Ako je cena določena v denarju.
I.
Kupec-kmet, ki je kupnino do 26. IX. 1936 že poravnal v celoti,
more ostati pri pogodbi. Ali je prenos lastnine že zemljiškoknjižno izvršen ali ne, je postranskega pomena. Ce prenos še ni izvršen, ima seveda pravico ga zahtevati in izsiliti. More pa tudi odstopiti od pogodbe, kakor to popisuje naslednja točka.
II.
Kupec-kmet, ki je do 26. IX. 1936 plačal toliko, kolikor znese današnja dvakratna povprečna krajevna vrednost parcele dotične obdelave (kulture), ni ničesar več dolžan.
Povprečna prometna vrednost se ugotavlja po cenah, veljavnih za slične parcele v dotičnem okolišu v času od 1. oktobra 1935 do konca
septembra 1936. Če je torej kdo 1. 1931 kupil njivo, za Din 15.000.—, pa znaša za podobne njive dvakratna poprečna vrednost v času od 1. X. 1935 do 30. IX. 1936 le Din 8000.— in je ravno toliko že plačal, je smatrati kupnino za poravnano. Ako je plačal kaj čez, ali celo vseh 15.000.— Din, ne more presežka zahtevati nazaj ter istočasno obdržati parcelo. Če hoče obdržati parcelo, mora morebitno manjkajočo kupnino takoj dodati.
Ako pa kupec-kmet zahteva vrnitev tega, kar je plačal čez omenjeno vrednost, sme prodajalec — kmet ali nekmet — zahtevati vrnitev zemljišča. Pa tudi sam mora vrniti kupcu prejeti denar (brez obresti). Kupec spet je dolžan prodajalcu nadoknaditi toliko, kolikor bi za cel čas njegove posesti znesla zakupnina za uživanje zemlje.
Kdor izmed pogodbenikov zahteva uničenje pogodbe, mora drugemu takoj plačati odnosno dati vse, ne more torej računati na obročno ali zmanjšano odplačilo. Vrednost zemlje in zakupnino določi na zahtevo kake stranke sodišče v izvenspornem postopku. Ako druga stran ne pristane prostovoljno na razveljavljenje pogodbe, je treba to doseči s tožbo.
III.
Kupec-kmet pa ima tudi tretjo možnost, da namreč odstopi od pogodbe, četudi ni ničesar plačal ali manj kot bi znesla zakupnina v. dobi njegove posesti ali vsaj toliko ali tudi več, vendar ne več kot dvakratno pod II označeno vrednost. Čim odstopi od kupčije, mora prodajalcu plačati največ vrednost zakupa, ne more pa zahtevati nazaj kupnine, tudi kolikor bi že presegla to vrednost.
Kupec bo moral v vsakem posameznem primeru preračunati, kaj mu gospodarsko koristi več, ali kaj je primerneje in pravičneje. Kakor hitro se izjavi za eno možnost, se drugih ne sme več poslužiti, zato je temeljit prevdarek tembolj potreben. Vsekakor se mora ravnati po načelih poštenja in ne morebiti zlorabiti slabega položaja drugega zato, da se prekomerno okoristi.
IV.
A.	Tudi zaščiten kmet-prodajalec
sme enostransko odstopiti od pogodbe, toda le, če je kupec tudi zaščiten kmet. V takem primeru sme zahtevati kot odškodnino za uživanje le vrednost zakupnine, kmetu-kupcu pa mora vrniti vse, kar je prejel čez to vrednost.
B.	Ako je cena določena v poljskih pridelkih.
Kadar je cena določena v poljskih pridelkih, ostaneta obe stranki nače-
loma vezani na pogodbo. Če so 4etni obroki sproti plačani, velja za morebitne naprejšne že dogovorjeni način plačevanja. Le tisti obroki, ki so že dospeli do uredbe, so razdeljeni v tri letne dele — prvi in drugi zapadeta 15. XI. 1936, tretji pa 15. XI. 1937. V sporih so pristojna nesporna sodišča.
C. Agrarni interesenti.
Prednja pravila veljajo le za zemljišča, ki niso bila pod agrarno reformo. Kupci, ki so dobili kot agrarni subjekti tako zemljo bodisi na podlagi fakultativnega odkupa ali drugače, so dolžni dogovorjeno kupnino poravnati. Vendar smejo namesto z denarjem plačati s pšenico ali drugim dogovorno določenimi poljskimi pridelki.
Izguba teh ugodnosti.
Ker uredba o likvidaciji kmetskih dolgov predvideva več olajšav za kmete-dolžnike, bi bilo krivično, če bi kupci zemljišč poleg ostalih uživali tudi tukaj naštete.
Zato je moral vsak, ki mu je kazalo uživanje ostalih ugodnosti ^manjšanje za 50%, odplačilo v 12 letih itd.) več dobička, do 31. XII. 1936 pismeno javiti upniku, da se jih bo poslužil. Če te pismene izjave ni dal, mu ostanejo še vedno na razpolago ugodnosti, ki so tu navedene.
Celotno vprašanje glede nakupa zemlje pred 20. IV. 1932 je tedaj še nekam primerno rešeno.
Razširjenje poljskih služnosti pred sodiščem.
Naše najvišje sodišče je izdalo pred nedavnim važno odločitev o tem, kako se smejo uporabljati pota, zlasti s kakšnimi vozili.
Upravičenec je imel po tujem svetu pravico vozne poti. Opravljal je vožnje z navadnimi vozovi in tudi parizarji, z eno ali dvojno vprego za razne gospodarske svr-he v korist svojega gospodujočega posestva in to že dolgo vrsto let. Pred 5 leti pa je prišel na to, da tudi s tovornim avtomobilom lahko in celo uspešneje dovaža in odvaža pridelke. Pot je pa bila navadna poljska pot, brez posebnega temelja. Lastnica poti je smatrala, da je upravičenec z uporabo tovornih avtomobilov prekoračil, razširil svoje vozne pravice in ga je zato tožila z zahtevkom, da mora vožnje s tovornimi avti opustiti. Sodišče je zaslišalo izvedence, ki jjm je postavilo vprašanje, če je obremenitev pota s tovornim avtomobilom res bistveno težja kakor pa z vozili, ki jih vleče vprežna živina. Zvedenci so rekli, da tovorni avto zlasti s svojo brzino i'n večjo obtežitvijo znatno bolj škoduje poti, kakor pa navadna vozila. In ravno zato je vrhovno sodišče razsodilo, da upravičenec ne sme uporabljati služečega
pota za tovorne avtomobile, ker taka uporaba predstavlja razširjenje služnosti.
