CENA 100 DIN Ali URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XXI V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1964 Številka 37 VSEBINA: 209. Zakon o prispevkih in davkih občanov. Splošni akti samoupravnih organizacij: 210. Sklep o spremembi sklepa o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev v letu 1964. 209. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiške-&a zbora in na seji Orgunizacijsko-političnega zbora dne 26. novembra 1964 sprejela ZAKON o prispevkih in davkih občanov L SPLQSNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v Socialistični republiki -Sloveniji določajo, obračunavajo in predpisujejo po c9loebali temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov- (Uradni List SFRJ, št. 32/64) in po določbah e?a zakona ter po predpisih, izdanih na njuni podžgi. , Določbe temeljnega zakona o prispevkih in dav-m občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na °’ da so posamezne njegove določbe povzete v tem zakonu. 2. člen _ . Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči P fi spev ati za materialne potrebe družbene skupnosti. 6. člen Vir, iz katerega se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, je tudi dohodek, ki ga dosežejo občani z uporabo dopolnilnega dela drugih, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, kakor tudi premoženje, ki ga občani imajo ali pridobijo v Jugoslaviji, če ni v zveznem zakonu drugače predpisano. 7. člen Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom, plačujejo občani prispevek. Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek. 8. člen Republika in občine uvajajo z zakonom oziroma z odlokom obveznost plačevanja prispevkov in davkov, ki so po zveznem zakonu njihov dohodek. 9. člen Ko predpisujejo obveznosti plačevanja prispevkov, morajo družbeno-politične skupnosti gledati, da jih določijo tako, da z njimi trajno spodbujajo zavezance k večji produktivnosti dela. 10. člen 3. člen ^Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in pre-s ^zci|ja za materialne potrebe družbene skupnosti ejn, da plačujejo prispevke in davke. 4. čten 1Ui Pečani na območju iste družbeno-politične skupen 6 '"Dla^0 °k enakih, z zakonom določenih pogojih, obveznosti glede plačevanja prispevkov in 5. člen G^ni vir dohodkov, iz katerega se krijejo ma-gad -P.°trebe skupnosti, je dohodek, ki doh TT26*0 0^-’a'ni z osebnim delom v Jugoslaviji in osel • ’ &a dosežejo jugoslovanski državljani z •'oni n'm delom pri jugoslovanskih diplomatskih ozi-p.^.^ularnih predstavništvih in organizacijah v Jm'1 (°sebui dohodek). Ce je potrebno, da se zagotovi občanom enakopraven položaj glede plačevanja prispevkov in davkov, se z republiškim zakonom lahko določijo meje, v katerih občine določajo višino prispevkov in davkov. 11. člen Zavezanec za prispevek oziroma davek je občan, ki ima osebni dohodek oziroma drug dohodek, ali pa ima ali pridobi premoženje, od katerega se po zakonu plačujejo prispevki in davki. Izjemoma, kadar je tako določeno v zveznem zakonu, je zavezanec za prispevek oziroma davek občan kot predstavnik svojega gospodinjstva. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja dohodkov. 12. člen Osnova za prispevek iz osebnega dohodku je osebni dohodek, ki ga občan doseže z osebnim delom. Osebni dohodek, ki je osnova za plačevanje prispevka iz osebnega dohodka, vsebuje tudi vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov po zveznem zakonu. Osnova' za davek na dohodke od premoženja ali premoženjskih pravic so dohodki, ki jih občan doseže z uporabo premoženja oziroma premoženjskih pravic. Osnova za davek na premoženje je vrednost nepremičnine, ki jo občan pridobi z,dedovanjem ali darilom, kakor tudi z zakonom določeni premoženjski predmeti. 13. člen Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine. Republika oziroma občina določi stopnje za tiste prispevke in-davke, ki so po zveznem zakonu njen dohodek. Stopnje prispevkov in davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej. Stopnje za posamezne vrste prispevkov in davkov so enotne na vsem območju republike oziroma občine, Če ni v zakonu drugače določeno. • 14. člen Stopnje prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne, če ni v zveznem zakonu drugače določeno. Stopnje' prispevkov, ki jih predpisuje republika, so proporcionalne. Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov in stopnje davka na dediščine in darila so na podlagi temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov progresivne, stopnje prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in stopnje prispevka od avtorskih pravic pa proporcionalne. 15. Člen Ce se odmerja prispevek oziroma davek po progresivnih stopnjah, ne sme biti prispevek oziroma davek, odmerjen od dejanske osnove, večji od prispevka oziroma davka, odmerjenega po najbližji nižji stopnji od najvišje njej ustrezajoče osnove, povečanega za razliko med dejansko osnovo in najvišjo osnovo, za katero velja najbližja nižja stopinja. 16. člen Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo praviloma za več let. ■— Stopnje prispevkov in davkov se določajo skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih. 17. člen Višina prispevkov oziroma davkov se ugotavlja po predpisih o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan 1. januarja tistega leta. za katero s« obveznost ugotavlja. Predpisi o osnovah in stopnjah prispevkov oziroma davkov imajo lahko učinek za nazaj, če so za zavezance ugodnejši. * 18. člen Oprostitve in olajšave glede plačevanja prispevkov oziroma davkov se smejo predpisati, če je to po- trebno, da se spodbudi produktivnost dela in razvoj posameznih gospodarskih ali drugih dejavnosti ali da se uveljavijo ukrepi socialne politike, ali če to nalagajo drugi splošni interesi. . < 19. člen Republika oziroma občina lahko izda predpise o trajnih in začasnih oprostitvah iu olajšavah glede plačevanja 'njej pripadajočega prispevka oziroma davka. S temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov določene oprostitve in olajšave glede plačevanja prispevkov oziroma davkov so obvezne tudi za republiko in občine. Oprostitve in olajšave, priznane s tem zakonom, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in občini. Oprostitve in olajšave, priznane na podlagi tega zakona z odlokom občinske skupščine, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in republiki. 20. člen Osebni dohodki oziroma drugi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, se im vštevajo v osnovo, na katero se uporabljajo stopnje prispevka oziroma davka. Ce je pridobitev ali izguba kakšne pravice vezana na višino dohodkov oziroma na višino prispevka oziroma davka (davčni cenzus) in ni to v posebnih predpisih drugače, določeno, se med dohodke občana vštevajo tudi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, prispevki oziroma davki pa se obračunavajo, kot da ne bi bilo začasnih oprostitev. • 21. člen Pristojni občinski upravni organ mora pismeno sporočiti zavezancu osnovo, stopnjo in višino prispevka oziroma davka. 22. člen Prispevki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (prispevki po odbitku), ali pa se pri" »pevki oziroma davki odmerjajo od letne osnove ali t letnem zneeku oziroma na kakšen drug način, ki Je ▼ skladu z zveznim in s tem zakonom. 23. člen k. Prispevke po odbitku obračunava in odteguje iz" plačevalec dohodkov, in sicer ob izplačilu dohodkov. Osnovo za prispevek oziroma davek, ki se od" morja od letne osnove ali v letnem znesku, ugotavlja in prispevek oziroma davek odmerja pristojni občinski upravni organ za vse družbenu-politične skupnosti, ki jim prispevek oziroma davek pripada. 24. člen Prispevki po odbitku se obračunavajo pd stopnjah, ki jih določi družbeno-politična skupnost, na katere območju se dohodek ustvarja, plačujejo pa se tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima zavezanec stalno prebivališče. S stalnim' prebivališčem je mišljen kraj, v katerem zavezanec stalno živi. Ce nastane dvom, velja za stalno prebivališče zavezanca kraj, v katerem stalno živi njegova ožja družina. Z ožjo družino so mišljeni člani gospodinjstva, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan preživljati. 25. člen Ce ni v zveznem ali v tem zakonu drugače določeno, odmerja in pobira prispevke, razen prispevkov Ro odbitku, ter davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, oziroma občine, v kateri je zemljišče, iz katerega zavezanec dobiva osebni dohodek. Prispevki, razen prispevkov po odbitku in davek •la dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se odmerjajo po stopnjah, ki jih je predpisala družbeno-politična skupnost, na katere območju £ma zavezanec poslovni sedež oziroma na katere območju leži zemljišče, iz katerega zavezanec dobiva osebni dohodek in plačujejo tej družbeno-politični skupnosti. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena odmerja prispevke oziroma davek za zavezance,*Tči nimajo stalnega poslovnega sedeža ali zp katere se la sedež ne da dognati, pristojni upravni organ obči-Ue’ v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, in si-cer po stopnjah, ki jih predpisuje skupščina te občine. 26. člen Davke, razen davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, odmerja in pobira Pristojni upravni organ občine, v kateri je premože-nJe^ oziroma v kateri se ostvarjajo dohodki od pre-ozenja ali premoženjskih pravic. ' Davek se odmerja po stopnjah, ki jih določi ruzbeno-politična skupnost, na katere območju se stvnrjajo dohodki od premoženja ali premoženjskih Pravic oziroma na katere območju je ali se pridobi Premoženje, im plačuje tej družbeno-politični skup-sri, če ni v zveznem zakonu drugače določeno. 27. člen . , v Poslovne knjige morajo voditi: , . ’• ^avezanci prispevka od obrtnih dejavnosti (64. sk • ^en)’ ki se jim odmerja prispevek po dejan- (\I? Nebnem dohodku, če so v preteklem letu pre-dohodk* 0b^*nski skupščini določeno višino celotnega p ki | zav®zanci prispevka od intelektualnih storitev, uiii •OSe,ga'i° znatno višje osebne dohodke, kot znaša Ste''»In i na osnova P° členu tega zakonu, kdaj se usr/U’ aa 80 osehni dohodki znatno višji od minimalne OV<‘> Predpiše občinska skupščini-. knr-^aVeiZanC* ‘Z Prejšnjega odstavka morajo voditi ^0^k°v in izdatkov, zavezanci iz 1. točke proj8'.'/0"8 °^stavka pa tudi knjigo o opravljenem 0s 0 knjigo upnikov in dolžnikov in seznam reduVUlh sre.[lni okoliš žajema ravninske predele dob°ZnOS^^ strojne obdelave, kjer so prometne zveze r<. tržni pogoji pa prav dobri ali odlični; še tr'.ril"‘ Proizvodni okoliš zajema valovita območja, pror^lai(;nia zu strojno obdelavo, z nekoliko slabšimi okni -” nim* zvezami in tržnimi pogoji kot v prvem lsu, vendar še dobrimi: Proizvodni okoliš zajema kraje oziroma od trž^- ,>'),t’'np’ 7a katere je značilna oddaljenost Z®!ttli‘s/Ca ' n'eug°dnimi prometnimi zvezami, kjer se R če obdeluje pretežno z vprego ali ročno; četrti proizvodni okoliš zajema tiste višinske kraje 'oziroma katastrske občine, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Proizvodne okoliše določi občinska skupščina z odlokom. 50. člen Prispevek od kmetijstva se odmerja in plačuje v občini, v kateri leži zemljišče. Ce ima zavezanec za prispevek od kmetijstva zemljišče v dveh ali več občinah, se mu odmerja prispevek na katastrski dohodek od zemljišča v vsaki občini posebej, in sicer po stopnji, ki ustreza skupnemu katastrskemu dohodku od zemljišč v vseh občinah. 51. člen Prispevek od kmetijstva se plačuje na dohodek od zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo,. in sicer ne glede na to, ali se v resnici tako izkorišča ali ne. 52. člen Prispevek Od kmetijstva se ne plačuje na katastrski dohodek od zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo. 53. člen Prispevkov od kmetijstva so trajno oproščeni dohodki: 1. od zemljišč pod stavbami; od dvorišč do 500 m2, če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno , od stavbe; 2. od dvorišč cerkva; 3. od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, pre-' kopi in njihovi jezovi, obrambni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje. > Oprostitve iz prvega odstavka toga člena prenehajo, če se zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve. Prenehanje pogojev za oprostitev po tem členu, mora davčni zavezanec naznaniti za. dohodke pristojnemu občinskemu organu. 54. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradii; i 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki; 4% ki se pogozdijo. Zemljišča navedena pod 1 do 3 se oproste prispevkov od kmetijstva za največ 10 let, zemljišča navedena pod 4 pa za največ 20 let, vendar samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste prispevkov po prejšnjem odstavku, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve v mejah določenih rokov, predpišejo občinske skupščine. 53. člen Začasno oprostitev prispevkov po 54. členu tega zakona uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnemu za dohodke. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Ce se vloga ne vloži pravočasno, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega lota, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. O vlogi iz prvega odstavka odloči za dohodke pristojen občinski upravni organ, potem ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. 56. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo lahko prizna posebna olajšava. Natančnejše pogoje in obseg olajšave predpiše občinska skupščina. O prošnji odloči organ iz drugega odstavka 55. člena. 57. člen Občinska skupščina lahko predpiše olajšave za zemljišča v obmejnem pasn, katerih izkoriščanje je z odredbo pristojnega organa omejeno. Občinska skupščina lahko predpiše oprostitve oziroma olajšave za zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če in kolikor je izkoriščanje takih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali zmanjšano. 58. člen Občinska skupščina lahko z odlokom določi oprostitve oziroma olajšave od plačevanja prispevka od kmetijstva za zavezance, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo najmanjšega z odlokom določenega osebnega dohodka, zlasti če preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne odrasle družinske člane ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč primerno obdelovati in nimajo dovolj za delo zmožnih družinskih članov in tudi ne morejo oddati zemljišča v. zakup. Zavezancem se ob odmeri prispevka od kmetijstva ta prispevek ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke *a zdravljenje ali za pogreb družinskih članov. Občinska skupščina predpiše, od katerega zneska naprej se štejejo izdatki za večje izdatke ter v kakšnem odstotku se obračunavajo ti izdatki v razmerju do lcatastrske!»a dohodka. 59. člen Ce je zemljišče dano v zakup delovni organizaciji, da ga izkorišča za kmetijsko proizvodnjo, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na ka- tastrski dohodek ali na dohodek od žakupnine, glede na to, kaj je od tega zanj ugodnejše. Ce je zemljišče dano v zakup občanu, ali je dano v zakup delovni organizaciji za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na katastrski dohodek ali na dohodek od zakupnine, glede na to, kateri dohodek je večji. 1 * \ 60. člen • Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. 61. člen Ne plačuje se prispevek od kmetijstva za zemljišče, ki ga ima v zakupu delovna organizacija za kmetijsko proizvodnjo tako, da plačuje lastniku kot zakupnino dosmrtne prejemke s pogojem, da preide zemljišče po njegovi smrti v družbeno lastnino. 62. člen < Zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje se od katastrskega dohodka zemljišč v četrtem proizvodnem okolišu ne plačuje prispevek od kmetijstva. Občinske skupščine lahko zaradi pospeševanja živinoreje predpišejo posebne olajšave pri plačevanju prispevka od kmetijstva v tretjem proizvodnem okolišu za tiste proizvajalce, ki presežejo obseg tržne proizvodnje živine, ki ga določi občinska skupščina. Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 50.000 din. Oprostitve in olajšave prispevka iz tega člena ne vplivajo na pridobivanje materialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka oziroma prispevka, če ni v zveznem zakonu drugače določeno. 63. člen Ce pride na podlagi odločbe državnega organa do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del prispevka od kihetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za vsa leta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan. Prispevek se po prvem odstavku tega člena odpiše tudi, kadar lastnik podari zemljišče družbeno-politični skupnosti, delovni ali drugi organizaciji. Enostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki poda lastnik zemljišča, velja ja podaritev v smisb1 drugega odstavka tega člena. ♦ V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH TN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 64. člen * -I Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka e samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek o® obrtnih dejavnosti) je občan, ki z osebnim delom samostojna izdeluje blago ali opravlja storitve in si s tem v. obliki stalnega poklica ali v obliki priložnostnega izdelovanja blaga ali priložnostnega opravljanja storitev pridobiva dohodek, če od takih dohodkov ne plačuje prispevka oziroma davka druge vrste. 65. člen Občinska skupščina predpiše, da plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti, osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, »glja ipd.) dohodke, ki presegajo po občinski skupščini določeni znesek. ' gospodarskih organizacij v teh občinah, ki opravljajo drugo podobno dejavnost. Določena letna pavšalna osnova se med letom ne sme povečati, lahko pa se zmanjša ob pogojih, ki jih določa ta zakon. Na zahtevo zavezanca, ki plačuje prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, da se mu prispevek namesto po pavšalni letni osnovi odmerja po dejanskem dohodku,- Pavšalna osnova iz prvega odstavka tega člena se lahko določi tudi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni občinski upravni organ in zavezanec. 72. člen 66. člen Ne plačuje se prispevek od obrtnih dejavnosti od/ 1. dohodkov od dejavnosti v okviru lastnega gospodarstva za neposredne potrebe gospodarstva; 2- dohodkov od prodaje na običajni način predelanih lastnih kmetijskih pridelkov (vino, žganje, kon-servirano sadje, preja, volna in podobno). , 67. člen Zasebna gostišča se glede-prispevkov obravnavajo kot storitvena obrtna dejavnost. 