117
NOVICE
—   Premeščen je gosp sodnijski adjunkt Evgen pl. TrbuhoviČ iz Ilirske Bistrice v Zatičino in imenovan sodnijskim adjunktom za Ilirsko Bistrico g. avskultant Jož. Pellegrini.
—   Narodni dom v Gorici. Goriški Slovenci so sklenili v proslavo 501etnice cesarjevega vladanja zgraditi v Gorici ^Narodni donr'. Z zgradbo bi se pričelo po leti 1897. leta, a 2. decembra 1898. leta bi se slovesno blagoslovil. Stroški so preračunjani na 80.000 gld., kateri bi se nabrali s prostovoljnimi prispevki narodnih društev in korporacij ter posameznih rodoljubov, ostali primankljej, bi se pa pokril s posojilom. Nekdo je že obljubil dati v ta namen na razpolago 50 000 gld. po 3%. — Ni dvomiti, da bodo podjetni in vrli goriški Slovenci ta svoj načrt tudi izvršili. — Z ozirom na ta korak goriških Slovencev vspodbuja „Edinost" tudi tržaške Slovence, da bi si zgradili svoj „Narodni dom" v Trstu. Le vrlo na delo, jeklena volja dožene vse !
—   Novo delo kiparja Gangla. Za nagrobni spomenik plemeniti svoji soprogi je naročil gosp ces. svetovalec Ivan Murnik pri znanem umetniku g. Alojziju Ganglu relief od kararskega marmorja, kateri utegne biti zvršen in postavljen bodočo jesen Umotvor predstavlja na desni strani slabotnega starčka, oprtega na palico, ki bolestno sloni ob rakvi nepozabne dobrotnice ; ob rakvi spodaj na stopnici kleči siromašno dekletce in moli; na reliefa levi strani se dviga angelj, ki z jedno roko kiti grob, z drugo pa kaže proti nebu; na desni strani se klanja čez krsto žalobna vrba. Vsa skupina izraža nepopisno življenje, tako se ti zdi, kakor bi vse figure kar živo stale pred teboj ; izraz na obličji je pretresujočega učinka, mojsterska pa je sosebno glava starčkova. Takih nagrobnih spomenikov zaman iščeš na našem pokopališči, Ganglovo delo mu bode prva in najlepša dika, in kar tudi ne velja najmenj; to sliko je zvršil domač umetnik, kar se pri nas ne zgodi kdo ve kolikokrat. Gosp. ces. svetovalec Ivan Murnik s tem reliefom ne bode samo poslovil spomina nepozabne plemenite rodoljube, nego pokazal je iz nova, da mu je resnično do razvoja naše domače umetnosti. Ganglov relief je v tem oziru proizvod kulturnega pomena.
—   Deželnozborske volitve v Istri so razpisane in sicer za kmetske občine na dan 16 maja, za mesta 21. maja in veleposestvo 24. maja.
—   Preskušnje učne usposobljenosti i^a ljudske in meščanske učitelje se bodo pričele pred ljubljansko komisijo dne 6. maja t. 1   ProŠDJe je vložiti do 22.  aprila t. 1.
—   Slovenski napisi v Ljubljani. Obravnava glede samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, ki bi se bila pred upravnim sodiščem imela vršiti dne 20. marcija, odložila se je na 8. dan maja t. 1.
—   Srbski razkralj Milan se misli, kakor pravijo naseliti v Ajdovščini, kjer misli graditi vilo. Dotični prostor je baje že kupljen.
—   Nov železniški projekt. Gosp. inženir Glovackv v Ljubljani je dobil dovoljenje,   da sme pričeti tehnična priprav-
ljalna dela za normalnotirno lokalno železnico, ki bi se mej Ljubljano in Borovnico odcepila od južne železnice in šla čez Log na Vrhniko.
—   Božja pot s Trsata v Loreto. V proslavo 600-letnice Marijine hišice v Loreti priredi se dne 8. maja t 1. slavnostno romanje iz Trsata v Loreto. Kdor bi se želel tega romanja vdelržiti, naj se obrne na odbor v Frančiškanskem samostanu na Trsatu pri Eeki.
—   Pošta mej St. Petrom in Knežakom je pričela voziti z dnem 16. t m. S tem je potrebam ondotnega prebivalstva zelo ustreženo.
—   Pri glavnem naboru v Ljubljani dne 18. marcija je bilo izmej 200 mladeničev pozvanih na nabor potrjenih 25 domačih in 25 zunanjih.
—   Ribarski tečaj z~ ribiče bode v ribarskem zavodu v Studencu od dne 16. do 20. aprila t. 1. Predaval bode profesor realke g. Iv. Franke
—   Slovenska višja dekliška šola. Učni načrt za ta naroden zavod, katerega ustanovi mestna občina ljubljanska v proslavo 501etnega vladanja cesarjevega, je že v vseh podrobnostih dodelan in pride v kratkem v občinskem svetu v razpravo. Prvi tečaj zavoda se ima otvoriti že z prihodnjim šolskim letom
—   Ponesrečil se je dne 19. t m na železniški progi mej Žalno in Višnjo goro na dolenjski železnici višnjegorski postajni načelnik g. Fr. Arhar. Nesrečnežu je železniški stroj glavo odtrgal.
—   Potres so čutili dne 18. t m. proti 12. uri po noči v Zagorji ob Savi