Spor je bil pred tremi sodišči; v prvi in drugi stopnji je zmagal toženi upravičenec, v zadnji pa tožeča lastnica služeče poti. Seveda obvelja zadnja sodba, ki je tudi tožečemu lastniku naložila vse stroške, nastale na sodišču in pri obeh zastopnikih.
S tem seveda ni rečeno, da se mora vsaka služnostna pravica vožnje izvrševati vedno enako. Merodajne so pač potrebe gospodujočega zmeljišča, le razširjenje, ki se reš pozna, ni dopustno.	Dr. S. G.
Društvene vesti.
Vsem podružnicam!
V časopisih ste gotovo čitali odlok pol. uprave Ljubljana, ki razveljavlja izvolitev glavnega odbora društva Kmetijska družba Ljubljana z dne 8. junija 1932, s čemur se naj bi avtomatično tudi razveljavili vsi sklepi tega odbora in izrednega občnega zbora z dne 29. dec. 1932, ki je sklenil, da se preda celo premoženje društva novo ustanovljeni zadrugi Kmetijska družba v Ljubljani r. z. z o. z.
Z odlokom se vpostavlja stanje kot je bilo v trenutku sprejetja novih pravil na občnem zboru dne 8. junija 1932. S tem naj bi se oživelo društvo Kmetijska družba, ki naj bi bilo upravičeno od zadruge zahtevati celo premoženje nazaj.
Proti temu odloku je dopustna pritožba v roku 15 dni na Kr. bansko upravo, po instančni poti v slučaju zavrnitve pritožbe, pa na upravno sodišče in konečno na državni svet.
Da ne bi trpelo zaupanje v Kmetijsko družbo kot zadrugo, obveščamo naše podružnice in potom njih članstvo, kakor tudi naše poslovne prijatelje o sledečem:
1.	Zadruga Kmetijska družba je po predpisih ustanovljena in registrirana pri sodišču.
2.	Premoženje bivšega društva je bilo zadrugi prostovoljno in zakonito predano in zato je danes zadruga posestnica vsega tega premoženja, ki je tudi zemljeknjižno prepisano na njo, v kolikor se tiče nepremičnin in iz teh izhajajočih pravic in obvez.
3.	Zadruga s tem premoženjem svobodno razpolaga po pooblastilih, ki ji ga dajo pravila in zadružni zakon ter sme kot takšna sprejemati na sebe obveznosti napram upnikom, ozir., iztirjavati svoje terjatve od dolžnikov.
4.	Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. bo seveda proti odloku Policijske uprave vložila pravočasno svojo pritožbo.
V organizaciji zadruge se ne bo ničesar spremenilo. Člani uživajo po pravilih jim zajamčene pravice. Trgovsko poslovanje se bo nemoteno in redno vršilo tudi v naprej kakor do sedaj. Izpolnjevale se bodo vse obveznosti, ki jih ima, oziroma prevzame zadruga na sebe.
Nadalje še opozarjamo na sledečo činjenico:
Po novem zakonu o društvih, shodih in posvetih iz 1. 1931, se društva zamorejo udejstvovati le na idejnem področju (strokovnem, humanitarnem i. t. d.), zabranjeno jim je pa trgovsko poslovanje. Na to določbo opozarja tudi obvestilo Kr. banske uprave iz tega leta v zvezi z gornjim zakonom, ki poziva takšna društva, ki so se po starem avstrijskem zakonu tudi trgovsko udejstvovala, da se prilagode določbam novega zakona o društvih. Če pa se žele še nadalje udejstvovati na trgovskem polju, se morajo izpremeniti v zadruge ali druga po trgovskem zakonu dovoljena združenja.
Delovanje društva Kmetijska družba v Ljubljani, torej od razglašenja novega zakona o društvih ni bilo v skladu z določbami tega zakona. Zato je bila preosnova društva v zadrugo tudi iz tega razloga potrebna in nujna, saj društvo Kmetijska družba ne bi moglo izpolnjevati naloge, ki mu jih nalagajo pravila.
Opozarjamo podružnice in članstvo, da iz teh vidikov presojajo posledice odloka policijske uprave in se ne dajo begati po raznih vesteh, ki bi jih neodgovorni činitelji raz-našali. Odbor Kmetijske družbe bo v zavesti si polne odgovornosti pod-vzel vse, da se očuvajo pravice zadruge.
Podružnice Kmetijske družbe r. z. z o. z. naj poslujejo nemoteno naprej, vršijo redne letne občne zbore in se ravnajo po zadružnih pravilih in pravilniku za kmetijske podružnice.
Predsedstvo Kmetijske družbe v Ljubljani,
r. z. z o. z.
Vabilo
k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.
Spored:
1.	Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcijonarjev v smislu pravilnika, zlasti § 2, 3, 6, 7, 8, 9 in 10.
2.	Slučajnosti.
Dne 28. februarja 1937.: Podružnice: Ormož, ob 8.30 v gostilni Skortič; Benica, ob 10. uri v šoli; Ljuto-
mer, ob 9. uri v meščanski šoli.; Sv. Jernej, po maši v šoli nad občino; Vodice, ob 8. uri pri Florjanu; Ptuj, ob 9. uri v gostilni M. Brenčič; Sv. Vid. pri Grobelnem, ob 10. uri v nar. šoli; Konjice, ob 9. uri v družbeni hiši (strokovno predavanje); Buče, ob 15. uri pri Bizjak Alojziju, Buče št. 12; Šiška, ob 14. uri v gasilskem domu; Maribor, ob 9. uri v prostorih Kmet. družbe, Meljska c. 12; 2iri, ob 8. uri pri načelniku L. Kavčič, Ziri 6; Cerknica, ob 13. uri v nar. šoli; Št. Vid n. Ljubljano, ob 15. uri v obč. domu, Št. Vid; Moste pri Komendi, ob 9. uri pri načelniku, 2eje št. 7; Gornja Ponikva, po sv. maši v šoli; Horjul, ob 7.30 v nar. šoli; Koroška Bela, ob 8. uri v stari šoli v Kor. Beli; Bohinjska Bistrica, ob 11. uri v nar. šoli, Zakot, ob 10. uri v obč. pisarni, Brežice okolica; Struge, ob 15. uri v prostorih načelnika, Kolenča vas 1; Mošnje, ob 8. uri v prostorih načelnika Pogačnika; Žalec, ob 14. uri v gostilni Janič Rudolf; Barje, ob 10.30 pri načelniku Vidmarju.
Dne 7. marca 1937.:
Podružnici Duplje pri Tržiču, ob 15. uri v šoli; Šmartno ob Paki, po prvi sv. maši v posojilnični dvorani.
