ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 653 JUBILEJI L U D V I K C A R N I — Š E S T D E S E T L E T N I K Vas in katastrska občina Ivanovci, nekako 15 km severovzhodno Murske Sobote, je štela pred šestdesetimi leti 306 prebivalcev, ki so bili po narodnosti skoraj sami Slovenci, sicer pa sta dve tretjini pripadali evangeljsko-avgsburški veroizpovedi, ena tretjina pa katoliški. Sedež evangeljske župnije je bil v Križevcih, bližja katoliška župna cerkev pa je bila v Kančevcih, cerkev sv. Benedikta z edinstveno lego vrh sicer nizkega, pa zelo razglednega griča, v senci ogromnih kostanjev, kakor jo opisuje Kra­ jevni leksikon Dravske banovine. Ludvik Olas, pisec članka o Ivanovcih v Krajevnem leksikonu Slovenije, navaja pet pomembnih ljudi, ki so se v Ivanovcih rodili. To so: Peter Lutharič (ca. 1708—1751), luteranski nabožni pisatelj in pesnik, Aleksander Ter- plan (1816—1858), luteranski nabožni pisatelj, prevajalec psalmov in prireditelj šol­ skih knjig v prekmurščini, Jožef Borovnjak (1826—1909), nabožni pisec in narodni bu- ditelj, ki se je v svojih spisih skušal približati knjižni slovenščini ter je širil v Prek- murju Slomškove in mohorske knjige, Franc Ivanocy (1857—1913), narodni delavec, publicist, nabožni ' pisatelj in soustanovitelj Kalendarja, ki je tudi s širjenjem mohor- skih knjig opravljal pomembno narodnobuditeljsko nalogo med katoliškimi prekmur­ skimi Slovenci, in Ludvik Carni (1931), strokovni publicist, sociolog in zgodovinar — letošnji šestdesetletnik. Med osmimi zaselki te razložene vasi navaja Olas tudi Čarni- jov Breg. Ludvik Carni se je rodil 5. novembra 1931 v kmečki družini. V gimnazijo je hodil v Murski Soboti in na Ptuju, kjer je junija 1953 maturiral. Na ljubljanski filozofski fakulteti se je vpisal na zgodovino. Takrat so predavali Gregor Cremošnik (zgodovino južnih Slovanov), Milko Kos (srednji vek), Josip Klemene (antiko), Viktor Korošec (stari vzhod), Fran Zwitter (novi vek), Metod Mikuž (čas po letu 1918), Jože Kastelic (arheologijo) in Bogo Grafenauer (slovensko zgodovino). Ćarni je diplomiral 19. sep­ tembra 1959. Takoj po diplomi se je po službi in delu povezal s sociologijo. Istega leta j e b i l namreč malo prej pod vodstvom Borisa Ziherla ustanovljen Inštitut za sociolo­ gijo. Na njem je. postal Carni najprej aspirant, naslednje leto (1960) pa asistent. Se leto pozneje (1961) se je vrnil na filozofsko fakulteto, na med tem organizirani odde­ lek za sociologijo. Tu je postal asistent za občo sociologijo. Leta 1962 je začel preda­ vati občo sociologijo, novembra 1965 pa je dobil tudi naslov predavatelja. V študij­ skem letu 1965/66 je študiral teorijo družbenega razvoja na državni univerzi v Lenin­ gradu. Julija 1975 je pred komisijo Boris Ziherl, Bogo Grafenauer, Anton 2un in Marjan Britovšek branil disertacijo in 31. oktobra je bil promoviran za doktorja soci­ oloških znanosti. Malo zatem je postal docent (1976) in se nato dvigal po običajni poti: 1983 je bil izredni, 1989 pa redni profesor. Njegov predmet je bil vseskozi obča soci­ ologija. Objavljati je začel Carni še v času študija zgodovine. Daleč največ njegovih pri­ spevkov (21) je doslej izšlo v Anthroposu, časopisu za sodelovanje humanističnih in naravoslovnih ved, za psihologijo in filozofijo, ki je začel izhajati 1969 in mu je Carni tudi od začetka član redakcije. Drugi po številu Carnijevih objav (12) je naš Zgodo­ vinski časopis, kjer je izšla 1960 prva njegova ocena in v katerega je pisal zlasti v zadnjih petnajstih letih. Druge njegove prispevke je najti v Teoriji in praksi (9), Na­ ših razgledih (6), Komunistu (5), Vprašanjih naših dni, Problemih, Delu, Tribuni, No­ vinarju, Letopisu Muzeja narodne osvoboditve, Prosvetnem delavcu, Kroniki, Prispev­ kih k zgodovini delavskega gibanja, Mladih potih. Sodobnosti, Glasniku Slovenskega etnološkega društva. V prvih letih je pisal Carni o času druge svetovne vojne. Tako je sodeloval pri kronološkem pregledu dogodkov v Ljubljani v letu 1942. S prehodom na sociološki in­ štitut yi oddelek je bilo dela te vrste v glavnem konec. V Sodobnosti 1968 objavljeni članek Diskusija o azijskem produkcijskem načinu pomeni začetek druge vrste zani­ manja,^ ki je gotovo prevladovala v poznejšem Carnijevem delu. Njegova pozornost se je zdaj obrnila na periodizacijo zgodovine, na načela delitve človekove zgodovinske poti. V to vrsto spadajo študij na leningrajski univerzi, različne razprave in ocene, predvsem pa disertacija, ki je v nekoliko spremenjeni obliki izšla leta 