68. člen Če ima več oseb osebni dohodek od skupnega opravljanja obrtne dejavnosti, je vsaka od njih za-vez.amec za prispevek od obrtnih dejavnosti v soraz-n}_6riu s svojim deležem, ki ga ima pri' doseženem kupnem dohodku. Delež pri doseženem skupnem dohodku se ugo-avija na pogodbe, sklenjene med osebami iz Prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da So deleži enaki. 69. člen ia ^'spevek iz osebnega dohodka od obrtnih de--r-ti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pav-rn.nom letnem znesku, v odstotku od vsakega posa-dohodk* k°s'rnatel’a dohodka in po dejanskem osebnem 70. člen. ^ 0 Pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od onr i- dejavnosti občani, ki samostojno in trajno av,jajo storitvene obrtne dejavnosti. 71. člen pj.e.l avšalna letna osnova se določi za eno leto na-dohoH u ° da sme dosegati poprečni letni osebni nClr) | • ki ga doseže iz delovnega razmerja v red-'rob | ov'nem času delavec Ustrezne strokovne ske raZ”e !ste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodar-p0si Or^.an'zaoije v občini, v kateri ima zavezanec ni ^>VTM sedež, ali v sosedni občini. Ce v teh občinah dejavS*K>r*ars^'k organizacij, ki bi opravljale tako dohod l-i dosegati pavšalna letna osnova osebni pk, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, orožnih vaj ali pa zaradi drugih dogodkov, ki niso bili odvisni od zavezančeve volje. 73. člen Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti na pavšalne letne osnove smejo dosegati največ stopnje, ki so predpisane za osebne dohodke iz delovnega razmerja. 74. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, prilbžnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, in zavezancem, ki jim zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti, ni mogoče določiti pavšalne osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno, osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Višino prispevkov v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti razen za zavezance brez stalnega poslovnega mesta, predpiše občinska skupščina. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku za zavezance, ki imajo osebni dohodek od obrtne dejavnosti brez stalilega poslovnega mesta, določa upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče; njej ta prispevek tudi pripada. I 75. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali imajo pri njih dohodke od postran.skih kmetijskih dejavnosti, ki niso obseženi v katastrskem dohodkn; pogoj pa je, da taki dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, ali od obrtnih in drugih dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek na kakšen drug način iz 69. člena tega zakona. Prispevek po odbitku se plača ob vsakem izplačilu. Po prvem odstavku tega člena $e plačuje prispevek po odbitku zlasti: V * 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija; 2. od dohodkov zavarovaIni|h poverjenikov; 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije; 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije; 6. od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, raz kladajo in prenašajo ob pretežni Uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku; 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino; 8. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije. Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira' pri izplačilu dohodkov, obračuna tisti, ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevkov. Prispevek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev. Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev, morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu organu občine, v kaleri želijo imeti zabavišče ali prireditev. 76. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku. Občinska skupščina lahko predpiše za posamezne proizvodne dejavnosti, da se prispevek od njih plačuje po pavšalni letni osnovi. 77. člen Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, je celotni dohodek od take dejavnosti v'letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve. , Stroški, ki so nujno potrebni za ostvaritev celotnega dohodka, ki se od njega odštejejo so: 1. vrednost porabljenih surovin; 2. vrednost porabljenega pogonskega materiala in drugega pomožnega materiala; 5. osebni dohodki delavcev iz delovnega razmerja, od katerih je bil plačan prispevek iz delovnega razmerja; zaslužek družinskih članov se upošteva le, če so prijavljeni zavodu za socialno zavarovanje in če je delovno razmerje zasnovano v smislu zakona o delovnih razmerjih; 4. ekonorrtsku amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb; najvišjo stopnjo ekonomske amortizacijo predpiše občinska skupščina; 5. katastrski dohodek zemljišča, ki se uporablja za opravljanje obrtne dejavnosti; 6. zakupnina za poslovni prostor v tuji zgradbi in zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če je stavba obdavčena, oziroma zakupna vrednost prostora v lastni stavbi,iče je stavba začasno oproščena davka; 7. izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnih prostorov, komunalne dajatve vezane na poslovni prostor ter drugi podobni izdatki; 8. pisarniški stroški; 9. prometni davek, carine in takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti; 10. prispevek zbornicam in podobni obvezni prispevki; 11. potrebni stroški v zvezi z razstavljanjem na sejmih, razstavah in revijah; 12. stroški za strokovno literaturo, ki je potrebna za izvrševanje dejavnosti; 13. zavarovalne premije za zavarovanje proizvodnih sredstev in poslovnih prostorov; 14. stroški v zvezi z izvrševanjem predpisov o hi-giensko-tchničnem varstvu v zvezi z opravljanjem dejavnosti; 15. plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva; 16. nagrade vajencem oziroma učencem strokovnih šol; 17. morebitni drugi dejanski stroški, ki so neogibno potrebni za redno poslovanje, da se doseže celotni dohode^. VvSi stroški morajo biti posamično izkazani ter kolikor ie mofroče dokazani z dokumenti (računi)- 78. člen Pri ugotavljanju stroškov se ne upoštevajo: 1. izgube iz prejšnjih let; 2. -vreditost dela zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem: 3. stroški zavezančevega gospodinjstva; 4. darila in nagrade zaposlenim, od katerih nim bili obračunani in plačani prispevki iz delovnega razmerja, nagrade drugim ter drugi neobvezni izdatki: 5. obresti na lastna osnovna in obratna sredstva: 6. plačani ali rezervirani prispevki in davki: 7. stroški za dosego dohodkov, ki so s tem zakonom ali s posebnimi predpisi oproščeni prispevkov in davkov; 8. nobena obremenitev, ki jo naloži glavni zavod (centrala) v tujini svojemu zastopništvu, predstavništvu ali podružnici na območju SR Slovenije 7,1 pokrivanje režijskih stroškov centrale. 79. člen Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti P° dejanskem dohodku se ugotavlja: 1. pri zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knjige, na podlagi bilance narejene na podlagi teh knjig; 2. pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih, knjig, na podlagi napovedi zavezanca. Ce spozna za dohodke pristojni občinski upravni organ na podlagi uradnih podatkov, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, se ugotovi osnova za prispevek na podlagi cenitve dohodkov, oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje. 80. člen Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezance vem dejanskem osebnem dohodku, praviloma ne sme znašati manj, kdt znašal enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokov-ue izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije v občini, v kateri ima zaveza-uec poslovni sedež, ali v sosedni občini, za redni delovni čas. 'Ce v teh občinah ni gospodarskih organi-zacij, ki bi opravljale tako dejavnost, letna osnova ne sme biti manjša od povprečnega osebnega dohodka, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci gospodarskih organizacij v teh občinah, ki opravljajo drugo Podobno dejavnost. Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem oseb-nem dohodku, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanju dela za več k°t 3 mesece v letu.'ali zato. ker ne opravljajo sto-ritev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne osnove iz prejšnjega odstavka, oziroma s poslovnimi knjigami izkažejo dohodek manjši od minimalne osnove, določi za odmero Prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov. 81. člen Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na Podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, Ugotavljajo občinske skupščine za vsako leto poselrej. 82. člen Rri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti se Priznavajo enake olajšave kot se po 58. členu tega zakona priznavajo pri odmeri prispevka od kmetijstva. > opravil, zdravnikov, učiteljev jezikov in glasbe in drugih učiteljev. 84. člen Prispevka od intelektualnih storitev so oproščeni dijaki srednjih šol in študentje od poučevan ja. v času, dokler se redno šolajo. 85. člen Ce več oseb skupaj opravlja intelektualne ali druge negospodarske storitve in ima od njih osebni dohodek, je vsaka od njih zavezanec za prispevek od intelektualnih storitev v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima pri skupnem dohodku. Delež pri doseženem skupnem dohodku, se ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami iz prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, do so cjeleži enaki. J 86. člen Osnova za prispevek od intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za sfroške ki so bili zanj potrebni. . y S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za opravljanje .intelektualne ali druge negospodarske storitve. Potrebni stroški, ki se odbijajo od celotnega dohodka so izdatki, ki so bili potrebni za izvršitev intelektualcih ali drugih negospodarskih storitev. Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odbijajo od celotnega dohodka, se primerno uporabljajo določbe 77. in 78.-člena tega zakona. 87. člen Osnova za prispevek od intelektualnih storitev praviloma ne sme znašati manj kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokov-' ne izobrazbe, ki je v delovnem- razmerju pri državnem organu oziroma pri delovni organizaciji v občini, v kateri ima sedež zavezanec, ali v sosednji občini, za redni delovni čas. Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek ustreznega delavca ali uslužbenca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu, ugotovi občinska skupščina' za vsako leto posebej. Zavezancem, ki opravljajo samostojno družbeno službo, se na njihov predlog odmeri prispevek na podlagi dejansko doseženih dohodkov. v , 'Vl- PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 83. člen . Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu; prispevek od intelektualnih sto-1 ev) je občan, ki ima dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih ontev, če se od njih ne .plačuje prispevek' iz oseb-ogu dohodka od avtorskih pravic, patentov in teh-'uuh izboljšav. Za take storitve se štejejo npr. sto-,v® odvetnikov, inženirjev, geometrov, duhovnikov ( opravljanja verskih obredov in drugih verskih 88. člen A \ Stopnje prispevka od intelektualnih storitev smejo dosegati največ stopnje, ki so predpisane za osebne dohodke iz delovnega razmerja. 89. člen Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela. za več kot tri mesece v letu, ali zato ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne osnove (87. člen), določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejanskih doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku. / (. Glede zmanjšanja prispevnih osnov zaradi nepredvidene prekinitve dela se uporablja določba 72. člena tega zakona. VIL PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 90. člen Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), je občan, ki ima osebni dohodek od avtorskih praVic, patentov ali tehničnih izboljšav, zavarovanih z zveznimi zakoni. Prispevek od avtorskih pravic se plačuje tudi od nagrad za znanstveni ali umetniški uspeh, če ni v zveznem zakonu drugače določeno. Za osebni dohodek od avtorskih pravic se šteje tudi dohodek od izvajanja glasbenih, književmih in umetniških del. 91. člen Od dohodkov od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom ali niso prijavljene Upravi za patente, in od tehničnih izboljšav, ki niso pri z dane od samoupravnega organa delovne organizacije, se plačuje davek na dohodek od premoženja. 92. člen Ne Štejejo se za osebne dohodke od avtorskih pravic dohodki, ki jih imajo posamezniki od državnih organov ali družbenih pravnih oseb, pri katerih so v rednem delovnem razmerju, za avtorska dela, ki so jih izvršili kot svojo redno službeno dolžnost pri teh organih ali organizacijah, razen če gre za avtorsko delo, glede katerega obdrži avtor vse avtorske pravice po zakonu o avtorski pravici. Ti dohodki so zavezani prispevku iz delovnega razmerja. ^ i 93. člen Za dohodke od avtorskih pravic se ne štejejo dohodki zavezancev prispevkov od obrtnih ali intelektualnih dejavnosti, če jih dosegajo v okviru svoje dejavnosti z deli, ki imajo sicer značaj avtorskih de-1. 94. člen iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki ga dobi od državnega o,rgana, delovne ali druge organizacije, plača zavezanec prispevek ob vsakem posameznem izplačilu (prispevek po odbitku). Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki ga dobi od občanov, plača zavezanec prispevek od vsakega posameznega dohodka posebej. Ta prispevek mora pjačati v petnajstih dneh od dneva, ko dohodek prejme, pri pristojnem upravnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče. 93. člen • Za dohodke od del uporabnih umetnosti se štejejo v smislu tega zakona dohodki v tistih panogah uporabne \imetnosti. ki jih kot take potrdi republiško društvo likovnih umetnikov uporabnih umetnosti. Ce nastane dyom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti. / 96. člen Osnova za prispevek od avtorskih piavie je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali iehnionih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel, osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se odšteje od prispevne osnove, 30 odstotkov, če se ne dokažejo višji stroški. v 97. člen /Od kosmatih dohodkov od likovnih del (kiparskih del, slik in del uporabnih umetnosti), ki jih doseže umetnik ua domači razstavi izven svojega stalnega prebivališča, se odbijejo poleg stroškov iz 96. člena tega zakona tudi dejanski stroški za prevoz teh del, osebni prevozni stroški in pa stroški, ki jih ima likovni umetnik v zvezi s prebivanjem v kraju, v katerem prireja razstavo, za toliko časa,, kolikor traja; za prebivanje v drugem kraju se priznajo stroški v višini dnevnice po predpisih, ki veljajo za republiške uslužbence z visoko izobrazbo. O prevoznih stroških iz prejšnjega odstavka mora predložiti zavezanec izplačniku dohodkov potrebne dokaze. 98. člen Od kosmatih dohodkov od avtorskih pravic, se odbije avtorju jvoleg drugih stroškov, ki se mu priznajo po tem zakonu tudi, kar je plačal Jugoslovanski avtorski agenciji. Zavodu za varstvo malih avtorskih pravic ter specializiranim ustanovam, ki so upravičene prodajati umetniška dela (slikarske galerije in podobno) za njihove storitve. O stroških iz prejšnjega odstavka za dohodke od velikih avtorskih pravic, mora predložiti zavezanec izplačniku potrdilo ustanove iz prejšnjega odstavka. \ , 99. člen Prispevek od avtorskih pravic se ne plačuje; 1. od nagrad, ki se dajejo nu podlagi zakonov in odlokov 'družbeno-politjoniih skupnosti ter sklepov družbeno-političnih organizacij in znanstevnih zavodov, s katerimi se uvajajo nagrade za znanstvene,' književne in umetniške uspehe kot posebno družbeno priznanje; 2. od nagrad za življenjsko delo, ki- se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom; 3. od nagrad, ki jih da joj o znanstvenikom in umetifikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo; 4. iz osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških đe^ ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika ali več; 5. iz osebnega dohodka, ki ga imajo umetnika s prirejanjem retrospektivnih razstav in umetniških del. 100. člen Iz osebnega dohodka, ki ga ima občan od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, plača prispevek od avtorskih pravic samo od tistega števila prodanih izvbaov, ki se po običajih štejejo za izvirnike, iz Osebnega dohodka, ki ga ima od prodaje nadaljnjih izdelkov oziroma izvodov, pa plača prispevek od obrtnih dejavnosti. .Vili. PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV 1 101. člen Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka je občan, ki ima iz vseh virov skupaj čisti dohodek, ki presega določeni znesek. Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, ki so osnova za plačevanje prispevkov oziroma davkov, po odbitku vseh prispevkov oziroma davkov, ki se plačujejo po zveznem zakonu, in po odbitku drugih prispevkov oziroma davkov, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov po zveznih predpisih. ' * 102. člen Ce ima zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka osebni dohodek od kmetijstva, iz katerega se plačuje prispevek, se všteva v njegov-skupni dohodek del osebnega dohodki* od kmetijstva, ki odpade nanj v sorazmerju s številom nad 18 let starih članov njegovega gospodinjstva. 103. člen Osnova za prispevek iz skupnega dohodka je skupen čisti dohodek, ki ga je imel zavezanec v letu, za katero se mu odmerja prispevek, zmanjšan za znesek, določen z zveznim predpisom. 104. člen Osebni dohodek od dela, iz katerega se plačuje prispevek od avtorskih pravic, ki ga je avtor ustvarjal dalj kot eno leto, se na zahtevo zavezanca, ki je to podprl s potrebnimi dokazi, razdeli na enake dele na toliko let, kolikor let je avtor delo ustvarjal, vendar največ na pet let. IX. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 105. člen Zavezanec za davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela (v nadalj-njean besedilu: stavba). 106. člen Davka od stavb ne plačujejo kmetijska gospodinjstva za gospodarska poslopja, v katerih imajo kmetijske pridelke, živino, kmetijske stroje in orodje. 107. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Občinska skupščina lahko predpiše, da se davek od stavb izven okoliša mest ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem. 108. člen Davčna osnova ,za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja, ter za zneske- ki jih zavezanec plačuje od stanarine oziroma najemnine! v stanovanjski skladi, Ce uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali je štavba nezasedena,'je davčna osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške upravljanja in vzdrževanja. Višino stroškov upravljanja ki vzdrževanja stavb določi občinska skupščina v odstotku od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Davek od stavb se ne plačuje, če se stavba iz objektivnih razlogov ne more uporabljati oziroma oddajati v najem. . 