Dne 14. marca 1937.:
Podružnica Zagorje, ob 7.30 uri v osnovni šoli.
Dne 19. marca 1937.:
Podružnice: Duplje pri Tržiču, ob 15. uri v nar. šoli; Gornji grad, ob 10. uri v nar. šoli; Lesce-Bled, ob 10. uri po drugi maši v nar. šoli; Trebnje, ob 7.30 uri v gostilni Pavlin.
Dne 21. marca 1937.:
Podružnici: Kranjska gora, po večerni-cah pri „Kravenju"; Sevnica ob Savi, ob 8. uri v gostilni Valant, Sevnica.
Iz seje izvršnega odbora Kmetijske družbe.
Na seji izvršnega odbora z dne 12. t. m. je bilo sklenjeno, da se takoj odpusti iz službe g. Franc Kafol, dosedanji družbeni tajnik.
Književnost.
.,Oris zadružništva" se imenuje nov spis o (zadružništvu, ki ga je založila Zveza slovenskih zadrug, sestavil pa njen ravnatelj. Knjiga obsega 124 strani, stane 15 Din, dobi se pa pri založnici in v boljših knjigarnah. Knjiga obravnava v zgoščeni obliki: v prvem delu zgodovinski razvoj zadružne misli in pojav sodobnega zadružništva, bistvo zadruge in glavna zadružna idejna in poslovna načela ter odnos zadružništva do ostalih socialnih pojavov; v drugem delu je opisan ustroj in delovanje
zadruge ter njenih organov, kakor ga določajo sedaj veljavni predpisi in dosedanja praksa; tretji del vsebuje opis o namenu in ustroju posameznih vrst zadrug in zadružnih zvez; četrti del pa nudi kratek pregled o razvoju in današnjem stanju slovenskega zadružništva. Knjiga je torej nekak zadružni abecednik in upamo, da bo izpolnila občutno vrzel v naši zadružni književnosti, marsikateremu zadružniku pa služila kot kažipot pri njegovem zadružnem delu.
Špargelj je naslov lični knjižici, ki jo je spiisal in založil Josip Štrekelj. Pisec opisuje v lepem in razumljivem slogu vse načine sajenja in obdelovanja šparglja, ki so se v praksi pokazali kot pravilni in najboljši. V lažje razumevanje je dodanih 10 slik. Kultura špargljev je pri nas še malenkostna, da ne zadošča potrebam domačih trgov, zaradi česar ga uvažajo iz inozemstva. Koder ga pa goje v manjšem obsegu, se postopa po večini nepravilno z nepotrebnimi izdatki in trudom. Zato bodo navodila v tej knjižici dobro služila kmetom in vrtnarjem, da se oprimejo pridelovanja te dobičkanosne rastline. Za pridelovanje špargljev je vsaka zemlja ugodna, razen težke gline, najsibo ploboka ali plitva naplavina. Knjižico toplo priporočamo. Naroča se pri piscu v Ljubljani, Zvo-narska ul. 11. Cena je Din 4.— s poštnino vred.
Sadjarji in vinogradniki! Pozor!
Za pomladansko sajenje sadonosnikov in vinogradov.
sadnega drevja In trt združenih dreTesnic in trtnic Kmetijske družbe v Ljubljani za spomlad 1937.
Prodajni pogoji i
Cene se razumejo brezobvezno v dinarjih. Jamčimo za zdravo in brezhibno blago.
Jamstvo za pristnost sorte izdamo tudi za dobo do 5. leta po saditvi. Morebitne nepredvidoma nastale napake smo voljni popraviti s primernim nadomestilom.
Naročila se sprejemajo le proti predplačilu, ali proti ari; ostanek se pri pošiljatvi brezpogojno povzame. Ob naročitvi pošljemo poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je točno navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves ne pošiljamo po železnici. K avtobusom se dostavi samo plačano drevje.
Kmetijska družba si pridržuje pravico poslati kako drugo pripravno vrsto dreves, če bi naročena vrsta že pošla. Cene so franko postaja Ljubljana, odnosno Konjice. Plačljivo in tožljivo v Ljubljani.
Stroški za pošiljanje sadnega drevja in trt po železnici so določeni za vsak ovoj in žel. vozni list po 15 Din. Pri naročilih preko 50 dreves ovojev ne računamo. Pri odjemu preko 100 dreves priznamo 10% popusta.
Naročniki, ki žele drevesa osebno prevzeti pri Kmetijski družbi v Ljubljani, naj se zglase v družbeni pisarni, Novi trg 3.
Vsem naročnikom so strokovni nasveti družbenih strokovnjakov brezplačno na razpolago.
Jablane
Vse tu navedene sorte pri jablanah in pri drugih sadnih plemenih so urejene po zrelostni dobi od najzgodnejših
do najkesnejših.	. , . .	,,.,.,
V visoki m srednjedebelni obliki imamo:
Beličnik Rdeči astrahan Charlamovsky Grafenstein
Gdanski robač Landsberška reneta Antonovka Zlata parmena Boskopski kosmač
Prinčevo jabolko Jonathan
Damasonov kosmač Porenjski krivopecelj Baumanova reneta
Winesap Apple
(izgov. vajnsep) Mošancgar Kanada Ontario
Besniška voščenka Bojkovo jabolko Londonski peping Bobovec
I. vrsta komad po 8 Din; II. vrsta komad po 5 Din.
Beličnik Rdeči astrahan
Jablane v grmičasti obliki (pritlikavci), cepljene na dusenovcu, odnosno paradiževcu.
Charlamovsky Gdanski robač	Kanadka	Baumanova reneta Londonski peping
Lcrd Sulield Landsberška reneta Boskopski kosmač Ontario	Bojkovo jabolko
Jonathan
I. vrsta kom. po 12 Din; II. vrsta komad po 6 Din. Enoletni okulanti od nekaterih navedenih sort po 8 Din za kom.
Hruške
V visoki in srednjedebelni obliki imamo: Zgodnja Magdalenka Klapovka Viljamovka Avranška Hardijeva Kongresovka Kleržo Pastorovka I. vrsta komad po 10 Din; II. vrsta komad po 6 Din. Moštnice: Vinska, Ozimka I. a 10-— Din; II. a 5*— Din.
Zgodnja zelena Magdalenka Klapovka
Pritlične hruške (grmiči): Salcburgerca Avranška Pastorovka	Kleržo
Krvavka	Hardijevka Kongresovka Viljamovka
I. vrsta komad po 12 Din; II. vrsta komad po 6 Din.
Blumenbachovka
Cresnje
V visoki in srednjedebelni obliki imamo: Rumena hrustavka	Pozna rdeča lirustavka	Zgodnja rdeča hrustavka Ramon Oliva
I. vrsta komad po 12 Din; II. vrsta komad po 6 Din.
Višnje
Pritlične oblike:
Ostheimska Lotovka Velika Gobet Minister Podbielski I. vrsta komad po 12 Din; II. vrsta komad po 6 Din.
Mayflower Aleksander Zmagovalka Triumf Mignon	Kraljica vrtov I. vrsta komad po 8 Din.
Marelice
I. vrsta komad po 15 Din; 11. vrsta po komad po 8 Din.
Orehi
Visokodebelnati, tankolnpinasti, I. vrBta komad po 8 Din, II. vrsta komad po 4 Din.-
Trtnica kmetijske podružnice v Konjicah:
Cepljenke I. vrste se oddajajo pri naročilih po 100 kom. po 1*50 Din; II. vrste po 1 Din; korenjaki pa po 0'50 Din. Pri naročilih izpod 20 kom. je cena po 2 Din za komad; posamezne trte stanejo 3 Din, neštevši ovojnino.
Na zalogi so:
na Rip. portalis
Laški Rizling Renski rizling Kraljevina Modri vranek Modri burgundec Beli burgundec (2 let. cep.) na Rip. portalis
(1 let. cep.) na Rip. portalis TelekiLaški rizling
Rdeča
Modri vranek Sauvignon
(muškat, silvan.) Beli burgundec Laški rizling Rdeča žlahtnina Zgodnji rdeči veltlinec	„
Rumeni muškat	„
Portugalka črna	„
Modra frankinja	„
Modra frankinja	(2 let. cep.)
Laški rizling	(1 let. cep.) na Rupestris Gothe 9
Renski rizling	„
Zeleni silvanec	„
Bela žlahtnina	(2 let. cep.)
Rdeča žlahtnina	„
Šipon	„
Traminec	„
Muškatni silvanec (Sauvignon 2 let.) na Rupestris Gothe 9
Rip. portalis (enoletni) „ „ (dvoletni)
Muškatni silvanec na Rip. portalis Silvanec	„ „ „
Šipon
Žametna črnina „ „ „ Sauvignon
(muškat, silvan.) „ „ „ Rumeni muškat (2 let. cep.) na Rip. portalis Modri burgundec	„	„ „ „
Dišeči traminec	„	„ „ „
(1 let. cep.) na Rip. X Berlan. Kober 5 BB
Korenjaki:
muškatna žlahtnina „	„	„	„	„
Bouvierova ranina „	„	„	„	„ Traminec „
Modri vranek (2 let. cep.)	„	„	„	„
Rdeča žlahtnina (1 let. cep.) na Rip. X Berlan. Teleki 8 Bela žlahtnina	„	„ „	„	„
Bela žlahtnina	„	„ „	„	„
Zeleni silvanec (1 let. cep.) na Rip. X Rup. 3309 Modra frankinja (3 let. cep.) „	„ 3309
Renski rizling	„	„ . „	3309
Žametna črnina	„ „	„ 3309
Rdeča muškat, žlahtnina (1 let. cep.) na Solonis X rip- 1616 Modri burgundec (2 let. cep.) na Solonis X rip- 1616
Rupestris Gothe 9 (enoletni) Rip. X Rupestris 3309 (dvoletni)
Kmetski hranilni in posojilni dom
V LJUBLJANI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tavčarjeva ulica št. 1
Brzojavi: ,,K metskidom" Telefon 28-4"7 Račun Poštne hranilnice v Ljubljani 14.25~7 RAČUN PRI NARODNI BANKI
E
a>
>CJ 03
ca cu
03
'(5*
ra r«j
JO	-rz ®v o O®
ev-	,-.!<•
e* o-
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
IMEDIČ ZAliKL
tovarna olja, lalrov in bar«
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah iu Domžalah
lasnika nasl.
USTANOV. LETA 1828
Univerzitetna tiskarna
LITOGRPFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
Ljubljana, Breg 10-12
Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev, in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTiNA" so brezštevilna zahvalna pisma
Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TBNKOCZY
LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža)
SADJARJI!
Le z zimskim zatiranjem drevesnih škodljivcev in bolezni do-
sežete obilno in zdravo sadje. Škropite sadno drevje z našimi preizkušenemi in znanimi karbolineji
Avenarius-DENDRIN 8-10% NEO-DENDRIN 4-5%
1 kg Neo-Dendrina je tako učinkovit kot 2 kg Dendrina, zato velik prihranek v ceni, tovornini in posodi.
V zalogi pri
Kmetijski družbi in njenih skladiščih
Avenarius tvornice Maribor
Naše izčrpane zemlje moramo gnojiti 1
Ozimna žita na lahki zemlji z NITROFOSKALOM-II, na težji zemlji z NITROFOSKALOM-III, na teški zemlji z APNENIM DUŠIKOM. Oves in koruzo z APNENIM DUŠIKOM oz. z NITRROFOSKALOM.
Na isti način travn ke. Vinograde in sadno drevje z NITROFOSKALOM-I.
Naročajte potom KMETIJSKE DRUŽBE, ki Vam preskrbi vsa ta gnojila
TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE
P
repričali smo se preteklo leto,
da je najboljše in najekonomičnejše škropljenje sadnega drevja
z žvepleno apneno ali bakreno apneno brozgo z dodatkom
apnenega arsenata
PJ
CC
(Meritol za škropljenje.)
Škropite točno po predpisih in v določenem času.
S takim škropljenjem pridelate mnogo zdravega in nečrvivega sadja.
Stavite na debla lepljive pasove. Uporabljajte
lepak za gosenice „Schering".
Zahtevajte prospekte!
Vsa sredstva se dobivajo pri; Kmetijski družbi in njenih skladiščih.
SCHERING - KAHLBAUM
kemične tovarne Berlin.
Zastopstvo za Jugoslavijo: ZAGREB, Kralja Petra trg 9
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
LJubljana, Prešernova ulica št. 50
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tuzemstvo in inozemstvo, Safe - deposits itd.
SADJARJU
Vsi strokovnjaki in praktiki so se prepričali tekom 15 let, da zanesljivo uničimo sadne Škodljivce In najbolje negujemo drevje, če uporabljamo za zimsko in spomladansko Škropljenje
Dolgoletna izkušnja Vam jamči za povsem zanesljiv uspeh Na lepi rasti spomladi ln poleti, na zdravem In lepem sadju v jeseni boste imeli stoje zadovoljstvo.
Arborin stalno kontrolirajo pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje.
..CHEHOTECHMfl" družba z o. z., LJUBLJANA, Mestni trg 10
Nadalje priporočamo sadjarjem prvovrstno ceoilno smelo znamke „CHEM01 ECHKA".
Arborin in cepllna smola v zalogi tudi pri
KMETIJSKI DRUŽBI in njenih skladiščih.
Ali Vas nadlegujejo
usmrti vse podgane
Ljudem
in domačim živalim neškodljiv.
V prometu se nahajajo različni preparati, ki jih same ali pomešane med hrano uporabljajo za vabo podganam. Žal pa ne izpolnjuje vsak preparat glavnega pogoja, da bi bil ljudem in domačim živalim neškodljiv.
Eno sredstvo pa, ki so ga priznani strokovnjaki odlično ocenili, je naš ,Raxon usmrti vse podgane*, ki zajamčeno učinkuje pri hišnih, poljskih ali vodnih podganah. — Pred.iosti RAX0NA so sledeče:
1.	RAXON deluje I00°/Ono
2.	RAXON ohrani pri pravilno zamašeni stekle-
nici skoro neomejeno učinkovitost.
3.	RAX0N jamči za štedljivo in zato ceneno
porabo.
i. RAXON se uporablja z lahkoto in brez truda.
5.	RAXON je ljudem in domačim živalim rela-
tivno neškodljiv.
6.	RAXON je odobren za prosto prodajo z reše-
njem min. za soc. polit, in narod, zdr.,
Steklenice s Skropllko že od Din 15'— naprej!
sanit odd. S. Br. 10231 z dne 14. V. 36.
Kateri
e Vam bolj dopade?
Brez dvoma prvi, ki je pravilno negovan. Vsak čevelj morate napeti na kopito in čistiti z dobro terpentinsko kremo za čevlje, potem bo tak čevelj trpežen in Vam v veselje. Najbolj razširjena krema za čevlje je
SMO L P A S T A
to je pravo terpentinsko blago, ki daje lep sijaj, močno barva, čisti in konzervira. Za štrapacne čevlje pri mokrem vremenu uporabljajte
SMOL OUMITRAN MAST ZA USNJE.
Ime SMOL jamči za dobro kvaliteto!
Inserati se računajo po naslednjih cenah :
1/32 strani = Din 50 + Din 2 ogl. takse
„ =
100 + 150 +
1I a strani
Din 200 + Din 15 ogl. takse 1 cela stran „ 400 + „ 30 „ U „ = „ 800 + „ 30 „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din.
Din 1600'— + Din 60"— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm).
Mala naznanila.
Le proti predj-lačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 2 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Sadno drevje
različnih sort in oblik po ugodnih cenah ima na prodaj: Vinko Strmljan, Sava pri Litiji. — Zahtevajte cenik.	11
Cepljene trte
vse vrste trsnega izbora, selekcioniran material, korenjake vseh priporočljivih podlag, nudi najceneje: Martin Hrga, Bratonečlce, pošta Velika Nedelja. 68
Cepljene trte
in vkoreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, [.ošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte ceniki	9
Šivalne stoje »Singer", „Pfaff"
samo malo rabljene (ženske, krojaške, čevljarske) in kolesa, ki odgovarjajo popolnoma novim, po neverjetno nizki ceni kupite lahko edino pri tvrdki: ..Promet" v Ljubljani, nasproti Križevniške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne.	71
Dva valilnika
po ceni naprodaj, popolnoma nova, sistem ..Nickerl" za 240 jajc in 80 jajc z vsemi potrebnimi pripravami (termometer, vlagomer, svetiljke itd.). Dalje umetna koklja še nerabljena proda: Ivan Urek, posestnik. Globoko pri Brežicah.	6
SEMENSKI OVES
debelozrnati ječmenovec Šved« skega izvora, zajamčeno kaliiv, nudi najceneje, dokler kaj zaloge
tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24
Lepa krava
simodolka, prav dobra mlekarica, je z drugim teletom naprodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Llubliani. 5
Vsakovrstno prejo
sprejema tkalnica ..Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Spredi lan, konopljo ali volno in pošlji v tkanje.	67
Brinje, rozine, dalm. fige
in slive oddaja po ugodi ceni tvrdka Ivan Jelačln v Ljubljani, Aškerčeva ul. 1.	46
Sadno drevje
in cepljene trte različnih sort ima za oddati: Drevesnica Ferle Janko, Svibno i. Radeče pri Zidanem mostu. — Pišite po naš cenik.	64
Semenski krompir
srednje debel, zajamčeno zdrav, domač (oneidovec) proda več tisoč kg po dnevni ceni Ferdo Vode, posestnik, Komenda pri Kamniku.	_ _7
Gozdne sadike,
raznovrstne, posebno listovce, ima po nizkih cenah naprodaj sreski šumarskl reierent v Mariboru. —
Zahtevajte cenik!	1°
Umetno valjenje jajc
sprejme vsako množino: Perutninarstvo „Niko" v Poljanah pri St. Vidu nad Ljubljano. Cene zmerne, izvalitev strokovna in pravilna.	15
Vinsko trsje
priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica: Janez Ceh, Sv. Bolienk v Slov. goricah.	12
Razstava — Breslau!
Opozarjamo na jugovzhodno evropsko razstavo v Breslau (Vratislav)i to je na meji čehoslovaške in poljske države, ki se bo vršila od 5. do 9. maja 1937. Mesto leži sedaj v Nemčiji in je za kupčijske zveze med Jugoslavijo in Nemčijo ter za sosedne države radi ugodne lege velikega kupčijskega pomena. Za skupno delovanje na gospodarskem polju je neobhodno potrebno čim intenzivnejše spoznanje in zbli-žanje sosednih držav radi izvoza in uvoza blaga, kateri razmah se že o;aža v zadnjih dveh letih. Priporočamo obisk sejma oz. razstave. Natančnejši podatki bodo objavljeni v časopisnih inseratih. 8
Plemenske prašičke
dva do tri mesece stare, nemške žlahtne pasme, svinja importirana' iz Avstrije, cena mrjaseov po 12 Din, svinjice po 9 Din kg žive teže ima na prodaj: Franc Possek, graščak, Loče pri Pollčanah.	4
Kmetovalci in trgovci!
V interesu vsakega je, da si nabavi najnovejši „lrus" mlin, kateri je nemSki Izdelek. Izdelujejo se v raznih velikostih. Z „Irus" mlinom lahko čisti e prah in plevel pri žitu in me-IJete vse vrste žita v izvan-redno fino moko, bodisi pše-nlca ali koruzni zdrob (greš). Za obratovanja mlina odgovarja vsaka sila ali motor, kateri služI za obratovanje gospodarskih strojev.
Skladišče in samoprodaja:
Turnšek Štefan
poštni predal 86 Ljubljana, Aleševčeva št. 24
ŠPEDICIJA
LJUBLJANA
prevzema: OCARINJEN JE
vsakovrstne robe hitro In po najnižji tarifi. — Vse informacije brezplačno. — Telefon interurban 24-r>9
—	Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice).
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga v LJuUjanl In izven Ljubljane z vozovi kot tudi z avtomobili. — Telefon int. 21-57.
—	Masarjkova c 5 (nasproti tovornega kolodvora).
Zahtevajte pri Vašem trgovcu ,,Naš čaj" I
n ovost
i/
V PREHRfini nflŠE DOBE JE:
rmščAJ
Mešanica domačih cainih rastlini
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 l. S. br. 14.004 stavlia v prometa
KMETIJSKA DRUŽBA......... V LJUBIJANI
Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubliani. — Odgovoren L. Mikuš.
kmetijskih
% CENIK
potrebščin pri Kmetijski družbi v Ljubljani, r. z. z o. z.
Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju, Aškerčeva ulica; v Novem mestu, Ljubljanska ulica; v Slov. Konjicah in v Brežicah. Navedene cene potrebščin so neobvezne in veljajo pri nabavi v Ljubljani; v drugih krajih se prištejejo še režijski izdatki za prevoz iz Ljubljane. Za blago, za katero niso cene navedene, zahtevajte ipismene podatke.
Krmila
Koruza, suha, za mletev sposobna, po dnevni ceni. Vreče po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru.
Pšenični otrobi Din 125.— za 100 kg.
Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg.
Orehove tropine 35% beljakovin in tolščobe po Din 170.— za 100 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 2,— za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 5.50 za kg, na drobno Din 6.— za kg.
Ribje olje za živino, ročke po 5 kg Din 80.— za pošiljatve po pošti; v steklenicah po % litra Din 14.—, v steklenicah po 1 yi litra Din 26.—; v posodo kupca po Din 16.— za kg.
Provendein, priznano sredstvo v moderni svinjereji, v škatljah po 800 g po Din 20.—.
Živinska sol, v vrečah po 50 kg Din 75.—. Za sol in za vrečo Din 12.—.
Rudninski kamen za lizanje, komad Din 10.—.
Sredstva za razkuževanje žita
Ceretan, sredstvo proti snetjavosti, za namakanje, v zavitkih po 250 g po Din 25.—.
Ceretan, sredstvo proti snetjavosti, suhim potom, v zavitkih po 200 g po Din 7.50.
Umetna gnojila
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trbovljah ali Zagorski apnenici po Din 10,— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Apneni dušik 16%, v vrečah po Din 187,— za 100 kg, v pločevinastih posodah Din 200. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah po 50 kg po Din 2.50 za kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kalijeva sol. 42%. Na drobno po Din 150,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 75.—. Za 1 ha 200—300 kg. Pri \ agonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 120,— za 100 kg. — Na hektar 300 kg. — Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitrofoskal-Ruše, mešano gnojilo, 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforne kisline po Din 145,— za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Nitrofaskal -1, mešano gnojilo, 8% kalija, 8% dušika in 6 /o fosforne kisline, po Din 175.— za 100 kg.
Razklejena kostna moka, 30% fosf. kisline, K% dušika, po 100,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde, po 220 Din za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Rudninski superfosfat, 16%, po Din 102,— za 100 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Tomaževa žlindra, 18 % fosforne kisline, po Din. 134 — za 100 kg. Vagonska dobava po dogovoru. Vsak % fosforne kisline po 6 Din več za 100 kg. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18% blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne zamorejo blago dobavljati le po izpadu produkcije.
Fosfatna žlindra je domač proizvod in najcenejše fosforno gnojilo z 18% fosf. kisline. Cena Din 80,— za 100 kg.
Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od primera do primera. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se morejo po nabavnih stroških menjati.
Semena
Vsa naša semena so najboljše vrste, zanesljivo kaljiva, predenice prosta, preiskana po drž. kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ter plombirana v originalnih vrečah.
Domača detelja, garantirano slovensko
T blago . ............Din	18,—
Lucerna, pristna banaška.........18 —
Švedska detelja..........t"	3Q.'_
Hmeljska lucerna.........."t _
Bela detelja........... .	" 27._
Mačji rep...........\ \	" 13'_
Pasja trava............^ j g__
Francosika pahovka....... '	" 20_
Angleška ljulika........'.'.'.	13 —
Laška ljulika...........'	"11_
Travniška bilnica......... .." 19_
Travniška latovka.........• • ■ ^_.
Lisičji rep..........! ! !	33!—
Vrežasta šopulja...........Din 34.—
Pasji rep............... 35.—■
Ovčja bilnica............. 38.—
Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih iz zgoraj navedenih vrst stanejo:
1.	za barski svet..........Din 22,—
2.	za peščeno zemljo...........24.—
3.	za srednjetežko zemljo.......„ 21.—
4.	za težko zemljo............22.—
5.	mešanica za vrtove, nizka trava ... „ 26.— Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno ... „ 20.— Semenska pesa, Eckendorf, rumena ... „ 10.—
Semenska pesa, Mammuth, rdeča...... 10.—
Pri odjemu originalnih vreč cena po dogovoru.
Vječe iz jute kakor tudi poštnina se računajo posebej po lastni ceni.
Semenska jara grahora Din 4.— za kg. Semenski oves, navadni Din Semenski ječmen Din 2.—.
Sadjarsko in vrtnarsko orodje
Cepilni noži „Kunde". Ročaj iz trdega lesa, z močnimi, medenimi vložki, dolžina ročaja 10 cm. Cena komadu Din 35,— (slika 1).
S: K umi e/ •>'€• (r#rO rsjih; jf "
1
Cepilni noži „Kunde". Ročaj iz trdega gumija, z močnimi medenimi vložki, dolžina ročaja 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu od Din 34.— do 36.—.
Vrtni noži obrezači „Kunde" za obrezovanje drevja. Ročaj je iz poliranega orehovega lesa, z močnimi medenimi vložki. Dolžina ročaja 9.50, 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu Din 42 do 55 (slika 2).
Drevesne škarje „Kunde" z medeno varovalko in zaklopko. Dolžina 20—23 cm. Cena komadu Din 40.— do 52.— (slika 3).
Drevesne škarje „Kunde", dolžna 20-madu Din 170,— do 190,— (slika 4).
-22

Cena ko-
Drevesne škarje, navadne, od Din 15.— do 35.—.
Škarje za gosenice ,.Kunde", s potegujočim rezilom. Cena komadu od Din 20.— do 35.— (slika 5).
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, za rezanje cepičev in goseničnih gnezd. Cena komadu Din 165.— in 210,— (slika 5a).
Peresa za škarje, domače, po Din 0.75 za komad.
Peresa za škarje „Kunde" po Din 1.75 za komad.
Brusni kamni za kundejeve nože, po Din 30.— in 46.—.
Škarje za striženje mej ali vrzeli. Cena komadu Din 55.—. in 100.— (slika 6).
Drevesna žaga „Kunde", prvovrstno jekleno rezilo, Cena Din 65,— (slika 7).
N? 103	S.KUNDE u 50KN. 0RES0EH
Drevesna žaga z lesenim ročajem. Cena Din 25,— (slika 8).
Drevesna žaga z dvema vijakoma, s premikajočo klino. Cena od Din 25,— do 50,— (slika 9).
Žični koški za varstvo drevja pred zajci. Komad Din 8,—. Drevesne ščeti (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju. Cena za male Din 22.—, za velike Din 40.— (sliki 10 in 11).
Strgulje za strganje stare skorje na drevju. Cena komadu Din 20,— in 25.— (sliki 12 in 13).

12
Sodni obirači po Din 15.— in 44.— (slika 14). Pasti za voluharje po Din 5.—, cevke po Din 13.-
Biljobran za škropljenje sadnega drevja proti raznim škodljivcem, v posodah po 100 kg Din 11.— za kg, v posodi kupca po Din 12.— za kg.
„Hinsberg" pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—.
Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti ple-zajočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m Din 20.—.
Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov, 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75.
Cepilna smola v škatlicah po Vs kg Din 7.—, K kg Din 13.—, kg Din 25.—.
Modra galica, — Din 6.'— na drobno — vagonska naročila popust.
Zelenilo I. G. v zavitkih po 15 dkg Din 10. . X kg Din 25.—, 1 kg Din 50.—.
Žveplovoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah, proti kaparjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje, Din 6,— v steklenici za kg; podružnicam cene po dogovoru.
Solbar, zavitki po 1 kg Din 27.—.
Kvaslja (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—, 1 kg Din 20.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg, po Din 5,— kg, na drobno v pločevinastih posodah 4K kg Din 40.—, v steklenicah 2 kg Din 15.—, 1 kg Din 8,— z embalažo vred. Po pošti se pošilja le pločevinaste posode.
Mazavo milo po Din 12.— v posodi kupca.
Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvavih uši, v posodi po 1 kg Din 50.—, % kg Din 15.—.
Aresin (krečni arzenat) kg Din 36.50.
Nosprasen, zavitek po 5 kg Din 24.— za kg, 1 kg Din 30.—.
Nosprasit, zavitek po 5 kg Din 39,— za kg, 1 kg Din 45.—.
Meritol (kalcijev arzenat), 400 gr Din 15.—.
Zello-pasta proti voluharjem, Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8.— za zavitek.
Strihninova pšenica proti mišim, 25 g Din 4.—.
Škropilnice za sadno drevje
Ročna škropilnica „Nova", 1 Vi 1 vsebine, Din 175.—, „Top" Din 175.—, cevi za podaljšanje „Nova" škropilnice Din 12.—.
Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile, po Din 1400.— z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po Din 1340.—.
Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 16 1 Din 1050,— z bambusovo cevjo vred.
Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj „Vindex".
ročno prevozna, s 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršilnikom, z 2 cevmi po Din 2850.—. Razpršilnik „Kovina'' po Din 20.—.
Zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vrtu
Dendrin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v originalnih sodih po 100 kg Din 8.50, v posodi kupca po Din 10.— za kg.
Arborin, za zimsko škropljenje sadnega drevja; v steklenicah po kg Din 20.—, v ročkah po 3 V kg Din 50.—, v sodih po 100 kg Din 10.— za kg, v posodi kupca po Din 11.— za kg.
Raiija, ličje po Din 15.— kg.
Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel Din 440.—, original Austria Din 440.—, Jubila Din 500, „Rex" Din 500.—.
Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po Din 10.—, dvojni razpršilnik Din 60.—, prehodna pipa s cedilom Din 25.— ali 45.—, Nechville Din 90.—, navadni razpršilnik, kapica Din 10.—, igla Din 6.—.
Gumijeve cevi za škropilnice 10 X 3 po Din 10.—, 13 X 3 po Din 14.—.
Gumijeve krogljice po Din 2.50.
Gumijeve plošče po Din 8.— za komad.
Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 120.—.
18
Razpršilnik, ročni, Kunde Dresdensia, zelo praktičen za vrtove in sobne rastline ter cvetje na balkonih. Vi 1 Din 35.—, Yt 1 Din 28,— (slika 19).
a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti
Lopate za štihanje „Kunde" po Din 80.— (slika 15). Vilaste lopate „Kunde", iz močnega jekla. Cena Din 100.— {slika 16).
Draždanski razpršilnik „Kunde", zelo poraben za vsako steklenico z zamaškom, za zatiranje škodljivcev na sobnih in vrtnih rastlinah in za čebelarje. Cena Din 22.— (slika 20).
Modra galica, Din 6.— na drobno; za vagonsko naročilo veljajo posebne cene.
Žveplo, dvojno vitilirano po Din 3.20 za kg. Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vrfeče po 100 kg po Din 4.50 za kg, v manjših količinah po Din 5.— za kg. Urania zelenilo, v zavitkih po 1 kg Din 60.—.
b) Škropilnice in razni predmeti
Lopate za štihanje, navadne, po Din 15.— in 24.—.
Lopate za nakladanje (zajemalke) po Din 18.— in 24.—.
Grablje, železne, 10 do 16 zob, izsekane in kovane iz enega kosa. Cena po Din 11.—, 14.—, 17.— in 18.—.
Grablje na valj, 5—10 zob, Din 80.—.
Vile, železne, s tremi rog-lji po Din 14.—, s štirimi roglji ipo Din 15.—.
Vile, garantirane, s tremi roglji po Din 23.—, s 4 roglji DO Din 32.—.
Vrtne zalivalke Jajag, 31 Din 155.—, 101 Din 160.—.
Kultivatorji „Kunde" po Din 24.—, 28.—, 32,— in 37.—.
Motike sejalne, komad Din 45.—.
Škropilnik za trato in vrt,
kompletni, „Kunde", prši vodo pod pritiskom od 8— 12m v premeru. Cena Din 45.—, s stojalom Din 130,— (slika 17).
Ročna medena škropilnica Dresdensia Kunde z univer-salnim razpršilom za poljubno razprševanje vode na fino ali v kapljice in curk. Cena od Din 160.— do 180.— (slika 18).
c) Kletarske potiebščine
Azbest za čiščenje vina ipo Din 80.— za kg.
Eponit za čiščenje vina po Din 50— za kg.
Kalimetabisuliit, 10 dkg Din 4.—, 1 kg Din 27.—
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16.— za kg.
Tanin ali čresiovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg Din 20.—, 10 dkg Din 40.—, K kg Din 80.—.
Kalijeva lužnina za določanje kisline v moštih, vinu in brezalkoholnih pijačah, K 1 Din 20.—, Vi 1 Din 35.—, 11 Din 65.—, brez steklenice.
Kipelne vehe, steklene, velike po Din 75.—.
Kipelne vehe, lončene, velike Din 20.—, male Din 15.—.
Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 100 litrov Din 1650.—.
21 22
Sadni mlin VVeiss Din 2500.—.
Sadni mlin Č. Din 1200.—.
Živinorejski in mlekarski izdelki
a)	Živinorejski predmeti
Telečji napajalniki po Din 75.—.
Gumijevi seski za napajalnike, po Din 24.—.
b)	Mlekarske potrebščine
Posnemalnik Vega E za 751 po Din 1200.—.
„Baltic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom Din 1800.—, M. O. 601 Din 1000.—.
Posnemalnik „Milena'' 35 litrov po Din 700.—, 45 litrov po Din 800.—, 60 litrov po Din 950.—.
Obročki za posnemalnike, mali po Din 5.—, veliki po Din 10.—.
Pinje, št. 1 za 5 1 po Din 620.—, št. 2 za 10 1 po Din 780.—.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) Din 40.— in 50.—.
Sirišče, dansko originalno Hansenovo, v prahu (iz Ko-danja), v škatljicah po 25 g Din 14.—, 50 g Din 26.—, 250 g Din 110.—, 500 g Din 210.—.
Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 1 Din 1800.—, 100 1 Din 1950.—, 200 1 Din 3200.—.
Brzoparilnik Wema, z bakrenim kotlom, 90 literski po Din 1700.—.
c) Živinozdravniški predmeti
Požiralnikove cevi, za teleta Din 70.—, za goved Din 225.—.
Trokarji, za teleta, Din 45.—, za goved Din 50.—.
Irigatorji, kompletni (po 3 1), po Din 90.—.
Zaustavljači. ponikljani Din 60.—.
Mlečni katetri po Din 7.—.
Obroči za bike, navadni, Din 15.—.
Toplomeri za merjenje vročine po Din 25.—, Din 30.—. d) Perutninarski predmeti
Znamke za perutnino, celoloidne, po Din —.30 za komad, aluminijaste s številkami po Din —.75 za komad, znamke za živino po Din 1.50 za komad.
Aparat za kapunjenje Din 265.—.
Tehtnica za jajca Din 50.—.
Poljedelsko orodje in stroji
a) Plugi in plužni deli
Sackovi plugi: D9SS po Din 1200.—, D8MN po Din 1100.—^ D5MNR Din 760.—, D6X po Din 760.—, B6E Din 760.—, E6WN Din 760.—.
Obračevalni plug. NW7 po Din 1550.—.
Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din.
Glave: D9SS po Din 380.—, D8SS po Din 350.—, za lesene pluge Din 150.—, obračevalna HNW5 in 7 po Din 470.—, osipalna HUN Din 480.—, SUN na dve brazdi Din 420.—.
Lemeži za D7 po Din 35.—, pa D6 po Din 30.—, za obračalne pluge po Din 35.—.
Plazi za D6 in D7 po Din 30 — za komad.
Črtala za D7 in D6 po Din 30— za komad.
Deske, Sack za D8MN po Din 140.—.
Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem, sistem. Bendhack, po Din 1200.—.
Izruvač za krompir, sedemdelni. Din 340.—.
Osipalnik HUN po Din 750.—. BHR Din 380.—.
b) Njivske brane
Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, Din 700.—.
c) Travniške brane
Travniške brane z zvezdnimi členki: Z2 široka 1.85 m, težka 52 kg Din 810.—, Z3 široka 1.50 m, težka 50 kg Din 800.—;
z noži: N3, široka 1.80 m, težka 78 kg Din 950.—, N2, široka 1.50 m, težka 67 kg po Din 850.—.
Kombinirana travn. in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 600, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1000.—.
Brane na krožnike SE 10 L Din 3500.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 700.—, štev. 18 Din 180.—.
Glave za planet, komad po Din 150.—.
Kultivator z 9 peresi B. C. Din 1650.—.
Sejaliii stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po-Din 4500.—, H9 po Din 2700.—.
Sejalica Unikum, 14 vrstna Din 6000.—.
Sejalica za koruzo, dvovrstna K. J2 Din 800.—.
Senior ročne sejalice, H po Din 920.—.
d) Slamoreznice
Slamoreznice, Volga, na pogon Din 3150,-1750.—, 10 col Din 1650.—.
12 po Din
e) Gnojnične sesalke
Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm po Din 700.—,, 360 cm po Din 720.—, 390 cm po Din 760.—, 420 cm po Din 800.—, 450 cm po Din 820.—, 290/420 cm po Din 880.—.
Sesalke, domač izdelek, v dolžini 3 m Din 500.—, 3.90 m Din 605.—.
Sesalke, F 450, Din 1000.—.
Sesalka „Kremžar", dolžina 3 m	Din 1050.— 3.50 m po Din 1100.—, 4 m Din 1150.—.
Razpršilnik za gnojnične sode po	Din 85.—.
Trijerji in čistilniki
Trijerji (originalni Hedovi), V/2 po Din 6300.—, 2/II po Din 4800.—, sortator (Heid) Din 6300.—.
Žitočistilniki: „Č" Din 1000.—, „K" Din 1350.—, „E" Din 1800.—.
Sortator Banat Din 2000.—.
g) Razni stroji in orodja
Mlatilnice Paternioner — na motorni pogon Din 1800.—; na ročni pogon Din 2200.—, na pogon na vitelj Din 2380.—. Benzin motorji Lorenz, 3—4 KS Din 6000.—. Kose, za člane Din 25.—.
Robkač za koruzo, mali ročni po Din 65.— in 85.—, R. R. Din 850.—, EMR po Din 1000.—.
Drobljač (šrotar) za oves EMO, po Din 1500.—. Brzoklepalnik „Stubaier" po Din 375.— za kom. Reporeznice, domače, male po Din 370.— in Din 540.— velike po Din 700.—.