1979 pri Mla­ dinski knjigi pod naslovom Teorija formacij družbe. Tu je razpravljal Carni o mar­ ksističnih načelih delitve razvoja človeške družbe in se odločil za pojem »formacija družbe« kot merilo te delitve. Glavno pozornost je posvetil vprašanju azijskega pro­ dukcijskega načina in delitvi arhaične formacije družbe v marksistični literaturi. Zad­ njo, kratko in pregledno formulacijo te vrste stališč je dal v članku »Družbena for- 654 LUDVIK CARNI — SESTDESETLETNIK macija« v drugi knjigi Enciklopedije Slovenije (1988, str. 364—365). Kakor vidimo, je izraz »formacija družbe« zamenjal z »družbeno formacijo«. Čami je danes gotovo naš najboljši poznavalec periodizacijskih razpravljanj v marksističnem gledanju na zgo­ dovino. Nekatera Carnijeva dela, tako obsežna ocena Wittfoglove knjige o vzhodni despotiji v lanskem letniku Zgodovinskega časopisa (str. 300—305), kažejo zanimanje za podobna razmotrivanja tudi izven marksističnega sveta. Zadnja leta je začel Carni v Anthroposu objavljati prispevke k zgodovini sociolo­ ške misli na Slovenskem. Doslej je obdelal Aleša Ušeničnika (1987, 1988) in Janeza Evangelista Kreka (1989) iz katoliškega tabora, pa Vladimira Knafliča (1991) iz libe­ ralnega. S tem je posegel, v primerjavi s problemi periodizacije, s svetovnega na do­ mače, slovensko področje, česar smo lahko veseli. Ob navedenih treh smereh Carnijevega znanstvenega dela je treba omeniti še če­ trto, ki se z njo ukvarja že nad trideset let: to so ocene, s katerimi spremlja novejšo domačo in tujo zgodovino ter publikacije o periodizacijskih in socioloških problemih. Se veliko uspehov v delu in življenju! V a s i l i j M e l i k BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. LUDVIKA CARNIJA Delni starejši bibliografiji sta izšli v : Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1969, str. 70 (druga knjiga za leta 1956—1966) in tre­ tja knjiga za leta 1966—1976, Ljubljana 1979, str. 90. Bibliografske podatke vsebujejo za vsako študijsko leto ciklostirana poročila o delu, ki jih izdaja Filozofska fakulteta v Ljubljani in za leta 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, kakor tudi Katalog ob razstavi publikacij in predstavitvi izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela Filozofske fakultete. Pričujoča bibliografija skuša zajeti vse objave (v njej ni navedenih ocen in po­ ročil za založbe, RTV in drugo, kar ni bilo objavljeno v tisku). Bibliografija je urejena kronološko. Knjige: 1. Vodnik skozi čas in družbo. — Ljub­ ljana 1960. (Soavtor, napisal okrog 30 gesel) 2. Teorija formacij družbe. — Ljubljana 1979, 186 str. Članki, ocene, recenzije, poročila: 1957 Delavstvo in slovenska socialna demo­ kracija. — Tribuna 1957, št. 5—7. Prvi komunistični slovenski časniki. — Novinar 1957, št. 10, str. 4—5. 1958 Kronološki pregled dogodkov v Ljub­ ljani v prvi polovici 1942. leta — Le­ topis Muzeja narodne osvoboditve LRS 1958, str. 365—303. (Sodeloval) 1959 V zgodovinopisje več načrtnega dela. — Prosvetni delavec 1959, št. 17. 1960 Ilegalne grafične tehnike Centralne teh­ nike KPS v Ljubljani. — Kronika 1960, VIII. str. 1—8. Oživljanje preteklosti. — Tribuna 1960, št. 12-13. Ocena: Dušan Kermavner, Slovenska publicistika in prva ruska revolucija. — Vprašanje naših dni 1960, št. 20. (Temeljno desetletje naše delavske zgodovine — redakcijski naslov) Kronološki pregled dogodkov v Ljub­ ljani v drugi polovici 1942. leta. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1960, št. 1, str. 205—274. (So­ avtor) Ocena: Zbornik »Ljubljana v ilegali« I. knjiga. Zgodovinski časopis 1960, str. 329—330. 1961 Ocena: Luise Dornemann, Klara Zet- kin. — Vprašanje naših dni 1961, št. 5-6, str. 187. (Življenje revolucionarke — redakcijski naslov) Ocena: Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji II. — Mlada pota 1961/62, št. 5, str. 369—370. (Pričako­ vana knjiga — redakcijski naslov) Ocena: Publikacija Instituta za zgodo­ vino delavskega gibanja na Sloven­ skem. — Naši razgledi 1961, št. 18. Polemika: Nesporazum ?. — Naši raz­ gledi 1961, št. 20, str. 477. (K pismu to­ variša Franceta Klopčiča) Ocena: dr. Mihailo Popović: Osnovi so­ ciologija. — Vprašanja naših dni 1961, št. 21, str. 684—685. (Mnogo obetajoč naslov. . . — redakcijski naslov) Publikacija Instituta za zgodovino de­ lavskega gibanja na Slovenskem. — Naši razgledi 1961, št. 12 (227), str. 283. (O glasilu Prispevki za zgodovino de­ lavskega gibanja) 1962 Ocena : Cerne - Ilešič : Uvod v spoznava­ nje družbe. — Problemi 1962, št. 1.