109. člen ' f Davka od stavb so oproščeni dohodki od novih stanovanjskih hiš ožiroma -stanovanj., in sicer za 25 let, računano od prvega dneva naslednjega meseca potem, ko je dano dovoljenje za uporabo hiše. Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za dohodke od popravljenih hiš oziroma stanovanj, če sta bila. l^ša oziroma stanovanje zaradi elementarne nezgode ali kakšnega drugega dogodka, ki ni bil odvisen od lastnikove vpije, poškodovana več kot za 50°/o. Oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena se priznava samo, če je bila hiša zgrajena oziroma popravljena z dovoljenjem pristojnega organa. 110. člen Davka od stavb je oproščena: 4. najemna vrednost cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se uporabljajo neposredno za molilnice, ter najemna vredndst stavb oziroma stavbnih delov, ki se ne oddajajo v najem ali v brezplačno uporabo, temveč sc uporabljajo ža pisarne (župnijske, parohijske itd.), knjižnice, učilnice, p budnice, muzeje in galerije slik verskih, organizacij ter .prostorov, v katerih živijo menihi, redovniki in podobno; 2. najemna vrednost vikend hišic, ki se ne dajejo v najem, temveč jih občasno uporabljajo lastniki oziroma njihovi družinski člani. X. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC iil'1. člen Zavezanec za davek nu dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja), je občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premičnjn, oddanih v zakup, od podnajem- nin ali od-drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnčga drugega prispevka ali davka. 112. člen Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, ne glede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju. Ce s-o bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po dveh letih, nepremične stvari pa po petih letih od dneva, ko so bile kupljene, ni več dovoljeno ugotavljati, ali so bile kupljene z namenom prodaje. 113. člen Osnova za davek od premoženja je celoten dohodek od premoženji* ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmčrja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Občinska skupščina lahko predpiše, da se na dohodek od oddajanja opremljenih sob plačuje davek v pavšalnem znesku ali pa, da je ta dohodek oproščen plačevanja tega davka. *• 114. člen Davčni zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega mora plačati davek od premoženja, mora' tak dohodek napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel. Napoved se poda za dohodke pristojnemu organu občine, v kateri je bil dohodek dosežen. 115. člen g Davek od premoženja se ne plačuje: 1. od prejemkov iz življenjskega zavarovanja in zavarovanja za doživetje; 2. od obresti in dobitkov državnih posojil; 3. od obresti in drugih dohodkov od hranilnih vlog. 116. člen Davek od premoženja odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Davek na dohodke od podnajemnin odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je stavba. XI. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 117. člen Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki v Jugoslaviji podeduje ali dobi v dar nepremično premoženje. ^ Zavezanec za davek na dediščine in darila je tudi zasebna pravna oseba, ki dobi iz tlijine darilo v denarju. Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin. ' 118. člen Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo. Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisan^ darilna pogodba, če ni pogodbe, pa takrat, ko je darilo sprejeto. Ce je nepremičnina, za katero gre pri dedovanju oziroma darilo obremenjena z Užitkom, nastane davčna obveznost dediča oziroma obdarjenca za davek na dediščine in darila takrat, ko preneha užitek. 119. člen Ce se dedič odpove dediščini, plača davek od dediščine oziroma darila tisti, ki mu je dediščina pripadla, in sicer pio stopnji, ki ustreza dednemu redu te osebe do zapustnika. Če dedič odstopi svojo dediščino določeni osebi, ki bi to dedovala tudi v primeru, če bi se dedič odpovedal dediščini, plača davek od dediščine oseba, kateri je dediščina odstopljena, in sicer po stopnji, ki ustreza dednemu redu te osebe v razmerju do zapustnika. Če dedič odstopi dediščino določeni osebi, ki ne bi bila dedič, če bi sc dedič odpovedal dediščini, plača dedič davek od dediščine, oseba, kateri je dediščino odstopil, pa davek od darila. Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega nepremičnega premoženja ob nastanku davčne obveznosti, po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadajo na Dremoženje, od katerega se plačuje ta davek. 120. člen Davek na dediščine in darilu se ne plačuje od tistega, nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice ali užitka. 121. člen Davka na dediščine in darila ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma z darovalcem v prvem dednem redu. Ce gre pri dedovanju oziroma darilu za kmetijsko zemljišče, ne plača davka na dediščine in darila dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, če je ob njegovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z njim v skupnem gospodinjstvu in če mu je kmetijstvo glavni poklic. Ce gre pri dedovanju ali darilu za družinsko stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, davka na dediščine in darila za eno stanovanje, če je ob njegovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z njim v skupnem gospodinjstvu. 122. člen Davčni zavezanec ne plača davka na dediščine in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povj-ačila odstopi družbeno-politični skupnosti, delovni ali drugi organizaciji. Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se ne vrne. 123. člen Ce preide nepremično premoženje na dediča ali obdarjenca, ki ni zakoniti dedič in prevzame tak dedič ali obdarjenec na to nepremičnino vezana bremenu; se šteje to pravno opravilo do višine prevzetih bremen za kupoprodajo. 124. člen Vrednost vseh daril, ki jih je davčni zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo. 125. člen Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnega premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila preko 'dela, ki bi mu pripadal iz solastništva. 126. člen Davek na dediščine in darila odmeri za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je premoženje. Če leži podedovano ali v dar prejeto premoženje v več občinah, odmeri pristojni upravni organ posamezne občine davek od vrednosti, ki je na njenem območju, ip sicer po stopnji, ki ustreza vrednosti celotnega podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja, od katerega se plačuje ta davek. XII. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 127. člen Občani, ki imajo določene velike mehanične pripravo za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, kot so težki traktorji^ buldožerji, kombajni, bagri, velike mlatilnice in strojne žage, oziroma imajo posajeno samohodno trto, plačujejo od teh predmetov davek. Višino davka za posamezne proizvajalne priprave in fjamorod- ^ no trto predpiše občinska skupščina z odlokom, upoštevaje posebne proizvodne in ekonomske pogoje v posameznih okoliših. Če občani s temi 'pripravami opravljajo storitve drugim, plačajo poleg davka po tem členu še prispevek od obrtnih dejavnosti. XIII. DAVEK NA £>OHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 128. člen Zavezanec za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) je občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih. 129. člen Osnova za davek na tujo deloVno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. 130. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. Odstotek iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina, ki pri tem upošteva ekonomske po-goje posameznih dejavnosti. Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi Pavšalnih osnov aji v pavšalnih zneskih, določijo občinske skupščine davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih za vsakega zaposlenega delavca. 131. člen Ne šteje se za dopolnilno delo drugih delo vajencev tisti čas, ko se učijo, in tisti čas, ko jih je delodajalec po izueitvi dolžan obdržati kot delavce, delo drugih oseb med obvezno učno dobo in tudi ne delo družinskih članov zavezanca, ki z njim niso sklenili delovnega razmerja. 132. člen Davka na tujo delovno silo so oproščeni: kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane gospodinjstva v narodnoosvobodilnem boju ali kot žrtve fašističnega nasilja; vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v taki dejavnosti enega delavca; zavezanci za prispevek od kmetijstva, ki v kmetijstvu izmenoma delajo drug pri drugem; kmetje, pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, kakor je tam v navadi (pomoč pri delu); kmetje, ki so nezmožni za delo, pa razen vdov umrlih družinskih članov ali žena, katerih možje služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah, nimajo drugih za delo zmožnih družinskih članov; zavezanci, ki v teku leta ne zaposlijo več kot enega delavca za dobo dveh mesecev. Občinska skupščina lahko predpiše, da so oproščeni davka na tujo delovno silo kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. i/ Občinska skupščina lahko predpiše še druge oprostitve davka na tujo delovno silo. 133. člen Davek na tujo delovno silo odmerja občinski upravni organ, ki je pristojen zn odmero prispevkov iz osebnih dohodkov. XIV. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 134. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo ^neposreden ponjen za občane. Krajevni samoprispevek lahko uvede najvišji organ krajevne skupnosti s sklepom na podlagi sklepov zborov volivcev iz tistega območja, za katero se krajevni samoprispevek uvaja, ali na podlagi referenduma. Sklep krajevne skupnosti o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi tako kot občinski odloki. Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, uvede krajevni samoprispevek občinska skupščina na podlagi sklepov zborov volivcev ali na podlagi referenduma z odlokom. 135. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah in v gotovini, kar je odvisno od namena, za katerega se vnetje, od možnosti občanov in od drugih pogojev. 136. člen Krajevni samoprispevek, ki se uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah, mora biti izražen tudi v denarni vrednosti. 137. 61en Zavezanec za krajevni samoprispevek je občan, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem je samoprispevek uveden. 138. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. S sklepom oziroma odlokom b uvedbi krajevnega samoprispevka se določi, kako se uporabijo sredstva krajevnega samoprispevka, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden. 139. člen Sklep oziroma odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka mora obsegati: 1. namen in območje, za katero se uvaja samoprispevek, 2. čas, za katerega se uvaja, 3. skupni znesek, ki je potreben za izvršitev namena, za katerega se uvaja samoprispevek, 4. način odmere samoprispevka, 5. rok, v katerem se morajo dela izvršiti, 6. določitev organa, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del, 7. oprostitve od samoprispevka. 140. člen * \ Krajevnega samoprispevka v delu ozjroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene; matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let; občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki; moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad. S sklepom oziroma odlokom^o uvedbi krajevnega samoprispevka so lahko določene še druge oprostitve od samoprispevka. ^ 141. člen Nedenarne obveze krajevnega samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. Denarna vrednost nedenarne obveze mora biti določena že v sklepu oziroma odloku, s katerim se uvaja samoprispevek. 142. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost. 143. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je uvedel krajevni samoprispevek. XV. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE PRISPEVKOV IN DAVKOV 1. Vložitev napovedi 144. člen Zavezanci za prispevek oziroma 'davek, razen zavezancev za prispevek iz osebnega dohodka od kme- tijstva in zavezancev za prispevke, ki se plačujejo po odbitku, morajo vložiti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke, napoved o svojem osebnem dohodku, drugem dohodku in premoženju ter druge podatke, ki so potrebni za odmero prispevka oziroma, davka. Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni osnovi ali v pavšalnem znesku, ne vlagajo napovedi o osebnem dohodku. Ti zavezanci morajo dati podatke, potrebne za določitev pavšalne osnove oziroma pavšalnega prispevka, samo na zahtevo za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa. 145. člen Zavezanci, ki se jim predpisujejo prispevki oziroma davki' glede na dohodek, ki so ga dejansko dosegli v prispevnem oziroma davčnem letu, morajo predložiti napoved o celotnem dohodku, doseženem v letu, za katero se odmerja prispevek ali davek, in o stroških, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, in sicer posebej po posameznih virih dohodkov, z natančno navedbo kraja, kjer je vir dohodkov. 146. člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo biti z javnim pozivom pravočasno poklicani k vložitvi napovedi. Poziv k napovedi za odmero prispevka oziroma davka izda za dohodke pristojen občinski upravni organ. Rok za vložitev napovedi ne sme biti daljši kot do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. Zavezanci, ki ne vložijo napovedi v določenem roku, dobijo oseben poziv, naj to storijo v poznejšem roku. 147. člen Za zemljiški kataster pristojni organi občinskih skupščin, morajo za dohodke pristojnim občinskim organom do 15. februarja v letu, za katero se odmerja prispevek od kmetijstva, predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek, in sicer združeno za vse lastnike ali uživalce •zemljišč enega gospodinjstva. Združitev mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine. i 148. člen Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved ga odmero prispevka oziroma davka, pć\ je,ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 “/o od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10%> od odmerjenega zneska. Zavezanec ni dolžan plačati povečanega prispevka oziroma povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri prispevka oziroma davka, predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu dokaze, da iz opravičenih vzrokov ni vložil napovedi oziroma, da je iz opravičenih vzrokov ni vložil pravočasno, 149. člen Občan, ki začne izvrševati obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost ali pa intelektualno ali kakšno drugo negospodarsko dejavnost, mora to v tridesetih dneh naznaniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za odmero prispevka oziroma davka. 150. člen Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov mora napovedati svoj skupni dohodek v preteklem letu pri pristojnem občinskem upravnem organu vsako leto do konca januarja. , Če je napoved skupnega dohodka odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odmero prispevka od skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v petnajstih dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri dnigih prispevkov in davkov. 151. člen Na poziv pristojnega občinskega upravnega organa mora zavezanec dati vse podatke, ki jih potrebuje za odmero prispevka oziroma davka. Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu na njegovo zahtevo vse podatke o blagu, katero so jim dobavili, in o storitvah, katere so jim opravili zavezanci za prispevek oziroma davek. 152. člen Za zavezance prispevka od obrtnih dejavnosti in prispevka od intelektualnih storitev, mora za dohodke pristojni občinski upravni organ voditi poseben seznam (kataster). Navodilo za vodenje tega seznama izda Republiški sekretariat za finance. 2. Odmera prispevkov in davkov 153. člen Pristojni občinski upravni organ mora po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in po uspehih celotnega postopka. ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odločbo o odmeri prispevkov oziroma davkov, in omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravicu in interese. 154. člen Pristojni občinski upravni organ lahko izda odločbo o odmeri prispevka oziroma davka brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam uradne Podatke, ki so potrebni za odločbo, in ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov. 155. člen Če se med letom, za katero se odmerjajo prispevki oziroma davki po letni osnovi oziroma v pavšalnem letnem znesku, osebni dohodki oziroma drugi dohodki za-Vezancev niso znatno spremenili, lahko občinska skupščina sklene, da se veljavnost letne osnove prispevka oziroma davka in višina pavšalnega letnega zneska Prispevkov oziroma davkov, kot sta bili določeni za Prejšnje leto, podaljša tudi za naslednje leto. V takem primeru zavezancem ni treba vlagati napovedi za odmero prispevka ozir o m a davka po tem zakonu. Če se veljavnost letnih osnov oziroma pavšalnih činih zneskov prispevkov ali davkov podaljša še za naslednje leto, mora pristojni občinski upravni organ na zahtevo zavezanca, naj se mu določi nova osnova za prispevek oziroma davek oziroma naj se mu določi nov pavšalni letni znesek prispevka oziroma davka, v 30 dneh od vložitve zahteve izdati zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka. Pristojni občinski upravni organ lahko zahteva od posameznega zavezanca, za katerega spozna, da se je njegov osebni dohodek oziroma drug dohodek znatno povečal, naj napove svoj osebni dohodek oziroma drug dohodek, da mu odmeri nov prispevek oziroma nov davek. V primeru iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni občinski upravni organ zahteva od zavezanca, ki plačuje prispevek po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, naj mu da podatke, ki so potrebni za novo odmero prispevka oziroma davka. Določbe tega člena se ne nanašajo na odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov. 156. člen Prispevek od' kmetijstva mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero se odmerja. Drugi prispevki in davki, ki se odmerjajo po letni osnovi, morajo biti odmerjeni do 30. aprila v letu, za katero se odmerjajo. Prispevki, ki se določajo v pavšalnem letnem znesku, morajo biti odmerjeni do 31. januarja v letu, za katero se odmerjajo. Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu, kateremu se odmerja prispevek oziroma davek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, vročiti odločbo prve stopnje o odmeri prispevka oziroma davka v petnajstih dneh od dneva, ko je odločba izdana. 157. člen Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu tra njegovo zahtevo dovoliti, da pregleda vse listine, in druge podatke, na podlagi katerih se ugotavlja njegova obveznost za plačevanje prispevka oziroma davka, in podatke o že odmerjenem in že plačanem prispevku oziroma davku. 158. člen V postopku za odmero prispevkov oziroma davkov se lahko razpisujejo javne obravnave, na katerih se ugotavljajo plačilne obveznosti za posamezne katego rije zavezancev. 1». člen Preden občinska skupščina sprejme odlok, s katerim uvaja plačevanje določenega prispevka ■ oziroma davka ali s katerim predpisuje njegove osnove in stopnje oziroma pavšalni prispevek, ga mora predložiti zborom volivcev. 160. člen ■ Podatki, ki jih zvedo uradne osebe občinskega, za odmero in pobiranje prispevkov oziroma davkov pristojnega upravnega organa pri odmeri, so uradna tajnost in jih izven morebitne javne obravnave ne smejo sporočati drugim. 161. člen .Ce ni v zveznem ali v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njuni podlagi, drugače določeno, se uporabljajo v postopku za odmero prispevkov in davkov določbe zakona o splošnem upravnem postopku. 3. Pritožbe r 162. člen Zoper vsako odločbo, ki jo izda na prvi stopnji pristojni upravni organ družbeno-politične skupnosti po določbah' tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je dovoljena v petnajstih dneh od njene vročitve pritožba na upravni organ širše druž-beno-politione skupnosti. Pritožba se vloži pri upravnem organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. 163. člen O pritožbi odloča ustrezni upravna organ prve višje stopnje. Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve odločbe prve stopnje. 164. člen Organ prve stopnje mora pritožbo z vsemi spisi brez odlašanja, najpozneje pa v petnajstih dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu druge stopnje. 165. člen Pritožba ne odloži izterjave odmerjenega prispevka oziroma davka, če ni v tem zakonu drugače določeno. Upravni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, sme do odločbe o pritožbi tudi brez zahteve zavezanca odložiti izterjavo prispevka oziroma davka; o tem mora obvestiti organ, ki odloča o pritožbi. 4. Obnova postopka 166. člen V. ,/ Občinski upravni organ, ki je odmeril prispevek oziroma davek, obnovi sam ali na zahtevo zavezanca postopek za odmero v treh letih od njegove pravnomočnosti, če se pozneje zve za dejstva ali dokaze, ki ob odmeri prispevka oziroma davka niso bili znani, kakor tudi v drugih primerih, ki so v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. 167. člen Določbe 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku se ne uporabljajo, kadar gre za obnovo postopka za odmero prispevka oziroma davka. 5. Poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od nenapovedanega dohodka 168. člen Pristojni občinski upravni organ, ki dobi podatke, da ima nekdo v posesti premoženje ali da razpolaga s sredstvi, ki so znatno večja od obdavčenih, oziroma da njegovo premoženje in njegova sredstva izvirajo iz dohodka, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek,’ lahko začne poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od takega dohodka. V postopku iz prvega odstavka tega člena se lahko raziskuje, od kod prizadetemu premoženje in sredstva. Postopek po prvem odstavku tega člena se sme začeti, če po določbah tega zakona ni zastarana pravica do odmere prispevka oziroma davka. Postopek se lahko začne tudi na predlog organa skupščine družbeno-politične skupnosti za družbeno nadzorstvo in na predlog javnega tožilstva. ' . Sklep o uvedbi postopka izda pristojni občinski upravni organ. 169. člen Zoper sklep iz petega odstavka 168. člena tega zakona lahko občan v osmih dneh od prejema ugovarja pri pristojnem svetu občine. Do odločitve sveta o ugovoru je pristojni občinski upravni organ dolžan prekiniti postopek. 170. člen C e tisti, proti kateremu teče postopek, ne dokaže, da premoženje oziroma sredstva, s katerimi razpolaga, ne izvirajo iz dohodka, od katerega se plačuje prispevek oziroma davek, ali ne dokaže, da je premoženje oziroma sredstva pridobil iz dohodka, od katerega je bil odmerjen prispevek oziroma davek, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero ugotovi dohodek, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek, in ustrezni znesek prispevka oziroma davka. Na skupen ugotovljeni dohodek za vsa leta, iz katerih izvira neobdavčeni dohodek, se uporabi stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti, ki je veljala v letu, v katerem se izda odločba prve stopnje po prvem odstavku tega člena, povečana za 100 %. Prispevek oziroma davek, izračunan tako, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, ne sme presegati skupnega ugotovljenega dohodka, od katerega ni bil plačan prispevek oziroma davek. 171. člen Pritožba zoper odločbo,' izdano po 170. členu tega zakona, in tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev odločbe. 172. člen V posebnem postopku za odmero prispevka oziroma davka od nenapovedanega dohodka lahko odredi pristojni občinski upravni organ ukrepe za zavarovanje plačila prispevka oziroma davka. 6. Obračunavanje in pobiranje prispevkov in davkov 173. člen Prispevke iz delovnega razmerja in od avtorskih pravic in prispevke od obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka posebej, obračunava in pobira izplačevalec takih osebnih oziroma drugih dohodkov (prispevek po odbitku). Ce vodi izplačevalec osebnega dohodka, iz katerega se plačuje prispevek po odbitku, svoje finančno poslovanje po banki, mora obračunati in vplačati pri banki ustrezni prispevek takrat, ko dvigne gotovino za izplačilo osebnih dohodkov. Ce izplačevalec osebnih dohodkov svojega finančnega poslovanja no vodi po banki, mora prispevek obračunati takrat, ko izplača osebne dohodke, in ga vplačati na ustrezni račun pri banki najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko je izplačal osebne dohodke. ' 174. član 7, Prisilna izterjava prispevkov in davkov Izplačevalec, ki ne obračuna, ne vplača ali ne vplača pravočasno ustreznega prispevka po odbitku na določene račune pri banki, mora plačati poleg rednega prispevka še povečani prispevek, ki znaša na dan 0,1 % od nevplačanega oziroma nepravočasno plačanega prispevka. 175. člen 180. člen Od zavezanca, ki zapadlega prispevka oziroma davka ni plačal v predpisanem roku, se prispevek oziroma davek prisilno izterja. 181. člen Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega dohodka, od dejanskega dohodka in od pavšalnih osnov, se plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti. Prispevki in davki v pavšalnih zneskih se plačujejo v dveh enakih polletnih, obrokih, in sicer pred začetkom dela oziroma pred začetkom polletja. Prispevek iz skupnega dohodka občanov morp biti plačan v 30 dneh od dneva, ko je občanu vročena odločba o pdmeri. 176. člen Dokler mu ni odmerjen prispevek oziroma davek, ki se odmerja po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, izvzemši prispevek iz skupnega dohodka občanov, mora zavezanec plačevati akontacije po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je tdl prispevek oziroma davek odmerjen, in sicer v rokih, ki so predpisani za'plačevanje prispevka oziroma davka. Ce se osebni dohodek ali drug dohodek zavezanca bistveno1 poveča oziroma zmanjša, izda pristojni občinski upravni organ na podlagi pregleda poslovnih knjig, podatkov o.njegovih prejemkih od državnih organov ter od delovnih in 'drugih organizacij za dobavljeno blago in opravljene storitve in na podlagi drugih verodostojnih podatkov odločbo, s katero mu poveča oziroma zmanjša akontacije. Ce začne zavezanec iz prvega odstavka tega člena opravljati dejavnost med letom, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero mu določi akontacijo prispevka oziroma davka. 177. člen Ce vroči pristojni občinski upravni organ zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka v roku, ki je določen v zakonu, mora ta v tridesetih dueh od njene vročitve plačati razliko med dotlej plačano akontacijo in odmerjenim prispevkom oziroma davkom. 178. člen Davčni zavezanec ali kdo drug, ki je na račun Prispevka, davka, obresti, denarne kazni ali stroškov Prisilne izterjave plačal več, kot bi bil dolžan plačati po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska. Preveč plačani prispevek oziroma davek se na zahtevo vrne zavezancu v 30 dneh od dneva, ko to zahteva. Ce zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč Plačani prispevek oziroma davek všteje v naslednja odplačila. 179. člen prispevkov oziroma davkov, ki jih ni plačal predpisanem roku, razen od prispevkov, ki se pla-jojo po odbitku, plača zavezanec 9 Vo obresti na leto. Za prisilno iziterjavo prispevkov in davkov je dovoljeno seči na vse premožeinje, dohodke in terjatve zavezanca, razen na premoženje, dohodke iu terjatve, ki so izvzeti od prisilne izterjave. Organ, ki opravlja prisilno izterjavo, lahko zarubi za prispevek oziroma davek vse premično premoženje, ,ki ga najde v poslovnem prostoru in stanovanju zavezanca, razen če se dokaže ali če iz okoliščin nedvomno izhaja, da premičnine niso njegova last. Za prisilno izterjavo prispevka od kmetijstva, davka na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto ter krajevnega samoprispevka je dovoljeno seči na premoženje in dohodke vseh članov gospodinjstva. 182. člen Prisilna izterjava obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja. Pred prisilno izterjavo prispevka oziroma davka mora pristojni občinski upravni organ vročiti zavezancu pismen opomin. Rubež s cenitvijo premoženja ni dovoljen, preden ne preteče najmanj osem dni od dneva, ko je bil zavezancu vročen pismen opomin, prodaja premoženja pa ne prej, preden ne preteče osem dni od rubeža s cenitvijo. Izjemoma se smejo opraviti ta dejanja tudi prej kot v osmih dneh, če naj se zarubi oziroma proda blago, ki se rado kvari. S posebnim zakonom se bo uredilo, kako se opravljata rubež in cenitev premoženja. 183. člen '"“V Zavezanec, zoper katerega teče prisilna izterjava, trpi vse stroške postopka. 184. člen Prisilna izterjava se ustavi, ko zavezanec plača dolž.ni prispevek oziroma davek z obrestmi in stroški ali ko dolg kako drugače preneha. 185. člen Odločba o prisilni izterjavi prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja se vroči zavezancu neposredno pred samim rubežem. / 186. člen Premično premoženje zavezenca za prispevek ali davek se zarubi po temle vrstem redu: 1. gotovina: 2. sredstva na žiro računu; 3. obveznice posojila in drugi vrednostni papirji, če so zapadli v plačilo ali se dajo eskontirati; 4. nakit in druge dragocenosti: 5. druge premičnine, in sicer predvsem tiste, ki se dajo lahko vnovčiti. Zavezanec lahko sam ponudi, po katerem vrstnem redu naj se 'mu zarubi premično premoženje. Pristojni občinski upravni organ je dolžan upoštevati zavezančevo ponudbo o vrstnem redu rubeža, če se na ta način ne otežkoči pravočasna izterjava prispevkov in davkov. 18T člen * Zarubljene premične stvari se pustijo v hrambi pri zavezancu za prispevek oziroma davek. Ce je podan utemeljen sum, da bo zavezanec zarubljene premične stvari odtujil, mu jih sme pristojni občinski upravni organ izjemoma vzeti ter jih shraniti sam ali pa izročiti v hrambo komu drugemu. 188. člen • Pristojni občinski upravni organ sme za izterjavo prispevka oziroma davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve in premoženje zavezanca. 189. člen Od prisilne izterjave prispevkov in davkov so izvzeti: — predmeti osebne rabe in potrošnje, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni; — orodje, instrumenti in druge priprave, ter znanstvena in strokovna literatura, ki so neogibno potrebni zavezancu iu njegovim družinskim članom za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma za šolanje; — pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu toliko kmetijskega orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske c|ejavnosti; — dve tretjini čistih osebnih dohodkov oseh v delovnem razmerju in dve tretjini pokojnin in invalidnin; — dnevnice, potili stroški in podobna povračila dejanskih stroškov; — štipendije; — otroški dodatki in prejemki iz naslova socialne pomoči; — terjatve iz naslova zavarovanja pri zavarovalnici; j — terjatve iz naslova zakonite preživnine; — plačilo za delo obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih; — hranilne vloge; — poštne denarne pošiljke dokler se ne izroče naslovljencem. Pri zavezancih, katerih denarni prejemki so v celoti ali deloma izvzeti od prisilne izterjave, je izvzet tudi sorazmeren znesek pri njih najdene gotovine, ki ustreza izvzetemu osebnemu dohodku oziroma drugemu prejemku za čas do prihodnjega izplačila tega prejemka. 190. člen Zarubljene stvari se prodajo na javni dražbi; če so take, da se račje kvarijo, pa se lahko vnovčijo tudi z neposredno prodajo. 191. člen Prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca je dovoljena le, Če prispevkov oziroma davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovega premič- nega premoženja ali iz njegovih dohodkov in terjatev. 192. člen Ce je nevarnost, da bi zavezanec onemogočil izterjavo še nezapadlega prispevka oziroma davka, se lahko odredijo ukrepi za zavarovanje izterjave. Ukrepi za zavarovanje so lahko rubež premičnega premoženja, prepoved, da zavezanec ne sme razpolagati s terjatvami, odvzem premičnih stvari in predznamba zastavne pravice na nepremičnino. 193. člen Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja opravlja občinski upravni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri prispevka oziroma davka. Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz nepremičnega'premoženja zavezanca opravi na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organu sodišče, in sicer v treh mesecih od dueva, ko prejme tako zahtevo. 194. člen Od skupnih prisilno izterjanih obveznosti se najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni prispevek oziroma davek” in denarne kazni. 195. člen Dolg na prispevkih in davkih, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv. Dolg na prispevkih in davkih se šteje za neizterljivega: 1. če je dolžnik umrl ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bj se mogli prispevki izterjati. Ce se dolžnik, ki se je odselil, znova vrne ali se zve za njegovo prebivališče, se mu znova predpiše odpisani prispevek ali davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave; 2. če se s prisilno izterjavo, ki je bila vsako leto brezuspešno puskušana, dolg ni mogel izterjati niti tretje leto, odkar je zapadel v plačilo. Izjemoma se dolg odpiše tudi pred potekom tretjega leta, če se je pri prisilni izterjavi ugotovilo, da ne kaže, da bi se mogel dolg v doglednem času izterjati. Izjemoma sme za finance pristojni svet občinske skupščine na predlog za dohodke pristojnega občinskega organa odločiti, da se dolg na prispevkih ali davkih v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Po določbah tega členu se lahko odpišejo vse vrste prispevkov in davkov. 8. Poroštvo 196. člen Ce prispevka oziroma davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevega premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva; ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca. Ce je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu prispevka ali davka, s pravnim opravilom odtujil premoženje komu drugemu, ki ni član njegovega gospodinjstva, lahko pristojni občinski upravni organ tako pravno opravilo izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel za tak namen zavezanca. Za plačilo prispevkov oziroma davkov, ki se odtegujejo, je porok izplačevalec. 197. člen Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, se sme prispevek oziroma davek, ki odpada na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oziroma take storitve opravljajo. 19S. člen Družbeno-politične skupnosti imajo prednostno^ pravico do izterjave prispevkov, davkov, obresti, stro-škov prisilne izvršbe in denarnih kazni iz dohodkov in premoženja zavezanca. 199. člen Občan, ki odtuji ali pridobi nepremično premoženje, mora ob prenosu predložiti dokaz, da je plačal prispevek oliroma davek, razen če premoženje podeduje. " Brez dokaza o plačanem prispevku oziroma davku ni dovoljen prenos nepremičnine v javnih knjigah. 200. ' člen Zavezanec za prispeVek od obrtnih dejavnosti, ki odtuji stroje, naprave ali drug inventar, s katerim je opravljal dejavnost, ali odtuji celotno delavnico, mora najprej poravnati svoje obvtpmosti za prispevek oziroma davek. Ce novi lastnik prevzame premoženje iz prvega odstavka tega člena, prispevek oziroma davek pa ni plačan, je do vrednosti prevzetega premoženja solidarno s prejšnjim lastnikom porok za plačilo zapadlega prispevka oziroma davka. 9. Zastaranje 201. člen Pravica do odmore prispevka oziroma davka in Pravica do uvedbe upravnega kazenskega postopka zaradi kršitev določb tega zakona zastara v petih le-tik po preteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti Prispevek oziroma davek oziroma v katerem so bile kršene določbe tega zakona. Pravica družbeno-politične skupnosti do izterjave prispevka oziroma davka in pravica do izterjave obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni paradi kršitve določb tega zakona zastarata v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati. Pravica zavezane^ da se mn vrnejo zneski, ki J m je nepravilno ali preveč plačal na račun prispevku, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denar-krh kazni, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal. 202. člen Zastaranje pravice do odmere prispevka oziroma »vka in pravice do obnove postopku ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega or- gana, ki mu je vnamen odmera prispevka oziroma davka in je dano v vednost zavezancu. Zastaranje pravice do izterjave prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe ih denarnih kazni ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu. Zastaranje pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanega prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec oziroma kaznovani stori pri pristojnemu organu, da doseže vračilo. Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko preteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči. 205. člen Določbe zakona o zastaranju terjatev veljajo tudi za zastaranje pravice do odmere in izterjave prispevkov in davkov, če niso v nasprotju s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov. 10. Knjiženje prispevkov in davkov «1 204. člen Prispevki in davki po tem zakonu ter drugi z zveznim zakonom določeni prispevki in davki občanov se v skladu z zveznimi predpisi knjižijo po načelih dvojnega knjiženja s kopiranjem, in sicer po predpisanem računskem načrtu. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE , 205. Člen Kršitve določb tega zakona se kaznujejo po določbah XVI. poglavja temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov. 206. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, nehajo veljati dosedanje trajne oprostitve prispevkov in davkov- določene z republiškimi predpisi. 207. člen v Začasne oprostitve davkov, priznane po dosedanjih predpisih, veljajo do preteka roka, do katerega je priznana oprostitev. ■ 208. člen Za osebne dohodke in druge dohodke, dosežene do dneva, ko se začne uporabljati ta zakon, se bodo Uporabljali tedaj veljavni predpisi, če ni v temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov ali v tem zakonu drugače določeno. Za dediščine in darila, za katere nastane davčna obveznost do dneva, ko se začne uporabljati ta zakon, se bodo uporabljali predpisi o davku od dediščin in daril, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti. 209. člen s Eri odmeri davkov za leto 1964 se bodo v primerih, v katerih so se po dosedanjih predpisih davki odmerjali po preteku leta, uporabljale določbe predpisov, ki so veljali za to leto, medtem ko se bodo za postopek pri' odmeri teh davkov uporabljale določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov in tega zakona. 210. člen Ne glede na 17. člen tega zakona morajo druž-beno-politične skupnosti predpisati stopnje prispevkov in davkov za leto 1965 najkasneje do 28. februarja 1965. 2tl. eten S 1. januarjem 1965 nehajo veljati: 1. zakon o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski lastnini (Uradni list SRS, št. 17-88/64); 2. odlok, kdaj se šteje, da dohodki od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene in dohodki od postranske kmetijske dejavnosti presegajo običajne dohodke (Uradni list LRS, št. 30-118(54); 5. odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, da lahko popolnoma ali deloma'oprosti časopisna podjetja v Ljudski republiki Sloveniji plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka (Uradni list LRS, št. 3-12/58); . 4. odlok o minimalnih gradbenih in higienskih pogojih za določanje stavb, za katere se plačuje hi-šnina, in o postopku za ugotavljanje teh pogojev (Uradni list LRS, št. 16-89/60); 5. odlok o oprostitvi invalidskih delavnic za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-30/64). 212. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1465. St. 420-5/64 Ljubljana, dne 26. novembra 1964. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivau Maček 1. r. Splošni akti samoupravnih organizacij i 2W. Na podlagi 3. odstavka 149. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-269.(62) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 10. zasedanju dne 16. novembra 1964 SKLEP o spremembi sklepa o določitvi prispevka zu zdravstveno varstvo upokojencev v letu 1964 I V sklepu o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev v letu 1964 (Uradni list SRS, št. 2-20/64) se prvi odstavek I. točile spremeni tako, da se glasi: N »Za stroške zdravstvenega varstva upokojencev, zavarovanih po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, se določa za leto 1964 pavšalni prispevek v višini 40.000 din na vsakega invalidskega in osebnega upokojenca ter na vsako družinsko pokojnino ne glede na število uživalcev.« 11 Ta sklep začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1964. St. 402-36/64-7 Ljubljana, dne 16. novembra 1964. Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik: Dollka Boštjančič 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurać — Tiska liskama »Toneta TomSICa« vsi v Ljubljani — Naročnina letno 2« din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15 a, poštni predal S79/VII — Tel direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo Ir uprava: 23-573 — Čekovni račun: «00-11-603-60 / URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XXI Razglasni del z dne i?. decembra 1964 Št. 3? NOVE PUBLIKACIJE ^ V tisku sta brošuri: 'TEMELJNI IN REPUBLIŠKI ZAKON O PRISPEVKIH IN DAVKIH ORCANOV * TEMELJNI IN REPUBLIŠKI ZAKON O FINANCIRANJU DRU2BENO-POLITICNIH SKUPNOSTI z opombami pri posameznih členili. * Takoj ko bo sprejet zakon o pokojninskem zavarovanju, bo izšla posebna knjižica z navedenim zakonom in pojasnili. * V tisku je tudi knjiga dr. A. Smoleta: Zakonito in oporočno dedovanje — sistematični oris materialnega dednega prava SFRJ. Temeljni zakon o službi notranjih zadev bo izdal zavod potem, ko bo sprejet ustrezen republiški zakon. CZ illradni list SRS« Ljubljana Razglasi in objave Sprememba imena Št. 11/8-20/A-«-64 15115 Republiški sekretariat /.a notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo. št. 11/8-20/A-4I-64 z dne ". XI. 1%4 po 21. členu zakona o osebnili imenih dovolil spremembo imena Milanu Bercku, rojenemu 1. februarja 1949 v Goričah, občina Kranj, stanujočemu v Goričali 36, občina Kranj, v novo ime »Mirko«. Št. 11/8-20/A-151/64 15569 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo, št. 11/8-20/A-151/64 z dne 12. XI. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo imena Mariji Pečar. roj. 17. oktobra 1949 v Ljubljani, stanujoči v Ljubljani, ( Maistrova ulica 4 B, v novo ime »Marjanca«. Št. 11/8-20/A-144-64 14840 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odločbo, št. It/8-20/A-144-64 z dne 3. XI. 1964 po 21. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo imena r rancu Poljšaku, rojenemu 22. novembra 1931 na Jesenicah, slanujo-neinu na Jesenicah, Cesta maršala I ita 53, v novo ime » Ma t j a ž «. št. 11 ./8-20/A-150/64 1556« Republiški sekretariat za notranje zadevo SR Slovenije je z odločno, št. 11/8-20/A-150/64 z dne 12. XI. 1964 po 21. členu zakona o osebnili imenih dovolil spremembo imenu Zvezdi Sedmak, roj. 26. decembra 1965 v Kopru, stanujoči v Piranu. Ulica Mazzini 1, v novo ime »Bre-d a «. Št. 11 /8-20/A-145-64 15150 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je z odloč- bo, št. 11/8-20/A-145-64 z dne 9. XI. 1964 po 2t. členu zakona o osebnih imenih dovolil spremembo imena Antonu Zupančiču, roj. 26. avgusta 1963 v Kranju, stanujočemu v Kranju, Valjavčeva ulica 17, v ime »Srečko«. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS Register gospodarskih organizacij V p i s i Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Besedilo: »Zvezda«, tovarna čevljev, Ljubljana (Vodnikova 42). Poslovni -predmet: Proizvodnja obutve. Ustanovitelj: Podjetje »Ingrodex«, Ljubljana, sklep DS o osamosvojitvi ekonomske enote z dne 22. IX. 1964. Direktor je Trološek Karel. Poleg direktorja podpisujeta še Žnidaršič Jože. tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja kot njegov namestnik in Zupančič Pavla, računovodkinja. Ljubljana, 27. novembra 1964. Rg IX 1100/1 2852 NAROČNINA ' »Uradnega lista SRS« za leto 1965 je 2000 din Prosimo, da naročnino za prihodnje leto nakažete čkn-prej oziroma v decembru 1964 s prenosnim nalogom na tekoči račun, št. 600-11-603-60 ali po položnici, ki je priložena tej številki. Navedite točen naslov, če je ta spremenjen, navedite tudi prejšnji naslov. Kdor naročnine do novega leta ne bo poravnal, mu bomo list ustavili. Vsi naročniki »Uradnega lista SRS« so glede tega prejeli tudi posebno sporočilo. CZ »Uradni list SRS«, Ljubljana Besedilo: Industrija stekla. Novo mesto (Cesta komandanta Staneta 30>- Poslovni predmet: Proizvodnja in predelava ravnega stekla. Podjetje je ustanovil delavski svet podjetja Industrija in rudniki nekovin >Kremen«, Novo mesto, sklep z dne 23. XI. 1964. Direktor do konstituiranja je Sitar Slavko. Ljubljana, 5. decemčra 1964. Rg II 216/1 2948 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Besedilo: Trgovsko podjetje »Bazen«, Velenje. Vpiše se poslovalnica »Gorenje«, Velenje, Korbška cesta 51, ki prodaja na debelo in drobno železnino in kovinsko blago, bicikle, šivalne stroje ter potrebščine, in elektrotehnični material. Poslovodja je: Rojnik Ivan. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Razmerje med podjetjem in poslovno enoto je nrc-jeno z medsebojno pogodbo. Celje, 17. novembra 1964. Rg III 153/9 2776 Besedilo: Celjsko krojaško podjetje »Elegant«, Celje. Spremeni se sedež podjetja, ki je bil doslej v Celju na Titovem trgu 3 in je odslej v Celju, Stanetova 17. Izbriše se poslovna enota »Krojaška delavnica«, Store zaradi ukinitve. Celje, 19. novembra 1964. Rg IV 18'7 2798 Besedilo: Trgovsko podjetje »Brežice viiio«, Brežice. Vpiše se prodajalna, Celje, Savi-nova 3, ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače od 0,5 litra naprej. Poslovodja je Lebič Franc. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Razmerje med podjetjem in poslovno enoto je urejeno s statutom podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 25. III. 1964. dovoljenje skupščine občine Celje, št. 023-57/64-2 z dne 30. X. 1964. Rg VII 39/8 2867 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar«, Celje. Pri pekarni, Sevnica se izbriše v. d. obratovodje Lekše Ivan in vpjše Žvcglič Anton, obrptovodja. Rg I 213/50 2868 Celje, 24. novembra 1964 Besedilo: Celjska opekarna, Celje. Vpiše se, da je v. d. direktorja Pevec Anton, gradbeni tehnik, odslej direktor podjetja. Celje, 26. novembra 1964. Rg I 61/16 2886 Besedijo: Gostinsko podjetje »Bra-nibor«, Celje. Pri gostilni »Lovec« v Vojniku 23 se izbriše poslovodja Medved Ivan in vpiše Krpan Marija, poslovodki-nja. Celje, 4. decembra 1964. Rg I 188/13 2917 Besedilo': Gostinsko podjetje »Soča«, Ilirska Bistrica. Izbriše se gostilna »Šeimbije«, Šembije 9 zaradi prenehanja poslovanja. Koper, 16. oktobra 1964. Rg II b 121/15 2666 Besedilo: Soško gozdno gospodarstvo, Tolmin. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta na izdelavo in gradnjo smuških vlečnic. Koper. 17. novembra 1964. Rg 11 a 63/9 2893 Besedilo: »Topol«, lesna industrija, Ilirska Bistrica. Izbriše se podpisovalec Zor Janez. Rg II b 136/22 2896 Besedilo: »Jadran«, export-import, Sežana. Vpiše se glavni direktor Mahnič Lado. Vpiše se, da je dosedanji glavni direktor Fabiani Peter odslej komercialni svetnik, ki podpisuje v odstotnosti glavnega direktorja. Rg III, b 47/22, 23 2897 Koper. 18. novembra 1964. Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Javornik«, Postojna. Izbriše se direktor Rupnik Jože in vpiše Stepančič Avgust, v. d. direktorja. Rg II b 166 a/l I 2944 Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Javornik«, Postojna. Pri obratu »Ribnik:, Postojna, Cankarjeva 6 se izbriše poslovodki-nja Semenič Elvira ter vpiše Stepančič Avgust, poslovodja, in pri obratu »Nanos«, Postojna, Tržaška cesta 36 še izbriše poslovodja Fatur Ivan ter vpiše Peternel Pepca, poslovodkinja. Rg II b 166 a/12 2943 Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, T ržič. Pri poslovalnici. Idrija se izbriše poslovodkinja Majnik Fani in vpiše Labuhnr Mato, poslovodja. Rg Tla 48/2 2938 Koper. 25. novembra 1964. Besedilo: Trgovsko podjetje »Univerza!«, Idrija. Pri prodajalni št. 35 »Kurivo«, Idrija. »Uja« se izbriše Podobnik Maksimiljan in vpiše Bedenk Avgust, novi poslovodja, ki podpisuje za enoto. Rg II a 155/1«! Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič, Pri poslovalnici v Ajdovščini se izbriše poslovodja Repič Zdravko in vpiše Kete Jožica, poslovodkinja. Rg I a 57/2 2936 Koper, 26. novembra 1964. Besedilo: Trgovsko podjetje na debelojn drobno »Mavrica«, Izola. Vpiše se poslovalnica št. 6 »Melodija«, Koper, Čevljarska 31, ki prodaja na drobno glasbila, radijske aparate in potrebščine, fotografske in optične aparate, instrumente in potrebščine, ure in izdelke iz plemenitil) kovin. Poslovodja je Ferlan Aleksander. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 1. IV. 1963, dovoljenje skupščine občine Koper, št. 023-108/63-5/2 z dne 30. V. 1963. Bg 1 I) 10/29 2940 Besedilo: »Mehanotehnika«, tovar-'na igrač in kovin.sk ib izdelkov, Izola. Vpiše se pripojitev obrtnega podjetja »Kositer«, Umag k temu podjetju. Rg 1 b 56/24 2942 Besedilo: Avto-turistično podjetje »Slavnik«, Koper. V zunanjetrgovinskem poslovanju se vpiše razširitev poslovnega preičl-meta še na tele turistične posle z inozemstvom: lastne prometne storitve v mednarodnem turističnem prometu: organizacija in izvedba turističnih potovanj in izletov v državi in inozemstvu. Rg I b 26/48 2941 Koper, 27. novembra 1964. Besedilo: »Elektro termo«, elektromehanika in izdelovanje predmetov za elektroistalacije in gospodinjstvo, Ljubljana. izbriše sc Japelj Marjan in vpiše Bergant Miro, novi poslovodja. Ljubljana, 31. oktobra) 1964. Rg IV 696/4 2700 Besedilo: Komunalno podjetje »Vodovod«, Bled. Izbriše se direktor Mauser Franc in vpiše Justin Valentin, v. d. direktorja. Rg I 4175 2759 Besedilo: Jugoslovanske železnice — železniško transportno podjetje, Ljubi ja/ha. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na tole postransko dejavnost: doVoz in odvoz pošiljk z motornimi vozili v cestnem prometu np dom in obratno. Rg VI 958/3 2766 2939 Besedilo: Gostišče »Pri Alešu«, Ljubljana (Ježica 40), v likvidaciji. Izbriše se likvidator Režek Ciorazd in vpiše Tomšič Sonja, likvidatorka. Rg V 857/3 2768 Ljubljana, 9. novembra 1964. Besedilo: Industrija motornih vozil, Novo mesto. Vpiše se skladišče. Novo mesto, ki prodaja lastne proiivode ter sestavne dele teh proizvodov na debelo in drobno. Poslovodja j,c Šmid Franc. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklčpom z dne 29. IV. 1964, dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-26/64-3 z dne 11. XI. 1964. Ljubljana, 14. novembra 1964. Rg I 8/20 2801 Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica«. / Pri poslovalnici z mešanim blagom. Ribnica se vpiše sprememba Firme, ki je odslej: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica — poslovalnica »Izbira«, Ribnica. Iz poslovnega predmeta pa se izbriše konfekcija, šolske potrebščine ter pohištvo; , pri poslovalnici »Obutev«, Ribnica se vpiše sprememba firme, ki je odslej: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica — poslovalnica »Obutev«. Ribnica. Poslovni predmet se razširi še na prodajo na drobno: nogavic vezalk in kemičnega pribora za čiščenje čevljev; pri poslovalnici »Manufaktura«, Ribnica se vpiše sprememba firme, ki je odslej: Trgovsko podjetje »Jedka«, Ribnica — poslovalnica »Manufaktura«, Ribnica. Iz poslovnega predmeta se izbriše konfekcija, in pri prodajalni »Galanterija«, Ribnica se vpiše sprememba firme, ki je odslej: Trgovsko podjetje »Jelka«, Ribnica — prodajalna »Galanterija«, Ribnica. Iz poslovnega predmeta se izbrišejo radijski aparati in potrebščine. Rg T 97/15 2803 Besedilo: Trgovsko podjetje »Prvi junij«, Trbovlje. Pri poslovalnici »Živila«, Trbovlje, Kešetova 14 se vpiše sprememba firme, ki je odslej: Trgovsko podjetje »Prvi junij«, Trbovlje — poslovalnica — samopostrežba »Živila«, Trbovlje, Kešetova 14; pri poslovalnici-»Oskrba«, Trbovlje, Partizanska 19 se izbriše poslovodja Dolinšek Franc in vpiše Ročko Vida, poslovodkinja. Pri obeh teh dveh in šc pri tehle |n>.slo-valnicab: »Veleblagovnica«, Trbovlje, Ulica I. junija 1. samopostrežba »Klečka«, Trbovlje, Trg Fran-ea Fakina 50. »Postrežba«, Trbovlje, Partizansku 4”. »Posetje«, Trbovlje, Neža 31, »Elita«, Trbovlje,, Rudarska 2 a, »Prehrana«, Trbovlje, Ulica 1. junija 24, »Drogerija«, Trbovlje, Ulica 1. junija 8 in pri poslovalnici »Obrtnik«, ■ Trbovlje, Trg Franca Fakina 6i se jx>slovni predmet razširi še na prodajo na,d robno po trgovskih strokih, ki jih nadrobno določajo pravila podjetja; pri poslovalnici »Pohištvo«, Trbovlje, Partizanska 28 se . izbriše Grozničar Jože in vpiše Rezar Ernest, novi poslovodja, in pri poslovalnici »Dobovec«, Trbovlje, Dobovec 20 sc izbriše Knez Miroslav in vpiše Žnidaršič Franc, novi poslovodja. Rg IV 176/15 2841 Ljubljana, 15. novembra 1964. Besedilo: »Jugomoutana«, -zastopstvo inozemskih firm, Beogad. Izbriše se poslovna enota, Ljubljana, Cankarjeva 5 zaradi ukinitve. Rg V 773/2 2854 Besedilo: »Elektrotehna«, trgov- sko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljanu. Izbriše se direktor sektorja za splošne zadeve Lavrič Marjan in vpiše Germovšek Bogo, Sekretar, ki podpisuje vse akte, ki spadajo v delokrog, splošnega sektorja. Rg II 282/58 2838 Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Pri skladišču, Kranj, Tavčarjeva 33 se vpiše sprememba firme in sedeža, ki sta odslej: Tobačna tovarna, poslovna enota »Gorenjska« — skladišče, Kranj, Cesta Kokrškega otl reda 6. Rg III 392/196 2856 Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič. Pri prodajalni, Cerknica se ižbri-še poslovodja Gogala Alojz in vpiše Šajn Fani, poslovodkinja. Pri prodajalni, Kranj 11, Prešernova 12 še izbriše Peternel Ivan in vpiše Draksler Jože, novi poslovodju. Rg 11 229/96 2844 Ljubljana, 17. novembra 1964. Besedilo: Obrtno komunalno ppd-jetje. Borovnica. Izbrišeta se Kržič Anton in Turšič Franc ter vpišeta Žerjav Franc, novi v. d. direktorja in Molek Ciril, krojaški mojster, ki podpisuje v odsotnosti direktorja."" ' , lig ITI 461/5 2934 Besedili: »Avtoservis«, Domžale. Izbriše se Fras Mirko in vpiše Hočevar Jože. novi tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg III 486/9 2925 Besedilo: Gostišče »Bistrica«, Ihan. Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Roglič Franc. Izbriše se poslovodkinja Kralj Roza. Rg II 255/2 2951 Besedilo: Trgovsko izvozno podjetje ‘za domačo in umetno obrt »Dom«, Ljubljana. Vpiše se odkupna [»ostaja. Rob, p. Turjak, ki odkupuje izdelke domače in umetne obrti. Poslovodja je Te-kavec Vladislav. Enota odkupuje blago po poslovnem ivemetu v imenu in na račun podjetja. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja, sklep z dne 28. VIL 1964, dovoljenje skupščine občine Ljnbljana-Vič-Rudnik, št. 023-58/64 z dne 11. IX. 1964. 11 g III 490/42 2952 Besedilo: Trgovsko izvozno podjetje-za domačo in umetno obrt »Dom«) Ljubljana. Vpiše se odkupna postaja', Vrhnika, Tržaška .10, ki odkupuje čipke in druge izdelke domače obrfi. Poslovodkinja je Fortuna Julka. Enota odkupuje blago po poslovnem predmetu v imenu in za račun podjetja. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 9. IV. 1964, dovoljenje skupščine občine Vrhnika, št. 5/5-023-7/64 z dne 14. VII. 1964. Rg III 490/41 2933 Besedilo: Konstrukcijsko podjetje »Edilit«, Ljubljana. Zaradi spremembe firme matičnega podjetja se vpiše sprememba firme projektivnega biroja lesno konstrukcijskega podjetja »Tesar«. Ljubljana, Parmova 55 in ki je odslej: Projektivni biro konstrukcijskoga podjetja »Edilit«, Ljubljana, Parmova 53. Vpiše se »Avtopurk«, Ljubljana Parmova 53, ki se ukvarja z javnim irevozom blaga s tovornimi vozili. Poslovodja je Mrak Janez. Enota nima samostojnih pravic. Obratno enpto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 2. VII. 1964, dovoljenje skupščine občine Ljobljana-Be-žigrad, št. 023-112/64-5 z dne 1». IX 1964. Rg II 338/22 2934 Besedilo: Komunalno transportno podjetje »Transturlst«, Škofja Loka. Podjetje se je konstituiralo'9. VII. 1964. Direktor do konstituiranja Dojjak Venceslav je doslej direktor podjetja. Besedilo odslej: Komunalno prometno in 1 mistično podjetje »frans-turist«, Škofja Loka. Poslovni predmet podjetja se razširi še na opravljanje gostinskih storitev v lastnih obratih ter pro- dajo lastnega in komisijskega blaga (razglednic, spominčkov itd.). Vpišejo se Vrenko Karel, šef gospodarsko računskega sektorja, Lotrič Ernest, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili,, Vustl Rezka, šefinja knjigovodstva, ki podpisuje v odsotnosti šefa gospodarsko računskega sektorja. Rg III 356/2 2921 Ljubljana, 25. novembra 1964. Besedilo: Železarna Jesenice, Jesenice. Vpiše se Sodja Janez, v. d. šefa odseka za izvoz, ki tudi podpisuje za ta sektor. i Rg 1 40/17 2920 Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Zidar«, Kočevje. Izbriše se podpisovalec Maver Jože. Poslovni predmet odslej: Visoke, industrijske, nizke in vodogradnje po naročilu ali za prodajo ter opravljanje rekonstrukcij, adaptacij in popravil na teh objektih: pridobivanje in proizvajanje gradbenih materialov ip gradbenih polizdelkov za potrebe lastnih gradenj in prodajo njihovih višKov trgovski mreži ali dela z uporabo razstrelilnih sredstev za lastne potrebe in po naročilu, storitve z gradbenimi stroji, transportne storitve za lastne potrebe z motornimi vozili in vprego, obrtne dejavnosti v kovinskih obratih, in tb; kovaške, kovinostrugarske, avtomehanično. avtokleparske, strojnoklju-čavničarske, ključavničarske, uvfo-električarske in elektroinstalacijske storitve, prevoz delavcev na delo in z dela z lastnimi prevoznimi sredstvi, obilne gradbene dejavnosti v okviru obratov za zaključna dela in to: za pečarska dela. umetni kamen, tesarska dela, slikarska in pleskarska, mizarska in inštalaterska dela, ustanavljanje in upravljanje obratov in delavnic za' opravljanje gradbenih obrtnih dejavnosti in storitev ter servisnih delavnic za vzdrževanje strojev inventarja in drugih osnovnih sredstev, ustanavljanje in upravljanje obratov za proizvodnjo gradbenega materiala in polizdelkov, ustanavljanje in upravljanje delovnih enot gradbenih sektorjev in gradbišč za izvajanje gradbenih objektov in del ter ustanavljanje in poslovanje obratov za družbeno nrehrano delavcev in prebivanje delavcev. Rg 1 44/18 2933 Besedilo: Poslovno združenje metalurške in kemične industrije ter rudnikov metalov, Ljubljana — sskrajšano' Poslovno združenje »Rii-de-metali«, Ljubljana. Vpiše se Švab Dragica, šefinja finančnega sektorja, ki podpisuje tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju združenja za ta sektor. Rg VI 968/6 2928 Ljubljana, 27. novembra 1964. Besedilo: Časopisno podjetje »Mariborski tisk«, Maribor. Vpiše se, da je namestnik direktorja in glavni urednik časopisa Filipčič Milan odslej direktor podjetja in glavni urednik časopisa »Večer« in da podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja. Maribor, 3. novembra 1964. Rg 294/1-37 2745 Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje »Ferromoto«, Maribor. Izbriše se dosedanji sedež podjetja v Mariboru, Ulica talcev 5 in vpiše novi sedež Maribor, Partizanska 3—5. Maribor, 17. novembra 1964. Rg 350/1-93 2819 Besedilo: Tovarna dušika. Ruše. Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje dušika ter na izdelovanje in prodajo embalaže za proizvode drugih ter prodajo žganega apna. Vpiše se dipl. ing. kemije Prevolnik Jožef, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z enakimi pooblastili. Marilror, 21, novembra 1964. Rg 116/11-41 3879 Besedilo: Poslovno združenje »Brus«, Maribor. Izbriše se dosedanji sedež združenja v Mariboru, Pupinova 2 in vpiše novi sedež, ki je odslej v Mariboru, .Stro»smayerjeva 26. Bg 518/1-18 2869 Besedilo: Gostinsko podjetje »Nova Gorica«, Maribor. Izbriše se gostilna »Veseli Šta-jerc«, Vrhole 16, zaradi ukinitve. Vpiše se gostilna »Zeleni vrt«, Dvorjane 23, ki se ukvarja z dejavnostjo gostilne. Poslovodkinja je Kajina Julči. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetju in pa poslovodkinja Kajina Julči, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklopom DS z dne 26. VI. 1964, dovoljenje skupščine občine Maribor-Tezno, št. 025-11/64-4/11 z dne 11. VI. 1964. Poslovna enola posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 253/1-44 ,2875 Maribor, 23. novembra 1964. - Besedilo: Brivsko frizersko podjetje, Maribor. Poslovni predmet odslej: Moško in žensko Irizerstvo. kozmetika obraza in telesna ter pedikura. Vpiše se, da je ravnatelj Utovič Mato odslej direktor podjetja, ki odslej podpisuje za podjetje samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja. Vpiše se še, da je ^blagajničarka Silič Mara odslej sekretarka podjetja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali njegovega namestnika, z enakimi pooblastili. »lig 123/1-14 2910 Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje »Ferromoto«, Maribor. Izbriše se glavna knjigovodkinja Penko Kornelija. Rg 530/1-98 N 2903 Besedilo: Tovarna usnja, Slovenj Gradec. Vpiše se, da je Sekavčnik Oto odslej direktor, ki podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu podjetja, da je Štalekar Av-gust odslej šef komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili, da je Hofbauer Anton odslej šef gospodarsko računskega sektorja, ki skupaj z. direktorjem ali njegovim namestnikom sopod-pisuje vse finančne listine, in da je Kašpret Mara odslej finančna knjigovodkinja, ki v odsotnosti šefa gospodarsko računskega sektorja podpisuje z enakimi pooblastili. Rg 56/111-33 2907 Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič. Pri prodajalni v Murski Soboti se izbriše Mervič Silvo in vpiše Belo-vič Konrad. ' Rg 90/1-7 2900 Maribor, 27. novembra 1964. Besedilo: Podjetje za pjpmet z odpadnim materialom »Surovina«, Maribor. j Vpišejo, sc tele enote: Poslovna enota, Radlje ob Dravi, ki zbira, odkupuje in prodaja od- _ padni material in druge odpadke na veliko in malo. induslrijskp sortira in -predeluje ter prodaja stare reči. Direktor poslovne enote je De-beršek Slavko. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje in pa direktor enote Deberšek Slavko, vendar ta le v mejah poslovanja enoto in njenih samostojnih pravic. Enoto jo ustanovilo podjetje s sklepom centralnega DS z dne 14. VIL 1960. Enota posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun jx>d-jetja; . 1 »Regeneracija«. Maribor, Pobreška 20, zbira, odkupuje in prodaja odpadni tekstil, juto in umetna vlakna, izdeluje poliran in brusna sredstva, regenorate in končne izdelke^ iz tekstilnih odpadkov in jih prodaja. Direktor poslovne enote je ing-Orešič Lojze. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje poo' ietja in pa direktor enote Orešič Lojze, vendar te le v mejah pošlo- I D van ja > enote iri njenih saniostojmh pravic. Enoto’je ustanovilo podjetje s sklepom sentralnega DS z dne 25. I. 1964. dovoljenje skupščine občine Maribor-Tezno, št. 023-67/64-4 z dne 19. X. 1964. Enota posluje po poslovnem predmetu, sklepu pogodbe v \ ' mejah svojega poslovnega predmeta o nabavi in prodaji blaga,— vse pa dela v imenu in na račun podjetja, poslovna enota, Maribor, Volodje-va ulica, ki zbira, odkupuje in Podaja odpadni material in druge odpadke na veliko in malo. industrijsko sortira,in predeluje odpadke ter prodaja stare* reči. Direktor poslovne enote je Dajčnmn Anton. Za poslovno enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa direktor enote Dajčman Anton, vendar ta le , v mejah poslovanja enote^ in »jenih samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom centralnega DS z dne 14. Vil. 1960. Enota posluje po poslovnem predmetu ' v imenu in na račun podjetja. Pri odkupni postaji, Slovenj Gradec se izbriše Deberšek Slavkoi in vpiše Grubelnik Mirko, novi poslovodja. f Maribor, 28. novembra 1964. Rg 230/1-90 2905 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Orel«, Maribor. Izbriše se gostišče »Pohorska vzpenjača«, . Zgornje Radvanje zaradi prenehanja poslovanja. Vpiše se goštišče, Bresternica, ki opravlja dejavnosti gostilne. Poslovodja, je Kola Janez. Za gostišče podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja Rola Janez, vendar ta le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic. Enoto jc ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 28. XI. i963. dovoljenje skupščine občine Maribor-Center, št. 023-87* /63-4 z dne 24. X. 1964. Enota , posluje v imenu in na račitn podjetja. Maribor, 30. novembra 1964. Rg 168/1-26 2740 Izbrisi Okrožna gospodarska sodl^Ca razglašajo: Besedilo: Gostišče »Kozjak«, Selnica ob Dravi, v redni likvidaciji. Zaradi končane'Uk-vidacije. - ✓ Maribor, 25. novembrd 1964. Rg 206/TJ-14 2871 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodtSPa razglašajo: Besedilo: Kmetijska zadruga »Kras«, Sežana. Vpiše so vinotoč št. 37. Kazina 28, ki prodaja na drobno alkoholne in brezalkoholne pijačet Poslovodkinja je Florenin Angela. Poslovno enoto je ustanovil zadružni svet s sklepom z dne 15. VIII. 1964. dovoljenje skupščine občine Sežana, št. 33i2-83/ /64 z dne 21. X. 1964. Poslovna enota nima samostojnih pravic.' Koper, 25. novembra 19f>4. Zadr Ib 37/60 2945 Besedilo: Kmetijska zadruga, Logatec. Zadruga je sprejela nov statut po katerem posluje; nejavnost sama pa je razvidna iz 5. člena statuta. Izbriše se zadružna mesnica v Dolenjem Logatcu 29 zaradi ukinitve. Pri zadružnj trgovini v Dolenjem Logatcu pa se iz poslovnega predmeta izbrišejo kolesa in šivalni stro- ji- Vpiše §e razširitev poslovnega predmeta na področjrt lesnega gospodarstva še na gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov v družbeni lastnini. ki so zadrugi dani na uporabo. Izbriše se podpisovaloc Tršar Božo. Pri samostojnem obratu v Dolenjem Logatcu se poslovni predmet razširi še na gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov v družbeni lastnini, ki so zadrugi dani na uporabo, Ljubljana, 20. novembra 1964. Zadr I 2/36 2866 Besedilo: Obrtna zadruga kamnosekov, Legen, v redni likvidaciji. Vpišb se uvedba redne likvidacije. Likvidator je Jedlovčnik Emil. ki bo za obrtno zadrugo podpisoval samostojni po zakopitih določbah. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v redni likvidaciji«. - Izbrišejo se Svetina Mihael, upravnik. Plaznik Antonija, računovodkinja. Hartman Ivan. delovodja in Gaberšek Frano, tajnik. Maribor, 21. novembra 1964. Zadr 111/22 2882 Besedilo: Kmetijska zadruga. Ruše. Vpiše se, da je upravnica Turk Angela odslej direktorica zadruge. Maribor, 25. novembra 1964. * Zadr 162/1-58 2885 Razglasi sodišč v Dražbeni oklici I 324/64 15947 » Dne 23. 1. 1965 ob 9. uri bo na kraju samem v Šmihelu 80 pri Novem mestu dražba nepremičnin, zemljiške knjige Novo mesto, vi. št. 578 k. o. Šmihel pri Novem mestu s hišo vred. Cenilna vrednost je 2.858.000 din, najmanjši ponudek pa 1.905.000 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba' priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v Škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Občinsko sodišče v Novem mestu, dne 2. decembra 1964. Oklici o skrbnikih in razpravah A Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne tme-nujejo ‘pooblaščence PlOS/64-4 15950 Tožba zaradi ugotovitve lastninske pravice nepremičnin: ■ Občinsko sodišče v Sežani razglaša. da je v pravdni zadevi tožeče , stranke KokoraVec Marija roj. Žerjal iz Velikega dola 9, zoper toženo stranko Seriana Antona pok. Štefana, neugotovljeno osebo, zaradi ugotovitve lastninske pravice nepremičnin (peto lttO'00 din) na podlagi določb 4. točke 77. člena ZPP postavilo toženi stranki Serianu Antonu ntlk. Štefana začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, uslužbenca občinskega sodišča v Sežani, ki bo zastopal toženo stranko v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se tožena stranka ali njen pooblaščene^ ne zglasi pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Sežana ne sporoči sodiščp, da je postavil toženi stranki skrbnika. Občinsko sodišče v Sežani, dne 17. novembra 1964. P 636/62-5 8585 Tožba zaradi plačila: Okrajno sodišče I v Ljubljani ob- \ javlja, da je v pravdni zadevi tožeče starnke »Hermes«, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana, Titova 25, zoper toženo stranko Kobeta Slavka, sedaj neznanega bivališča v Nemči ji (DDR), zaradi plačila zneska 79.545 din s pp„ po določilu iz 4. tč. 11. odst. 77. člena ZPP postavilo tožencu Kobetu Slavku začasnega zastopnika skrbnika njegovo ženo Kobe Milko, stanujočo v Celju, Kersnikova 8. Začasni zastopnik — skrbnik bo zastopal toženca v predmetni pravdi vse do tedaj, dokler se ne bo toženec ali njegov pooblaščenec pojavil pred sodiščem, oziroma dokler skrbstveni organ ne bo obvestil sodišča, da je tožencu postavil skrbnika, k Okrajno sodišče I v Ljubljani, dne 14. junija 1962. Oklici dedičem O 097./63 13003 Batič Alojz, upokojenec, je umrl dne 9. II. 1963 in je zapustil oporoko. Do dediščine ima pravico tudi zapustnikov sin Batič Alojz, nezna-nega bivališča, ki naj se priglasi v enem letu od te objave. Dediču je stavljen za skrbnika Dolinar anc, Kranj. Begunjska 4. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Kranju, dne 28. septembra 1964. O 12/64-6 13882 Janc Franc, roj. 19. VII. 1881, kmet iz Jelševca 2. p. Krško je umrl 24. XII. 1963 brez oporoke. Hčerki janc Alojzija, bivajoča nekje v Belgiji in Janc Pavla, stanujoča Route de Mons 69, Charlenoi, Belgija, naj se v enem letu po tej objavi priglasita temu sodišču kot dedinji ali pa imenujeta pooblaščenca, ker bo si-ser sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave skrbnika in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. i * Občinsko sodišče v Krškem, dne 13. novembra 1964. O 281/64-6^ 15949 Jaklin Ana, hči Ivana. roj. 26. V. 1893 v Dolgovaških goricah, kmetica, državljanka SFRJ, nazadnje prebivajoča v Dolgovaških goricah 170, je umrla v Murski Soboti dne 17. VI. 1964 in je zapustila oporoko. Dei-ča sta mod ^ drugimi tudi Jaklin Franc, dimnikarski pomočnik, neznanega bivališča v Franciji in Jaklin Mihael, delavec prav tako neznanega bivališča. Slednji in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine. se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjav skrbnikov Jaklina Jožeta in Lebarja Franca, kmetov iz Dolgovaških goric in podatkih. s katerimi bo sodišče razpolagalo. O 282'64-7 15948 Weis Elizabeta roj. Vučak, hči Franca, roj. 12. IX. 1889 v Lendavi, družinska upokojenka, državljanka SFRJ. nazadnje prebivajoča v Lendavi, Partizanska 26. je umrla tam dne 26. VIK. 1964 in je zapustila oporoko. Dedinja je med drugimi tudi Vučak (Szikla) Rozalija, ki pa je neznanega bivališča na Madžarskem. Slednja in drugi, ki mislijo, da imajo nravico, do dediščine, se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnice Gone Marije, upokojenke iz Lendave, Parti-zenska 58 in po podatkih, s katerimi bo sodišče razpolagalo. Občinsko sodišče v/Lendavi, dne 20. novembra 1964. O 510/64-6 , 15988 Horvat Janez, kmet iz Prosenjakovcev 83 je umrl dne 21. VI. 1964 brez oporoke. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi njegova hči Hereng Helena roj. Horvat, ki je neznanega bivališča v Franciji, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Horvat Jožef, kmet iz Prosenjakovcev 101. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 5. decembra 1964. Razne objave Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov (■ 16071 »Agrokombinat Emona«:, Ljubljana, Miklošičeva 4 razpisuje 4 razpis po določbah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 43/61) in republiškega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 3/63) drugi javni natečaj za oddajo del povečanja farme be-konov v Ihanu. Dela obsegajo izgradnjo istih objektov v istem obsegu kot je bilo razpisano v prvem javnem natečaju v »Uradnem listu SRS«, št. 32 z dne 5. XI. 1964. Izklicna cena je 785,678.393 din. Rok za dograditev farme je 31. XII. 1965. kom in rthjnižjo ponudbeno ceno. Prednost imajo ponudniki s fiksno ceno (na ključ), z najkrajšim ro-Javni natečaj bo 17 dni po tej objavi v Kavčičevi 72/1 v sobi št. 15 ob 10. uri. Interesenti lahko dvignejo elaborat za javni natečaj, na podlagi katerega je treba izdelati ponudbo, dva dni po tej objavi v Kavčičevi 72/T, soba št. 3, od 8.—13. ure proti položitvi varščine v znesku 80.000 din. Ponudniki morajo oddati no predpisih sestavljene ponudbe investitorjev na naslov »Agrokombinat Emona«, Ljubljana. Kavčičeva 72/1 najpozneje do začetka javnega natečaja. »Agrokombinat Emona«, Ljubljana 16070 Sklad za šolstvo skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik razpisuje na podlagi 46. in 48. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov ter v skladu: s 25., 26. in, 27. členom pravilnika o postopku pni oddajanju investicijskih objektov in del v graditev natečaj za primernost in sposobnost zainteresiranih izvajalcev za gradnjo osnovne - šole ob Gerbičevi ulici. Predračunska vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je 426,918.088 din. Predvideni začetek del je 1. marca 1965. dovršitveni rok pa je 31. marec 1966. Zainteresirani izvajalci naj dostavijo svojo ponudbe z navedbo o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah za izvajanje gradbenih in obrt p išFTih del na podobnih objektih, kakor tudi Yse-druge podatke, ki jih imajo za važne. Podatke pošljite na naslov: Sklad za šolstvo občine Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7. do 8. januarja 1965 do 10. ure, ko ho odpiranje ponudb-Ponudniki lahko , svoje ponudbene elaborate oddajo oscb'no ali pa pošljejo po pošti v zapečateni kuverti /. navedbo: »Natečaj o sposobnosti«. Investicijska tehtiična dokumentacija je ponudnikom na vpogled vsak delavnik od 8. do 10. ure v prostorih skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Trg mladinskih delovnih brigad 7. v sobi št. .64. , z Sklad za šolstvo občine Ljubljana-Vič-Rudnik / Razpisi Št. 01/3-12/11-64 16186 Delavski svet splošne bolnice, Koper razpisuje delovni mesti 1. Šefa računovodstva, in 2. pravnega roferenta. Pogoji pod 1 so visoka strokovna izobrazba ali višja strokovna izobrazba s 4-lcfno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 8-letno prakso; pod 2 pa visoka strokovna izobrazba — pravna fakulteta. Razpis velja 30 dni po tej objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Prošnje, kolkovane s 50 din. sprejema uprava Splošne bolnice. Koper. Delavski svet Splošne bolnice. Koper Št. pers 1113/64 16260 Svet biotehniške fakultete v Ljub- v Ijani razpisuje tale delovna mesln fakultetnih učiteljev in sodelavcev: fakultetnega učitelja za pridelovanje krme, za primerjalno anatomijo vretenčarjev, za genetiko in žlahtnjenje rastlin, zn nauk o gnojenju; / asistenta za reprodukcijo domačih živali, za izkoriščanje {fozdov in znanstvenega sodelavca za inštitut za nauk o tleh in prehrano rastlin. Pismene prijave kandidatov z hio-rafskimi in bibliografskimi podat-i . (Sprejema tajništvo fakultete. Ljubljana, Krekov trg 1, 14 dni po tej objavi. Svet St. 01-759/1-1964 16047 Znanstveni svet inštituta za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti razpisuje delovno mesto znanstvenega sodelavca — geografa speleologa, s sedežem v Postojni. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in posebne pogoje po zakonu o organizaciji znanstvenega dela. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki ter seznam del naj vložijo prosilci v 50 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 5. ' Znanstveni svet St. (28*5-64 16185 Komisija za razpis delovnih mest pri Narodni banki Jugoslavije, centrali v Ljubljani razpisuje natečaj za tale delovna mesta: 1. kreditne inšpektorje — svetnike, 2. kreditne inšpektorje, 3. kreditne svetnike, 4. kreditne referente, 5. analitike. 6. analitika svečnika, 7. samostojnega svetnika, 8. referenta za organizacijo, 9. referente devizne likvidature in nakazil, 10. devizne likvidatorje, 11. referente akreditivov in garancij, 12. referenta za devizno kontrolo, 13. knjigovodjo, 14. referenta za devizne tekoče račune, 15. šoferja C kategorije, 16. kurirja, in, 17. tehničnega manipulanta za oskrbovanje pisarniške mehanizacije- ' Pogoji: pod točko 1 do 8 visoka strokovna izobrazba s prakso, pod točko 11 do 12 višja strokovna izobrazba z vsaj pasivnim znanjem tujega jezika, pod točko 9, 10, 13. 14 srednja strokovna izobrazba. Prejemki po pravilniku o razdelitvi sredstev za osebne dohodke uslužbencev in delavcev Narodne banke Jugoslavije. Ponudbe z življenjepisom predložite personalnemu odseku Narodne banke Jugoslavije, centrali v Ljubljani. Titova 11. v 15 dneh od M e objave. Natečaj velja tudi po izteku 15 dnevnega roka. do izpopolnitve prostih delovnih mest. Razpisna komisija Št. 1i10-2/64 16184 Republiški sekretariat za delo SRS, Ljubljana, Gregorčičeva 25 razpisuje delovno mesto inšpektor ja dela. Pogoj: elektroinženir z najmanj 5-letao prakso. Prošnje z življenjepisom pošljite na Republiški inšpektorat dela, Ljubljana, Gregorčičeva 25. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Republiški sekretariat za delo Št. 110-6/63-2'5 •• 15989 Na podlagi 5. točke 15. člena in 59. člena pravilnika o delovnih razmerjih. o samoupravnih pravicah in o načelih za delitev dohodka v upravi občinske skupščine Tolmin, svet delovne skupnosti uprave skupščine občine Tolmin razpisuje tale prosta delovna mesta: 1. načelnika oddelka za gospodarstvo,. 2. gradbenega inšpektorja. 3. sodnika za prekrške, in 4. referenta za zadeve delovnih razmerij. Pogoji pod 1 ekonomska fakulteta ali njej enaka izobrazba in najmanj 5 let upravne prakse, pod 2 gradbena fakulteta, pod 3 višja upravna šola ali njej enaka priznana strokovna izobrazba in izpit za sodnika za prekrške, pod 4 višja dejanska ali njej enaka priznana strokovna izobrazba. Osebni dohodek se doli po pravilniku o delifvi osebnega dohodka v upravi skupščine občine Tolmin. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom s podatki o šolski izobrazbi in strokovni praksi ter opisom dosedanjega službovanja naj kandidat pošlje na svet delovne skupnosti uprave skupščine občine Tolmin. Razpis velja do zasedbe mest. Svet delovne skupnosti Pozivi upnikom in dolžnikom na) v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjati 15987 Gostišče »Pri Posavcu«, Ljubljana, Tomačevo 32. je z odločbo skupščine občine Ljubljana-Bežigrad. št. 025-131/63-5 z dne 14. XI. 1964 prešlo v rodno likvidacijo. Priglasitve-ni rok jo mesec dni od te objave. Prijave je treba nasloviti na likvidatorja Režka Gorazda, Ljubljana, Hudovernikova 8. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Araoki Vlado, Rogoznica 23, pošta Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 275902. I '995 Avbar Janez, Ljubljana, Diakovi-čeva 16, indeks pravne ' fakultete univerze, v Ljubljani. 16058 Bakovnik Anton, Daljna vas 37, Lavrica, osebno izkaznico, reg. štev. »2379 (Ljubljana). 16026 ^Bandelj Danilo. Lukovec 11, p. Štanjel, osebno izkaznico, reg. št. 26527 (Spžana). , 15884 Baranja Hermina, Vanča vas 57, zdravstveno izkaznico, št. A 544217 na ime Baranja Milan. 14901 Barbič Bogdanu, Kostanjevica na Krki, delovno knjižico, reg. št, 6949, ser. št.'286025 (Videm-Krško). ' 15525 Bašič Derviš, Ljubljana, Bohoričeva ulica, zdravstveno izkaznico. . 16202 Bauman Alojz, Maribor, Glavni trg 4, zdravstveno izkaznico, štev. 890659. 16097 ' Begulič Francka. Ljubljana, Rečna 6, zdravstveno izkaznico. 15904 Bekavac Marija, Piran, Karla Marxa 15, propustnico VS, številka 55239. 15994 Belšak Frančiška, Gorca 45, p. Podlehnik, osebno izkaznico, reg. št. 62905 (Ptuj). . 15995 Bezjak Franc, Spuhlja 5, p. Ptuj, ošeljno izkaznico, registrska številka 54228. 16074 Bizjak (Anton) RoberT, roj. 29. VI. 1905. Ljubljana, Gornji trg 13, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in zdravstveno izkaznico. 16059 .Bizjan Marija-Breda. Ljubljana, Cesta na Brdo 137. spričevalo administrativnega tečaja. 15905 Boc Vincenc, Ljubljana, Bohinjče-va 12, osebno izkaznico, reg. štev. 1470 (Ljubljana-Bežigrad). 16060 Bogičevič Nikola. Maribor, Zemljičeva 25, zdravstveno izkaznico, štev. 24358. , 16098 Božič Olga roj. Rotar. Cvetličarna »Suzana«! Ljubljana, Prešernov trg 2, delovno knjižico, številka 24890. 16165 Božičke Terezija, Maribor, Partizanska 5. osebno izkaznico, reg. št. 61902. 16099 Božnik Ferdo. Maribor, Jadranska 21. delovno kn jižico, Št. 554389. 16100 Bračko Milan, Maribor, Ob gozdu 15, osebno izkaznico, reg. številka 2762. ' 16101 BrajdOt Adrijan, Deskle-Anhovo, zdravstveno izkaznico, številka 603798, 15996 Bratanič Ivan, Brezje 25. p. Globoko pri .Brežicah, osebno izkaznico. reg. št. 162944 (Krško) in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja na ime Bratanič Zlatica. 15608 Bratušek Božidar, Pernica 1 a, osebno izkaznico, registrska številka 433. 16102 Bregar (Alojz) Alojz, roj. 12. III. 1928,- Sušica 5, osebno izkaznico, izdano v Grosupljem. 16164 Brhan Marija, Koper. Istrska 43, osebno izkaznico, reg. številka 7169 (Koper). ' 15997 Brumen Ana, Bučkovci 61, osebno izkaznico, reg. št. 11903 (Ljutomer). 15999 Cerar ing. Marjan, Ljubljana, Na jami blok b 3. zdravstveno izkaznico, št. 294295. 15964 Cundrič Andrej, Pod Kuhovnica' 50, p. Bled. spričevalo o zaključnem izpitu za kovinostrugarja, izdano od Metalurško industrijske šole na Jesenicah. 14948 Čeh Jelisava, Ljubljana, Peričeva 5, indeks pravne fakultete, umi-vefze v Ljubljani. " 16165 Ceh^jič Jusufa, ikffro°knova, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 379954. . 16*166 - Černee Daniel. Zg. Pristava 30, p. Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, št. 878150. 15185 Černilee Ivo, Ljubljana, Ulica Martina Krpana 2, diplomo višje pedagoške šole in - diplomo partijske šole. - 15935 Češnjevar Jožefa, Ljubljana, Emonska 6, osebno izkaznico, reg. št. 2949 (Slovenska Bistrica). 15965 Civčič Mirko. Ljubljana, Cesta na letališč«, zdravstveno izkaznico, št. 73834 na ime Civčič Draginja, zdravstveno izkaznico, št. 26 na ime Civčič Milka, zdravstveno izkaznico, št. 26859. na* ime Civčič Bjelica in zdravstveno izkaznico, št. 07734 na ime Civčič Bajka. ,16027 Čubrila Dimitrij. Nova Gorica, Soška 38. Zdravstveno izkaznico, št. 680816., 16076 Cucek Rozalija, Hvaletinci 21, zdravstveno izkaznico, štev. 448604 (Ptuj). 15924 Curič Stanislav, Ljubljana, Zrinjskega 8, odločbo o odložitvi vojaškega roka, št. 10/1-98/27. 16061 Debelee Dragica, Vratiševec 164. osebno izkaznico, reg. štev. 5379 (Čakovec). 15966 Debelee Mirko, Ljubno, osebno izkaznico. reg. številka 20743 (Čakovec). 15967 Debevc Matija. Ljubljana, Bazoviška 1, zdravstveno izkaznico, štev. 007366. 16028 Demak Djezahir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 16029 Denžič Ana. Podgorje 78. p. Pi-šece. zdravstveno izkaznico kuietij-skega zavarovanja, št. 270903 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 270908 na ime Denžič Anica. 14999 Dežman Ciril, Lesce 41, osebno izkaznico, reg. št. 14289r 15888 Dindič Meho, Ljubljana, Titova 19, zdravstveno izkaznico. 16203 Dobnikar Simon, Sp. Nova vas 23, p. Slov. Bistrica, vojaško knjižico, izdano v Slov. Bistrici. 16103 Dobnikar Simon, Sp. Nova vas 23, p. Slov. Bistrica, potrdilo v vojaški nesposobnosti, izdano v Slov. Bistrici. 16104 Dobnikar Simon, Sp. Nova vas 23, p. Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 994581. 16105 Dobravec MaVija, Bohinjska Češnjica 32, p. Boh. Srednja vas. zdrav--stveno izkaznico, številka A 094419 (Jesenice). 16077 Dolanič Anton, Koper, Zupančičeva 43, osebno izkaznico, reg. številka 51014. '16078 Dovjek Janez, Kozarje 38, spričevalo 2. razreda gimnazije. 16204 Drev Silva, Sp. Polskava 93 a, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. št. 5674. , 16106 Drozg Janko,' Ciglence 21, p. Sp. Duplek, osebno izkaznico, reg. štev. 5531. 16107 Dubrovski Rozalija, Ljutomer, Ormoška 18, osebno izkaznico, reg. št. 112920 in zdravstveno izkaznico, št. 005959 (Ljubljana), zdravstveno izkaznico, št. 280828 (Ljubljana) na ime Dobrovski Igor in zdravstveno izkaznico, št. 280829 na ime Dubrov-ski Dragica, izdano v Ravnah na Koroškem. 15610 Durakovič Medo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 3623. 15906 Dvoršak Stanka, Maribor. Heroja Bračiča 15, zdravstveno izkaznico, št. 925980. 16108 Ekprt Roza, Razvanje 18, p. Hoče, zdravstveno izkaznico. številka 7129. / 16109 Emberšič Pavel. Trdkova 82. p. Kuzma, osebno izkaznico,' reg. štev. 40712 (Murska Sobota). 16079 Fabjan Mladen, Maribor, Cankarjeva 22, zdravstveno izkaznico, štev. 969172. 16110 Fajdiga Alojz. Hruševje 21, osebno izkaznico, reg. št. 2673. 15186 Femec Marija, Ljubljana, Ambrožev trg 19. osebno izkaznico, reg. št. 2889 (Ljubljana). 16205 Fras Marija, Maribor, Bolfenška 29, zdravstveno izkaznico, številka 286100. 16111 Furman Rozalija. »Konus«, usnjarski kombinat, obrat Loče. zdravstveno izkaznico, št. 046747. 15926 Gale Jože, Vrhnika, Partizanski tabor 13, ose|»no izkaznico, reg. št. 40140 (Vrhnika) in zdravstveno izkaznico. , 16167 Galle Janez, Hrastnik 285, zdravstveno izkaznico. 15907 Gazvoda Helena, Ljubljana, Knezova 4, zdravstveno izkaznico. 16168 Godič Dem ul, Ljubljana, Opekarska 18, zdravstveno izkaznico, št. 054830 na ime Godič Rezija. 16030 Golob (Roman) Rok, roj. 20. 1. 1953, Ljubljana, Bogišičeva 3, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 16206 Gorela Elda, Portorož 166, delovno knjižico, reg. št. 101, ser. štev. 440654. 16080 Goričan Janez, Kočice 38, p. Žetale, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 450283. 15952 Goričan Štefka. Seča 184, delovno knjižico, št. 615811/2949. 15968 Gornik Angela, Vosek 20, p. Pernica, osebno izkaznico, reg. številka 266. 16112 Goršin Anton, Veliki blatnik 12, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 459699, zdravstveno izkaznico, št. 317258 na ime Goršin Cecilija in zdravstveno izkaznico, št. 207553 na ime Goršin Zvonko. 6468 Gosnik Jožefa, Črna na Koroškem, Rudarjevo 23, zdravstveno izkaznice^ številka 964568. 15189 Grahek Jože, Rožanc 4, p. Črnomelj, zdravstveno izkaznico, štev. 493715. 15574 Grešak Frančiška, Trbovlje, Knez-dol 58, zdravstveno izkaznico, štev. 101322 (Trbovlje). 15900 G cof Franc, Ljubljana, Avsecova ulica, osebno izkaznico, štev. 16001 (Murska Sobota) in zdravstveno izkaznico. 15908 Grubešič Ludvik, Ljubljana. Metelkova 15, zdravstveno izkaznico in delovno knjižica, številka 11387/ /34054S. 16207 Grum (Frane) Anton, roj. 20. I. 1928, Zg. Zadobrova 11. osebno izkaznico, izdano v Ljubl jani in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, 15909 Habuš Aleks. Maribor, Dravska 8, osebno izkaznico, registrska številka 7516. , 16115 Habuš Aleks, Maribor. Dravska 8, zdravstveno izkaznico, številka 923830. 16114 Holkar Stane. Škofja Loka, Novi svet 3. osebno izkaznico, reg. štev. 522/60 (Škofja Loka). 15936 Horvat Janez, Ljubljana. Smrekarjeva 6, preklic o izgubljeni osebni izkaznici,( reg. št. 1840 (Ljubljana). objavljeni v »Uradnem listu SRS«, št. 35/64. ker se je našla. ' 16208 Horvat Stanislav, Murska Sobota. |. Kerenčiča 16. delovno knjižico, ši. 214536/5925. 16081 Hrnčič Anton, Hum 78, p. Ormož, osebno izkaznico, reg. štev. 19565 (Ptuj). 15840 Hrnčič Anton, Hum 78, p. Ormož, zdravstveno . izkaznico, štev. 252463 (Ptuj). 15771 Hrovat Mirko, Podljubelj 15, p. Tržič, zdravstveno izkaznico, štev. A-243416 na ime Horvat Veronika. 15955 Hujs Marija, Kančevci 49, p. Križevci v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. številka 4651 (Murska Sobota). ^ 16189 Hvalec Angelo, Naraplje 33. p. Majšperk, osebno izkaznico, reg. št. 33392 (Ptuj). 15954 Ignjatovič Nikola, Ljubljana, Celovška 134, osebno izkaznico, reg. št. 591935 (Beograd). 16031 Ivanovič Mitej, Koper. Ostreljski jarek '2, osebno izkaznico, reg. št. 33/158. 1608* Jabuka Pavel, Maribor, Gledališka 6, delovno knjižico, številka 273916. 16115 Jagarinec Milica, Maribor, Grajski trg^9, osebno izkaznico, reg. št. 251. 16116 Jalen Marija, Bohinjska Bela 13, p. Bled, osebno izkaznico, reg. št. t7829 in zdravstveno izkaznico, št. 240119, obe izdani v Radovljici. . > 15891 Jamnik Jože. Stična 87. osebno izkaznico, reg. št, 81596 (Ljubljana)' in zdravstveno izkaznico. 15910 Jeklič Milan, Lipce 25. Blejska Dobrava, zdravstveno izkaznico, št. A-34203. 16002 Jeromelj Ludvik, Dravograd, Pod gradom 42, zdravstveno izkaznico, št. >60352. 14628 Jug Anton, Sela 5. p. Volče, osebno izkaznico, reg. številka 14391 (Tolmin). 15042 Kalčič Janez. Orešje 22. p. Smar-jeta pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. številka 1431> (Novo mesto). j b-r. 16004 Kelbl Ana, Bohinjska Bela 11. zdravstveno izkaznico, številka 332333. 15892 Kerin Andrej, Ljubljana. Ulica Majde Vrhovnikove 50. osebno izkaznico, reg. št. 12104 (Koper). 16209 Kerin Radivoj. Selovec 17, osebno izkaznico: reg. št 3805 (Brežice! in zdravstveno izkaznico. 16062 Klasinc Ivan. Prepolje 86. indeks filozofske fakultete univerze v T.jub-jani. 15969 Klemenc Peter, Vrhpolje pri Kamniku 71. osebno izkaznico, reg. št. 10109 (Kamnik). • 16210 Kličič Derviša, Ljubljana, Linhartova 36, osebno izkaznico, reg. štev. 40/61 (Cazin) in zdravstveno izkaznico, št. 254992. 15971 Klinc Darinka, Trzin 35, zdravstveno izkaznico. 16169 Kocjančič Ivan, Hrastovlje 9, p. Crni kal. osebno izkaznico, reg. št. 5229 (Cmi kal). 16085 Kolac Vladimir, Velenje, Jenkova 1 c, zdravstveno izkaznico. 15152 Koležnik Franc, Gortiha 28. p. Muta, osebno izkaznico, reg. št. 16685 (Slovenj Gradec). 16190 Komar Danilo, Kočevje, osebno izkaznico, reg. št. 19528 (Kočevje). 15929 Komel Alojz, Šempeter pri Gorici 126. zdravstveno izkaznico, številka A-330410. 16191 Kopitar Andrej, Domžale, Partizanska 11, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ćupriji. 15972 Koren Marija, Maribor, Lešnikova 4, zdravstveno izkaznico, številka 272470. 16117 Korošec Jožef, Mislinjska Dobrava 25, p. Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 25466 (Slovenj Gradec). 15955 Kosirnik Ivanka. Tunjiška mlaka, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 15192 Kosorič Radomir, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 16032 Kostanjevec Marija, Stojnci 63, p. Gorišnica, osebno izkaznico, reg. št. 27564 (Ptuj). - 161'94 Kous Irma, Murska Sobota, Graj1-ska 12. osebno izkaznico, reg. štev. 18625 (M. Sobota). 16084 Kovač Marija, Ljubljana, Cesta na Brdo 8, zdravstveno izkaznico, štev. 117372. 15911 Kovač Hudi. Rudnik 26, p. Kočevje, zdravstveno izkaznico, številka 650422. 16006 Kozan Marija. Pribinci 2, p. Adle-šiči. osebno izkaz.nico, reg. št. 1200T (Črnomelj). 16007 Kozel Marija, Maribor, Koroška 84, osebno izkaznico, reg. številka 641/76.' 16118 Kozjan Danijel, Žižki 95, osebno izkaznico, reg. štev. 1500 (Beltinci). 15937 Kožuh Frida, Brestanica 102, osebno izkaznico, reg. št. 46692 in zdravstveno izkaznico, št. 572771 (obe1 Krško). . 15841 Kragulj Seka. Kočevje, Reška 7 b. delovno knjižico. 16008 Krajnc Janez, Maribor, Lesičjako-va 24, zdravstveno izkaznico, številka 166550. ' 16120 Kralj (Edvard) Sašo, roj. 7. XII. 1931, .Ljubljana, Titova 107, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 16170 Kranjc Olga, Maribor, Pobreška 38/5. delovno knjižico, številka 571184/2714. 16121 Krapež Viktor, Hudournik Renke, p. Litija, zdravstveno izkaznico, št. 725066. 14879 Kregar Antonija, Ljubljana, Medvedova 19, osebno izkaznico, reg. št. 37901 (Ljubljama). 16171 Kremžar Marija. Ljubljana. Grab-Ijevičeva 18, zdravstveno izkaznico, št. 159552. 15975 Krivec Andrej, Stojno selo 14, p. Rogatec, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 158618 (Šmarje pri Jelšah). 14905 Krojs Danica, Maribor, Ljubljanska 15, osebno izkaznico, reg. štev. 42428. , 16122 Kropeč Jože. Pečke 24, p. Makole, osebno izkaznico, registrska številka 2729. 9284 Kumše Vera. Cirče^ 36. Kranj, osebno izkaznico, reg. številka 3842 pCranj). 16172 Kudić Muhamed, Ljubljana, Ko-rotanska bb, zdravstveno izkaznico, številka 374884 na ime Kudić Ismeta. 15974 Kuhar Franc. Maribor, Orožnova 6, osebno izkaznico, reg. številka 3194. 16125 Kunkič Fanika. Maribor, Dupleška 21. osebno izkaznico, reg. štev. 68/62. 16124 Kunsti Ana. Veliki Osolnik 19, osebno izkaznico, reg. štev. 18684 (Kočevje). 15976 Kupčič Stanko, Slaptinci. pošta Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. štev. 80060 (Murska Sobota). 15956 Laharner Anica, Maribor, Gorkega 57, zdravstveno izkaznico, številka 576763. 16125 Lapuh Antonija, Ljubljana, Domžalska 14, zdravstveno izkaznico. A 15977 Laufer Ana, Maribor, Košaki 79, osebno izkaznico, registr. številka 49612. 16126 Lehki Djuro, Maribor, Heroja Vojka 13, osebno izkaznico, reg. št. 6426. 16127 Lešnik Marija. Prepolje 84. p. Starše, osebno izkaznico, reg. štev. 1240. 16128 Likozar Milan, Doslovce 17, p. Žirovnica. osebno izkaznico, reg. štev. 12385 (Radovljica). 16087 Kličič Bečir. Ljubljana. Tdnhar-. Krajnc Ivan, Bistrica 8, p. Limbuš, LipuŠ Aleksander, Razvanje 26,‘p. tova 36, zdravstveno izkaznico, št. osebno izkaznico, registrska števil- Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 022030. 15970 ka 17232. 16119 59165. 15576 Ljubeč Alojz, Maribor, Obrežna 89, osebno izkaznico, reg. številka 4025. ' 16129. Ljubič Srečko, Bizovik 30, zdravstveno izkaznico, št. 500600. 15938 Ložar (Albin) Božena, roj. 23. IV. 1925, Crna vas 4-22, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 13912 Lukavečki Pavla, roj. Ilartner, Brengova 46, p. Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 2549. 16193 Liikenclič Simo, Ljubljana, Cesta na letališče, zdravstveno izkaznico, št. 89270 na ime Lukendič Zorka in zdravstveno izkaznico, št. 89272 na ime Lukendič Radmila. 16053 Lunder Franc, Maribor, Tržaška 47, osebno izkaznico, reg. številka 3260. 16130 Lunder Franc, Maribor, Tržaška, 47, zdravstveno izkaznico, številka 889133. _ 16131 Majhenič Friderik, Količevo 52, eVid. tablico za motor,'številka LJ 14-864. 16065 Malek Ivan, Maribor, Tekstilna 2, osebno izkaznico,, registr. številka 33906. 16132 Malek Ivan, Maribor, Tekstilna 2, zdravstveno izkaznico, številka 967117. 16133 Malek Ivan. Maribor. Tekstilna 2, vojaško knjižico, izdano v Mariboru. 16134 Markelj Minka, Češnjica 46, p. Železniki, zdravstveno izkaznico, št. 277160. 13930 Maselj Janez. Ljubljana, Ulica Majde Vrhovnikove 22, osebno izkaznico, reg. štev. 692/59 (Ljubljana). 16173 Maselj Janez. Ljubljana, Ulica' Majde Vrhovnikove 22, službeno vozovnico, št. 001921, izdano otl podjetja »Ljubi jana-transport«, Ljubljana. 16211 Marič Ratko, SGP »Gorenje«, Radovljica, Ljubljanska- 15, zdravstveno izkaznico, št. 4080f 15130 Mašinovič Hasan, Ljubljana, Litijska cesta, osebno izkaznico, reg. št. 871/61 (Velika Kladuša). '13939 t »Melodija«, tovarna glasbil in učil, Mengeš, bariran ček, štev. AH 655644. . 15329 Mesarek Mihajlo, Leskovec pri Krškem 93. osebno izkaznico, reg. št. 59020 (Varaždin). 15103 Meško Tanja, Lahonci 6, p. Ivanjkovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 481228. 16011 Mihalinec Štefan, Maribor, Zrkovska 50, osebno izkaznico, reg. !tcv. ■ 2406. m 35 Miketič Ivan. Gorenjci 10. p. Adle-šiei, osebno izkaznico, reg. št. 2.2894 (Novo mesto). ^ 16012 Miklavčič Anton. Velike Dole 5. zdravstveno izkaznico, številka 4S0287. 15978 Milkovič Radovan, Ljubljana, Drobošnjakova 9, zdravstveno izkaznico in vojaško knjižico, izdano v Skopju. 16212 Mladinska organizacija Slovenija ceste, Ljubljana, štampiljko z besedilom: Ljudska mladina Slovenije Ljubljana-Contcr aktiv Slovenija ceste. 16064 Mlakar Albin, Maribor, Grizoldova 41, osebno izkaznico, reg. štev. 53463. 16136 Mlinar Lucija, Trbovlje, Dom in vrt 45, zdravstveno izkaznico, štev. 38 (Trbovlje). 15901 Mlinar Monika, Trbovlje, Dom in vrt 45, zdravstveno izkaznico, štev. 39 (Trbovlje). 15902 Močnik Stane, Maribor, V borovju 18, osebno izkaznico, reg. številka 16515. 16137 Modronja Asim, Ljubljana, Kamniška 16, zdravstveno izkaznico, št. 05952. j 16174 Mohorko Anton, Log 12, p. Rogatec, zdravstveno izkaznico, št. 871653 (Šmarje pri Jelšah) na ime Mohorko Ljudmila. \ 13132 Moreše Kristina, Senovo 192,, osebno izkaznico, reg. številka 47934 (Krško). 15931 Mujič Abdulah, Ljnbljpna, Djn-ko\#čeva 30, zdravstveno izkaznico, št. 147235. 15958 Marie Maliarem, Ljubljana, Bohoričeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 235/54 (Cazin). 16213 Murko Jožefa, žagaj 6, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 578 (Šumije pri Jelšah). 15155 Murovič Antonija, Ljubljana, Hubadova 7/a, osebno izkaznico, reg. št. 27970/51 (Ljubljana). 16214 Mustajbašič Jakob, Trbovlje, Glavni trg 16, zdravstveno izkaznico, št. A-323424. 15979 Namestnik Ivan. Kumarnica, zdravstevno izkaznico, številka C--016408. , 16215 Novak Franc, Vrhe 18, p. Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg; štev. 1646 in zdravstveno izkaznico, št. 298550, obe izdani v Slovenjem Gradcu. 15330 Novak Janez, Log 29, p. Brezovica, službeno vozovnico, št. 000732, izdano od podjetja »Ljubljana-trnns-port«,'Ljubljana. 16216 Nučič Dušan. Ljubljana, Kozarje 52, zdravstveno izkaznico, štev Uku 059629. 16217 Nuhnnovič Muhamed, Ljubljana, Bohoričeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 6478 (Cazin). 16218 Objak Miroslav, Bohinjska Bistrica 152. delovno knjižico, številka 544508/353. 16219 Ogrin France, Ljubljana, Prija-ieljeva 13. osebno izkaznico, reg. št. 54187/51 (Ljubljana). 15913 Onič Anton, Maribor, Kneza Koclja 16, osebno izkaznico, - reg. štev. 32389. 16138 Oražem Marko, Dolenja vas 65 pri Ribnici, osebno izkaznico, reg. št. 172 (Ribnica). 15959 Oset Ana, Murska Sobota, Miklošičeva 12, zdravstveno izkaznico, št. 396576 (Murska Sobota). 15615 Osovnikar Otmar, Kamen 24, p. Lovrenc na Pohorju, osebnej izkaznico, reg. štev. 783 (Maribor-Ta-bor). 1 16013 Osredkar Viktor, Gorenja vas 32 nad Škofjo Loko, zdravstveno izkaznico, št. 277953. 15914 Pahor Karel, Izola, Trg padlih 1, osebno izkaznico, reg. št. 30368 (Koper). 15616 Pahor Marjan, Brestovica pri Komun 112, p. Komen, osebno izkaznico, rog. št. 10705, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 223378, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped in zdravstveno izkaznico kmclij^ke-ga zavarovanja, številka 225377 na ime Pahor Amelija. 14845 Pnsičnjek Karel, Agroobnova, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 261517. 16175 Pavkovič Tomislav, Ljubljana, Le-podvorska 30, zdravstveno izkaznico. 15980 Pavlič Milan, Maribor, Panonska 7, osebno izkaznico, reg. številka 1398. 16139 Pečnik Lovrenc, Strmec 12, p. Dole pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 4072 (Trebnje). 15915 Pchaček Milita. Maribor, Ulica Pariške komune 26. osebno izkaznico, reg., št. 54822. 16140 Pehan Marija. Jareninski vrh 25, p. Jareninski dol, osebno izkaznico, eo. reg. št. 38198. 16141 Perdan Matija, Šenčur 41. zdravstveno izkaznico, št. 515798. 16220 Perne Ludvik, Trbovlje, Vodenska 52, osebno izkaznico, reg. št. 190 (Trbovlje). 15903 Pcrša Franc, Maribor, Makedonska 55, osebno izkaznico, reg. štev. 12137. 16143 Peršak Ida, Dolga Brda 25, p. Prevalje. zdravstveno izkaznico, štev. 456867, 16014 Pincelič (Janez) Karel roj. 25. X. 1947. Pol je 20, osebno izkaznico, izdano v Brežicah. 16065 Pintar Nada, Kamnik, Sadnikarje-va 4, zdravstveno izkaznico, št. A-172658 na ime Pintar Nadica. 16176 Pinter Jakob, Mihovci 12, p. Velika nedelja, osebno izkaznico, reg. št. 34666 (Ptuj). 15044 Pla jnšck Matilda, Lancova vas 42. p. Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 6258, izdano v Ptuju. ' 15154 Plavčak Mihael. Zgornje Negonje 31, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. štev. 9320 (Poljčane).' 15617 Ploj Vili. Spodnja Ščavnica 5. p. Gor. Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 56201 (Murska Sobota j. 15960 Podkoritnik Stane, Repče 18, zdravstveno izkaznico. 16066 Polc Doroteja, Brestanica 174, p. Kamnica, 'zdravstveno izkaznico, št. 1877. 16142 Polšak (Franc) Elza, roj. 4. XI. 1909, Ljubljana, Šmartinska 22 a, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 15940 Popit (Janez) Marija, roj. 2. 111. 1953, Lesno brdo 49, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in zdravstveno izkaznico. 15915 Popovič Đuro, Manžan 56, p. Šmarje pri Kopru, delovno knji/.i-co, reg. številka 926, ser. številka 214988. ' 16088 Popovič Vojislav, Ljubljana, Zaloška 48, delovno knjižico, številka 279/64. , 16221 Potoenik Franc, Podgrad j c 16, p. Ljutomer, vojaško knjižico. 15193 Povodnik Anton, Zabukovje,26, p. Zabukovje pri Sevnici, osebno izkaznico, reg. št. 44825 Hkrško). ■ 16089 Požar Jože, Komenda 43, zdravstveno izkaznico. 16034 Poženel Marija, Ljubljana, Ale-ševeeva 37, osebno izkaznico, reg. št. 38470151 (Ljubljana). 16033 Pregelj Jožef, Tolminski Lom 37. p. Most na Soci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanjp. štev. 021436. 15618 Premrov (Boris) Andrej, roj. 11. II. 1948, Ljubljana, Igriška 4, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 15916 Prešern Janez. Zabreznica 20. p. Žirovnica, vojaško knjižico. 16229 ' Pretnar Jože, Bistrica pri Tržiču 85, p. Tržič, osebno izkaznico, reg. št 535, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, reg. št. 598, ser. št.' 503959. 12679 Primožič Janez, Ljubljana, Pržanj 19, zdravstveno izkaznico, št. 124516 na ime Primožič Boris. 1617? Privšek Helena, Ljubljana, Emonska 8, zdravstveno izkaznico. 16036 Privšek Jože, Ljubljana, Emonska 8, zdravstveno izkaznico mt ime Privšek Milena. 16057 Prudič Ana. Tabor 39, Cerknica, zdravstveno izkaznico, številka 140165. 1 16015 Radič Mirko, Braslovče 54, zdravstveno izkaznico, št. 289892. 16178 Radovanovič Marija, Maribor, Heroja Bračiča 15, zdravstveno izkaznico, št. 374679. 16144 Ramšak Branko, Štatenberg 42, p. Makole pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. št. 4059. 16145 Rajhnrd Albina, T.ancova (baraka). osebno izkaznico, reg. številka 71131. 14014 Remškar (Albin) Anton, roj. 7. I. 1945, Brezovica 153, osebno izkaznico, izdano v Ljubl jani in zdravstveno izkaznied. 16179 Režun Edita, Kranj, Župančičeva 20, zdravstveno izkaznico, številka 192969. 16016 Rojko Jakob, Maribor, Pekel II, zdravstveno izkaznico, številka 848. 16146 Rozina (Anton) Anton, roj. 8. VI. 1927, Cerovca 13, osebno izkaznico, izdano v Litiji, zdravstveno izkaznico in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 16067 Rozami Zorina, Ljubljana, delovno knjižico, , izdano v Ljubljani. 16038 Rugelj Alojzija, Spodnje Vodole 12, p. Tržišče, zdravstveno izkaznico, št. 1893. 15135 Rupar Stanislav, Ježica 116. osebno izkaznico, reg. št. 679 (Velike Lašče). potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped in službeno vozovnico, izdano od podjetja vLjub-Ijana-transport«, Ljubljana. 16180 Sabo Arnad, Renkovci 156, p. Turnišče, osebno izkaznico, reg. štev. 20352. 15156 Saksida Jože, Pajkova 3, Maribor, osebno izkaznico, registr. številka 20408. 16147 Sedošak Ana, Tunjice 17, p. Kamnik, zdravstveno- izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 080694. 16181 Serban Vilim, Ljubljana, Ruska 15. zdravstveno izkaznico, številka 904618. 15941 Sever Franc, Salovci 42,™p. Središče ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 19492. 13555 Sever Marjan. Ljubljana. Ccsla na Rrdo 12. zdravstveno izkaznico. 15917 Sever Štefan, Salamenci 54, p. Puconci, osebno izkaznico, rog. štev. 46063 (Murska Sobota). 16019 Simonič Anton, Maribor, Slomškov trg 12. osebno izkaznico, reg. št. 8634. 16148 Sinkovič Fatima, Ljubljana, Trubarjeva 37, zdravstveno izkaznico.. \ 15981 Sirk Berta. Maribor, Tomšičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 548 (Lenart v Slov. goricah). 16092 »Slovenija-vino«, Ljubljana, Fran-kopansku 11, evid. tablico avtomobilskega priklopnika, reg. štev. L| 16-32. 16039 Smrdelj Ivan, Dekani 3>1, zdravstveno izkaznico,'št. 222446. 16093 Sodar Marko. Maribor. Štrekljeva 24. osebno izkaznico, reg. štev. 10373. v 16149 Sovine Mihael, Velenje, Stritarjeva 2, zdravstveno izkaznico, štev. 858350 (Šoštanj). 16033 Sovša Ignac, KPD Dob, p. Mirna na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 40 (Krško). 14602 Stanovnik Branko, Rateče 57. kn jižico o p red vojaški vzgoji, št. Ob 618/105. 16040 Stanovnik Milivoj. Ljubljana. Ižanska 233, zdravstveno izkaznico. 16222 Sterle Zofija, Osredek 17, osebno izkaznico, reg. štev. 19368 (Kočevje). 15918 Stipančevič Stipe, Borovnica 41, zdravstveno izkaznico, številka 039048. 15919 Stražišar Anica, Ljubljana, Oraž-liuva 6, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, zdravstveno izkaznico, št. 012964, zdravstveno izkaznico, št. 012963 nd ime Knežič Vera in zdravstveno izkaznico, št. 219488 na ime Stražišar Stanka.^ 15920 Sveček Vilma, Pristava pri Mestinju 40. zdravstveno izkaznico. Tt. 311007 (Maribor). 14572 Svetek Iva. Ljubljana, Jurčkova pot 82, zdravstveno izkaznico, štev. 053885. 15921 Šabič Smail, Ljubljana, Koseskega 29, zdravstveno izkaznico, štev. 219560. 16182 Šupec Ivan, Maribor, Košaški dol 44, osebno izkaznico, reg. številka 969/61. 16150 Ščavničar Jožko, Internat dom učencev IKŠ pri TAM, zdravstveno izkaznico, št. 2S424S. ■ 16151 Šclcer Angela, javor 40, zdravstveno izkaznico. 15922 Šenot Bojan, Maribor, Kosarjeva 36. spričevalo 2. letnjjca gradbene tehniške šole, št. 29/314/1-64. 16152 Simon Štefan, ^naselje Tehnograd-nje, Maribor, Zemljičeva 23, zdravstveno izkaznico, št. 367556. 16153 Šinkovec Franc, Rovte 112, osebno izkUzuico, reg. štev. 129753 (Logatec). I' 16223 Šircclj-Frank Rasta,, Ljubljana, Jelovškova 24, osebno izkaznico, reg. št. 2125 (Ljubijana-Vič). 15982 Šket Truda. por. Novšak, Maribor, Heroja Vojka 511 zdravstveno izkaznico, št. 153167. 16154 Šovtič Josip. Ljubljana, Šmartin-ska 135 h, zdravstveno izkaznico. ' 16224 Šparovec Jožefa, Stari trg 19, p. Višnja gora, osebne izkaznico, reg. št. 2760 (Grosuplje). 1601)8 Štimac Anica, Gorenje Loži ne 6, p. Stara cerkev pri Kočevju, delovno knjižico, reg. št. 13746, ser. št. 0362036. 16200 Štorgelj Frančiška, Gornji grad 112, zdravstveno izkaznico, štev. 042034 (Celje). 15534 Štrok Jože, Ljubljana, Prijateljeva 17, zdravstveno izkaznico, štev. 227774 (Grosuplje). 16041 Štumberger Jože, Maribor, Ulica Berte Bukšek 6. osebno izkaznico, reg. št. 70800. 16155 Štumberger Stanislava, Hoče, Ptujska cesta 371 E, osebno izkaznico, reg. št. 56811. 16156 Šturm Slavica. Zg. Prebukovje 2, p. Šmartno na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 3708 (Slov. Bistrica), • 16094 Šuligoj Alfonz. Solkan. Ulica Klemenca Juga. p. Nova Gorica, zdravstveno izkaznico. 16020 Šušteršič Ida, Piran, Cesta JLA 19/1, zdravstveno izkaznico, štev. 713836^08 ime Šušteršič Nives. 16056 Šverc Osvald, Nazarje 56, zdravstveno izkaznico, štev. 845014 (Šoštanj). 14847 Tarabič Marija, Kozarje 268, osebno izkaznico, reg. št. 963 (Glina, SR Hrvatska) in zdravstveno izkaznico, št. A-303194. 16225 Tausig Alenka, Ljubljana, Želez-nikarjeva 20, zdravstveno izkaznico. 15942 Tekal ec Vinko, Stara Loka 28, osebno izkaznico,, reg. št. 385 (Ma-ribor-Center). 16069 Teržan Julijana, Platinovec 25, p. Grobelno, osebno izkaznico, reg. št. 36795 (Celje ok.). 15011 Thaler Dagmar, Linbljana, Zrinjskega 6/11, osebno izkaznico, reg. št. 106619 (Ljubljana). 15945 Točaj Mirko, Gaj nad Mariborom 55, p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 57550942. 16157 Tokič Danko, Ribnica na Dol., stolpič II, osebno izkaznico, reg. št./ 33876 (Split). 15962 Toman Marija-Ana, Blato 40, p. Slovenske Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 196 (Slov. Konjice). 16042 Tomc ing. Ivo, tovarna »Lama«, Dekani, zdravstveno izkaznico, štev. 085559. 16021 Tomšič Anton, Knežak 176, zdravstveno izkaznico, št. K-240278. 16043 Tomšič (Stanislav) Stanislava, roj. 22. II. 1948. Šenčur f»0, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 16183 Topličar Matilda, Rinčetova graba 26, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 10100 (Ljutomer). 16022 Trčko Anica, Stražgonjca 8, p. Pragersko, zdravstveno izkaznico, št. 7097. 16158 Turk Slavko, »Trgopromet«, Kočevje. zdravstveno izkaznico, štev. 658042. 14052 Učakar Marinka. Ljubljana, Rimska 2. zdravstveno izkaznico, štev. 36126. 15983 .Urankar Alojz, Brestanica 69, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. št. 22684 (Ptuj). 15620 Uštar Danilo. Dolsko 52, spričevalo ključavničarske stroke. 16044 Valentinčič Metoda, Deskle Plave 19, p. Deskle-Anhovo, osebno izkaznico, reg. št. 9418. 16025 Velički Jože, Vosek 17, pošta Pernica. delovno knjižico, številka 14767. 16159 Velkavrh Danilo, Vrhnika, Mrakova 12, osebno izkaznico, reg. št. 24127 (Kamnik). ' 16226 Vendramin Alojz, Trnje 9, p. Brežice, delovno knjižico, reg. št. 264, ser. št. 446295 (Slov. Bistrica). 10050 Vergles Filomena, Poljane nad Škofjo Loko 30, osebno izkaznico, reg. št. 568 (Maribor). 15622 Vest Persida, Ljubljana, Dvorni trg 1, zdravstveno izkaznico. 15944 Vidic Ivan, Ljubljana, Framko-pansku 23, zdravstveno izkaznico. 15984 Vidovič Kristina, Bokalce, Grad 4, zdravstveno izkaznico. 15945 Vinšek Marija. Polje 80, p. Ljub-Ijana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 10145 (Ljubljana ok.). 16045 Volmajer Franc, Ruše 97, Ruše. osebno izkaznico, registr. številka 32788. 16160 Vovk Anton, Lesce (4 a, osebno izkaznico, reg. štev. 12081 (Radovljica). 15898 Vražina Janez, Ljubljana, Križev-niška 8, indeks strojne fakultete univerze v Ljubljani. 15985 Vrdoljak Anica, Ljubljana', Poljanski nasip 40, osebno izkaznico, reg. št. 428/59 (Derventa). 16227 Vrečar Jasna, Bistrica 50, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 953396. 16161 Vrečer Niko, Bistrica 50, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 319151. 16162 Vršič Marija, Ormož, Ljubljanska 7, osebno izkaznico, reg. št. 18096 (Ljubljana). 16096 Zajc Zorka, ŠaLka vas 20, p. Kočevje. delovno knjižico, številka 197215/2988-54. 16024 Zakelšek Štefan, Ptuj, Na gradu 5, oscbuo izkaznico, registr. številka 6375. 16025 Zupanc Tončka, Bibno 1, p. Bled, zdravstveno izkaznico, številka 540514. ' 15587 Zupančič Tone. Grintovec 11, Zagradec, osebno izkaznico, reg. štev. 7941 (Grosuplje). 16046 Ževart Martin, Velenje, Koroška 12, osebno izkaznico, reg. št. 4057 (Šoštanj) in orožni list za lovsko puško dvocevko kal. 20 X 20, reg. št. 27, izdan v Šoštanju in lovsko dovolilnico. 15899 Žnidar Stanislav, Jesenice, Gesfa bratov Stražišarjev 35, osebno izkaznico, reg. št. 8735 (Jesenice) in zdra'vstveno izkaznico. 15923 Žunič Jože, Žuniči, p. Adlešiči, osebno izkaznico, reg. štev. 25708 (Novo mesto). 16228 NAROČITE! IZRAVNA STALIŠČA V DELOVNIH SPORIH V zbirki je 186 pravnih mnenj in stališč iz sodne prakse. Uvod je napisal Vlado Vodopivec. Izvod stane 450 din. * ZAKONSKI PREDPISI O ZASEBNEM OBRTNIŠTVU 350 din. * ZBIRKA PREDPISOV O GRADITVI INVESTICIJSKIH OBJEKTOV Izpopolnjena izdaja s 24. republiškimi in zveznimi predpisi — 600 din. Naročila sprejema URADNI LIST SRS, Ljubljana Erjavčeva 15 a. p. ptr. 379/VTI Izdala »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani