Poštnina pavšalirana! V Ljubljani, dne 8. decembra 1920, Štev. 50. Leto 11. UVUKI GLAS GLASILO -KMETSKO DELAVSKE ZVEZE" Izhaja veako Bredo in stane za vse leto K 42'—, za pol leta K 21’—, za četrt leta K 10‘50, na mesec K 3*50; posamezna številka K T—. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve za ,Ljudski Glas* in K. Z. je frankiratiui naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168.-Tajništvo K. D. Z. se pa nar baja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Reklamacije so poštnine proste. Po volitvah. Stojan Ribarac dir. Ante Tiumbič i! 11 Volitve so v kraiu. Razburjenost se je Že skoro nolecrla. razen med klerikalci in liberalci ki vsled svoseva oadca še niso nrišli dlo saoe. Volitve so 'iasno Dokazale. da se ie ljudstvo naveličalo dosedanjih izkoriščevalcev in da se hoče n'ihovo£ra iarma odločno otresti. Socialistična misel, to ie misel oolitrčne in eo-soodarske ravnooiavnosti se ie že močno ukoreninila med Hudstvom in nihče več e ne miore izruvati. Tako ie bil naorav-tten nrvi korak v bolišo bodočnost. Caka Da nas še mnoeo resnega dela. Kdor bi hotel sedal nočivati. bii zaoravll svoio zmago. Sedai velja zavihati rokave in •ti na delo. Seveda bo to delo drugo, kakor ie bilo med volilno boirbo. ko se le bilo treba braniti uroti zobnim nanadom' pretkanega sovražnika. Sedal se_začne delo i>o organizacijah notranie delo. ki «a ziunai morda ni niti onazno. a le silno važno za vso organizacijo. To se bo Dognalo tudi v našem glasilu »Ljudskem ^jasu«. kler bomo posvečali nafvečio paž-Dto dejin v organizaciji in na strokovnim vDrašaniem. v kolikor se tičejo kmetii- j 'tva in kmetskega stan« Začeli smo že Driobčevati članke o Ameriškem kmeto-^a»iu. Obiavliali bomo tudi članke, ki bddo obravnavali viničarstvo. pred-Vseni na se bomo bavili z agrarno refor-ki fe nač naivažneiše in naiboli oe-teče vnrašanie za kmete. V tem imenu Drosimo in nozivliemo. da nas somišlie-n'ki Podpiralo s čitaniem. donisovantem jD DasLšbianiem lista! Končni izid volitev v usta- 95 95 46 50 votvorno skupščino. . Po lezultatih. ki so po večina že znani na katerih se more le nebistveno Še kai imaio od 419 mandatov usta-votvorne skupščine: demokrat,- rbski radikalci puSiStTankA ^ania skupina (srbska zemHorad-Pička stranka, bosanski demo-, kratskii težaški savez m sloven-vn Ja SKS) Jcleriu v- muslimanska organizaciia •V)o j**0’ celi državi) lir^^mokrati atska težašika stranka (zaiedni-carska) fc^a zalednica pPmevcd disidenti (Hrvoi) slnv Tenubl:kanska stranka FrankovrčiS00iiaIna Stranka 42 28 24 10 6 5 4 4 3 2 1 V posameznih ookrai nah so volitve izpadle nastopno: V Ljubllani ie izvoljen z 3196 glasovi demokrat dr. Ivan Tavčar, z 1762 glasovi! klei^kalec dr. Gosar, z 1189 glasovi nar. sociialist Deržič. z 1499 glasovi komunist dr. Lemež. Na Kraniskera ie bilo oddanih 67.351 glasov. Dobili so:. Socialni demokrati (JSDS in KDZ) 7134. klerikalci 28.268. demokrati 4500. Samostojna kmetska stran-Ka 15.641. komunisti 9142 in nar. socialci 2633 glas©v. Izvoljeni so: soc. dem. T.tbin Kristan, ki odstopi svoi mandat Antonu Kristanu, demokrat dr. Žeriav. samostol-neži Kušar. Maicen Puceli in Rajar, klerikalci Broder. Gostinčar. Nemanič, Stanovnik. Škulj in prof. Sušnik, komunisti Zorga. Mlakar in Fabjančič. Na Štajerskem ie dobila od 82.106 oddanih glasov naša Socialna demokratska stranka in Kmetsko - delavska zveza 22.383. Slovenska ljudska stranka 27.144. Samostoina kmetska stranka 17.936. Komunistična stranka Jugoslavije 5735. Ju-gnsl. demokratska stranka 4632. Nar. soc. stranka 2365 in Prekmurska gospodarska stranka 1908 glasov. Socialni demokrati smo si priborili teko 4 splošne in 2 kvalificirana mandata, in sicer so v prvi skuprni Etbin Kristan. Filip Kisovar. Josip Kopač in Rudolf Golouh. a na drugi dr. Milan Korun in Zvonimir Bernot. Klerikalni poslanci so dr. Korošec. dr. Hohniec, Ivan Roškar. Franc Pišek. Jožef Klekl, Vladimir Pušenjak in Fiavorin Kraniic. Samostoineži im.aio 5 mandatov (Ivan Krek Jos. Drofenik, tvan Mrmolia. Ivan Kirbiš in dr. B. Vošnjak). a Jugosl. dem. stranka, nar. socialci la komunisti vsak po enega. Demokrati so izvolili z a svaieea zastopnika dr. Kukovca. nar. soc. Ivana Derž'ča in komunisti Mjia Korena. Ker dobe komunisti le en mandat na splošni listi odpade kvalificirani kandidat dr. Lemež. ki obdrži mandat v Llubliani. Govori se na da radi odpada Koroške izgube komunisti na Kraniskem. nar. socialci na Štajerskem po 1 mandat. Potemtakem se glasi končni izid volitev v Sloveniji: 14 klerikalcev, 9 samostojnih kmetov ? soc. demokratov. 5 komunistov. 3 demokrati in 2 nar. socialca. Prekmurska gosobdarska stranka ni dobila nobenega mandata , V Hrvatski In Slavonlil dobe od 93 mandatov: demokrati 19. radikalci 7. Radi'čevci 46. komunisti 7. hrv. zajednica 4. Radičevski disidenfi 4. klerikalci 3 zemlloradnikj 3. soc. demokrati 1. Frankovci 1. V Bosni In HerceeovinJ imaio od 63 mandatov: demokrati 2. demokratski kmetic (težaški savez) 12 radikalci 11.muslimani 24, hrvatska, (zaiedni-čarska) težaška stranka 7. komunisti 4. klerikalci 3. V Srblil imaio od 158 mandatov: demokrati 56. radikalci 51. komunisti 31. zemtioradrrčka stranka 13. muslimani 3. republikanci 3. Ribarac L v DalmaclII ie volilo samo eno volilno bkrožie. ker le drugo še od Lahov -zasedeno: težaška stranka 3. klerikalci 3. demokrati 1. srbski radikalci 1 komunisti 1. hrv. zajedničari! 1. izvenstrankarska skupina 1. V Vojvodini od 44 mandatov: demokrati 10, radikalci 22. Bunjevci 4. soc. demokrati 3, seljačka stranka 3. komunisti 2. V Črni sort od 10 mandatov: demokrati 4. komunisti 4. radikalci 1. republikanci 1. V orihodnii številki priobčimo izid vo-Fjev v posameznih občinah Kranjskega volilnega okrožja, iz česar bo razvidno razširianie socialistične misli v Slovenili. Slovenskemu ljudstvu po volitvah. »Vsa oblast ie od liudstva.« Vse stranke so tako govorile, ko so se laskale Mudstvu. da st pridobe niegove glasove, l judstvo oa ie mnogokrat, le oremnoco-krat reklo: »Vse stranke so enake vse oblrubliaio nobena ne izpolni. Vedno so nam pri volitvah še obliuiliali. oa nikdar se ni obrnilo na boliše. temveč vedno le na slabše. Nikomur ne verujem!« Tako ie govoril mars'kdo. sledniič na te le šel volit in ie oddal svoi glas tistemu, ki 'ie nalveč obliiublial... Socialna demokracija ni nikdar ničesar obliubliala. Klicala ie le ljudstvu nai se zdeami. nai začne misliti s svojimi lastnimi možgani, nai preneha sovražiti In zavidati brat brata trnin trpina, temveč nai se združita, nai se dogovorita da sama noravnata svoie snore in poženeta hulskače. ki od orenira žive. se s oreol-rom maste, nad nrenlrliivcl vladalo In »e Hm smeleio. Vse stranke so obliubovale. vse stranke so tudi našle ovčice ki so Mm verlele in lih volile. Pri prihodnjih volitvah bodo oa zonet te ovčice še malo boli oskubliene ko zdai. kričale: »Niko- mur ne verujem, potem bodo oa zooet volile tistega, ki iim bo naiveč obMubllai. Socialna demokrarila se ie silno pomnožila. Od volitev do volitev raste število nienih elasov. vendar na ni še dosegla trsteva števila, ki ie ootrebno. da izvede svof oroeram. Kanitalistom se le posrečilo di ie zbegano ljudstvo razcepilo svode glasove — da bo zdai stranka moti stranki diviala. stan oroti stanu zabavljal. Delavno Hudstvo razcepljeno — lenuhi eosoodarh.. »Vsa oblast ie od ljudstva.« Da. toda samo od tistega ljudstva, ki se te oblasti tudi zaveda in k> zna tudi rabiti. Socialna demokracija ni nikdar smatrala parlamenta za edino sredstvo, zato ni nikdar obunala če ie dobila še tako malo glasov. temveč ie zaupno zbirala in krepila svode organizacije, ki so mestnemu delavcu že mnogo pomagale, ki se začenjalo zdai boriti tudi za delavstvo na kmetih in se orioravliaiio na odločilni boi da potem zveze kmetskega in mestnega delavstva uresničilo besede: »Vsa oblast le od liudstva«. Organizacija Velika gora rzvleda silno veličastno. Vekovom »e kljubovala, zdi se da bo tudi vekomaj ostala. Pa nrjde mali čovek in H prevrta ves drob! Kako da ima človek tako veliko premoč nad tisočkrat in tisočkrat večio gmoto? Ker ie človek živ. gora oa ie mrtva! Človek ie organsko bitie. gora ne-organsko Človek ima organe, gora ith nima. Človek se s svotimi organi oregib-lie čuti sliši. vidi. voha. in okuša, ima tudi ^posebne organe za nrebavlianie in dihanie. za obtok krvi in za druga dela. ki Yh mora Izvrševati, ker drugače ne živi. Nad vse važen ie živčni sestav, organ ki gosnodari nad delovaniem posameznih človeških organov in omogočuie človeku niegovo naivažneiše delo: m!š-llenle. Vsega tega mora nima gora le mrtva gmota neorgansko telo. Prav tako neorgansko telo. kakor ta mrtva gora. ie tudi naš proletariat, naše delavna liudstvo. če ni organizirano: če nima organov, s katerimi dela. čuti in mrsli. (Dalie prih.) Anton Hdnigsman: Hlevski gnoj. Hlevski eno! ie naivažnelši in nai-boliš: ker ima vse važne, redilne snovi v sebi. Rastlinam dale hrano, obenem oa tudi zemlio fizikalno zboltša. ker se slama :n druge snovi, katere rabimo za steftn v zemlii razkraiaio. s tem rahllalo zemlio ter to obogatilo na humusu (črni prsti). Žal na nri nas hlevski gnol nima pravega ttčftuka vsled slabega ravnanta ! z niim. Naši gospodari' pustilo enoi da se izsuši razmoči, leži neootlačen na gno-dščii ;td. Tak grmi potem seveda ne more imeti novolinega usneh. ker vsled sla- ! bega ravuania vse v niem se nahaialoče reddne snovi v podobi hlannih (plinastih) teles izouhtiio v zrak in gnoi notern nima | večie vrednosti, kakor navadna suha slama. Vzrok vsemu temu ie strokovna neizobraženost gosnodariev. Sestava hlevskega gnoia. Hlevski gnoi obstoii: 1. Iz blata, ki ie bogato na fosforiu. oziroma fosfotovi k'slini: 2. iz scalnice. katera ie bogata na kalite in duš ku, oziroma amonitaku: 3 iz stelie (slame, praproti, resia. Jistia žagania etc.) Blato moramo dobro pomešati s scal-n'eo tako da se vse redilne snovi skuoai med stelio zmešate, ker tako ima enot potem večk> ooomost. ker vse redilne snovi v sebi pridržuie. Vrednost -gnoia te odvisna od krm-liemia živali, čjmboli ie žival (krmliena. tem boliš! bo gnoi. ker se iz krme ne Izčrpalo tako temeliitio vse redilne snovi nri orebavlianiu. kakor če te žival slabo krmliena. Ravno tako te odvisna kakovost gnoia od starosti živali Mlada žival rabi posebno dosti fosforja za tvorbo kosti, tedai bo gnoi od nie boli reven na fosforni kislini, kakor od .sfareiše živali itd. Vrednost gnoia ie tudi odvisna od stelie. Ako nastajamo s slamo, bo gnoi boliši. kakor z listiem itd. NastiMamo zato. da ima žival suho. snažno in gorko ležišče, da se stelia zrneša s scalnico. — Brezdvomno naiboliša stelia te slama, in sicer se največkrat uporabila pšenična in ržena slama, za krmlienie. S slamo tudi zadiržuiemo razkroj gnoia in čim boli počasi se gnoi razkraia (zori) tem več vsebuie dušika (amoniiaka). S celo slamo nastiliati pa ni dobro, ker se ie. preveč norabi amoak priporoča se io zrezati na 10—20 cm dolgo rezančeo. katera tudi gnoinico boli noniie. Z rezanico se prihrani 20 odstotkov slame, oa tudi boli enakomerno se lahko raztrosi tak gnoi. ki ie bob' kratek. Za vsako žival se računi v množini ena tretiina suhe snovi, ki te dobi v krmi za stelio. in sicer koni rabi 9 q slame za stelio ha leto. krava 14 q, vol 10 q. miada žival 6 in prašič 5 q. — Listie ni tako dobro kot slama, ker se slabo meša z blatom, ne vniia gnoimce. ter ie revno na organsk:h snoveh. Rabi se ga šestkrat več kol slame. Šota se uporabila, tam kler te ori roki. in te zelo dobra za koniske in goveie hleve, ie zelo oooina ter se. rada meša. Rabi se ie 2 do 3 kg za žival dnevno. Praorot ie tud! dober nastil. če ie sesekan. Lahko se nasitite. s pepelom zlasti od premoga. Šoti in neoelu ie dobro, da se primeša nekai slame da ie potem kidanie gnoia olaiišano. S plevelom pa ni dobro nastiliati ker Žival semena ne nrebavi. pride z blatom v gnoi in z 'Stim na niivo ter se notem niiva tako okuži s plevelom. Plevel damo raiši na komoost. ker no dolgem času le izgubi ?eme kaliivost Gnoi od broic krave ie tudi slabš' ravno tako od krave slabši kot od vola nrašičii slabši kot koniski. Vrednost gnoia ie odvisna od starosti in oskrbovania. Gnoi se mora tlačiti in za-livati. (Dalie sledi.) , Popis invalidov, vdov in sirot. Mnogi občinski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelku noverieništva za so-siialno skrb v l uibliani izkazov o oopisu vseh invakdov. vdov in sirot glasom naredbe onr. št. III. 8987/20 z dne 6. septembra 1920. Pok za vnošiliante teh izkazov ie potekel že 10. oktobra t. 1. Z ozirom na to da ie odvisno od sociialne statistike. ki io ima sestaviti poverjeništvo na podlagi teh izkazov, vnrašanle ureditve novih doklad k nokoininam naših ore-skrbliencev. ie nuino potrebno, da zadostilo vs: občinski uradi nemudoma svoii dolžnosti. Opozarjamo na to. da nosilo občinski uradi vso odgovornost za morebitne nosled'ce ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morate da ne bo mogoče sestaviti sociialne statistike in vsled tega tudi ne uredit1 vnrašania državnih nreskrbnin tako dolgo dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh občin. • Kmetijstvo v Združenih državah (Dalie.) Vlada Združen h držav uoorabliaioča tolikšno skrb. toliko truda in denaria za oridetevanie kmetiiskih pridelkov. skrH tudi prav temeljito, da se pridelek v trgovinskem oziru do možnosti uveljavi, to se pravi, da doma .in v tuiini dobi tako. ceno. kakršno zahtevata delo in trud. katerega ie kmetovalec nri proizvaianiu imel. Brez takega poseganja vlade v kmetijsko trgovstvo bi ameriški pridelki polia in hleva nikdar ne dosegli take vrednote, posebno oni. ki so namenieni za izvoz. Močna roka vlade posega v vse. nalvečte kakor naimaniše zadeve razoečavania ooM-skih in živinorejskih pridelkov. V dokaz tega nai navedem, da ima oddelek za kmetiisko trgovino štiriinpetdeset pododdelkov. Prevedel sem lih samo štiriindvajset. in sicer take. ki bi se mogli tudi pil nas vpeštevati. Za našo državo bi bilo posebno dobro da se osnova, oprava ifl delovanie teh oddelkov korenito razmo-trivalo. proučujete in kar ie za našo domovino prikladnega, prisvoiiio. Za našo agrarno domovino ima to neizrečen pomen — gre za več miliiard vsako leto! Pri nas bo ori. kmetiistvu šlo ravno tako za uspešno pridelovanje, kakor za usoo-»no razpečavanje 1 To ne bo delo navadnih upravnih uradnikov, ne. to delo bodo morali ooravliati zato izvežban« strokovne, moči in vzelo bo oar let neutrudnega dela preden se v tei strold uvede prava smernica oostopanta. Prevedel sem na slovensko vsebino katera se bavi z delovaniem glavnih oddelkov in tudi ono. ki razoravlia o stvareh. ki tvorilo naloge, s katerimi se oo mrzle kraie (arktične) in o* tudi prav vroče — Ironične ali na pol ironične Temu ie vzrok niih velikanska ge-cgrafična razsežnost. V zvezi Združenih držav oa te vendar več držav, m steef naiboli va/nih in bogatih, ki imate približno ali enako geografično lego in enak® oodnebne razmere, kakor Jugoslavija-Ker se vlada Združenih držav pri svon skrbi za kmetiistvo ozira na vse zveza® države in teritorije, ie ob sebi umevno-da ie v tei kniiei marsikai navedenega kar bi bilo za naše kraie neporabno V glavnem oa ie delo. zasnovano o® kmetijskem ministrstvu \ tudi za naše razmere vellavno In stvena razJskavania. vršeča se v vladn-kmetiiskih zavodih v Združenih držav*®* so za nas ravno tako merodajna, kakor Ameriko. Predvsem gre za sistem, za ,ire^gV, za oostopanie v glavnih rečeh in ob nlh načelih in v tem oziru sc bomo iz teh izvaiani In podatkov veliko. ja naučiti. Prevod te knfge nam da. povod za osnutek načrta, kakoršnega ^ remo uvesti, če hočemo v kmetiistv11 edpvatL i^dni. Zdai ko smo utedinieni v svoPiti v irodni državi moremo tudi nast£nietii-edmienem in enotnem vršenlu va v Jueoslaviii. Kar nam te rama ^ rila v tem ožini zamislila, to n! D v ro in še to se ie vršilo le nekak,?atrj no-i dan«, brez zavednega, na^ P°ai ačrta-idobneea kmetiistv,a slonečega ‘ Da bi se mi tako! in neoosre ilikanskega dela lotili in UA ta diaei. te še misliti ni nimamo narta in ne litici. Pač na moremo marsikaj jz te?a ameDškeca kmet. strokovnega de-»ovania nosneti in v davnem oziru ves naš kmetriskl vladni aoarat oriiaeoditi. Pretežni kmetiiski značru' Jiiertslarviie nas mora h tetmi prisiliti: kakoršno kmetli-stvo bo Jueoslaviia imela toliko bo v vrsti d m d h držav veliala. Skupščina znanstvenikov in strokovnjakov nai b? vladni ameriški aoarat ti-což se kmetHstva. orededala preiskala raztnofrivata ter bi ea našim razmeram in ootrebam oriiaeodiia. Do sedai sem omenil, kal obseva prvi ^ei knrive. ki ie predmet teva spisa. Drud đel kniiee navaia vse višje in iiižle kme-JHske šole raziskovalne in preizkuševalne zavode, ki so razdelieni oo poedinih državah. Tak:h šot te štiriinosemdeset in pr'bližno toliko ie raziskovalnih in oreiz-kuševaltvh nostai. Več teh šot te zvezanih z raznimi vseučilišči. Na leh šolah in zavod-h vrši štlritlsoč in štiristo znanstvenikov m strokovniakov svoio naloeo kot uči tel h in demonst ra torti kmetijskih yed in znanosti. Dopisi. Šmartno pod Šmarno koto. Izid vo- mev v konstituanto ie bH za JSI3S in KDZ *€pričakovano siiaien. NSS 3. JDS 10. JLS m. SKS 41. komunisti 15. JSDS in KOZ na 178 dasov. Toret vseh oet strank skupai ima samo 4 dasove več kakor ^aša stranka sama. Ako bi na volilo še tistih 18 vol:lce\' katerim ie bila vsled ne-unisa v volilni imenik pravica odvzeta, oi ImeU eotovo 10 dasov več. nevo vse druve stranke skuoai. Ta rezultat nam ie dokaz, da ima naša stranka absolutno ve-* j? v na^i občini ter to hoče pridržati tudi nri občinskih volitvah. Za vse te nepričakovane uspehe se imamo zahvaliti zavednim članom on?. KDZ in mihovtm zamindkom kateri so se neustrašeno z vso 'VtŽrtvovalnostlo vrdi v boi ter delali na da iztreramo vlado iz rok zločinskega ^Prikalneo rn liberalnesra vospodstva. Priiatelii. občani, erozen in hud udarec zadali vsem nrotiliudskim strankam v naši občini. Upamo, da se zvodd to tudi v splošnem. Polož.Ii smo 28. novembra veliki kamen za terneli socializma. Prilazili. s tem še ni storien_o. Postavili smo se nred celo vrsto naloc. ,ki iih imamo izvr-J.Tl' Dno prvih vprašanj ie vprašanje ob-'nskih^ volitev. Naša sveta dolžnost ie. a . začnemo takoi neustrašeno z delom. v3 izboiuiemo tudi pri občinskih volitvah *er postavimo občino na socialna y demokratična tla. Torei vsi na delo! za socialno in demokratično občino! nai tisti, ki dela! Živela KDZ! Zi-e|a socialna in demokratična občina! Sv. Križ nad Mariborom. k ^ zadhiem času so tukaišnM kleri j.. CI navalili z vso močio proti ostalin kem? m nr‘re'a'0'x svoie shode v vsa sitn > zakotnem vnezdu. Njih nena Zeru ?e^oc,-ce težilo posebno razni es v,a «Y!- Mermolii in Drofeniki, posebn K 7 ^b'i. Sai tako se ie izrazil na shod: '• ane 1. XI. neki Urbas Ivan iz Sle srH Pri Selnici, češ: »UčiteM nai se bri >vev,?.i7'a 'n ne za politiko!« Duhovni! snie politizirati v cerkvi in 1 Srh- . — Tudi naš dušni nastir se n nanJ1’6 porabila ti prižnice v acitaciisk dVpj' zQ, Zadnii dve nedelii ni v svoii pri ^veteiŠA^ besedice v proslavo Nai zdaj .r,eea temveč nieeov tezič'ek 1 val in ztlai 2,0061 Inile,e ertadil- tr obloV :' 'JrnJ razne bolezenske vlivice I koniunici K ,/'.e saTTK>stomežev. socialistov istov m drueih bratov v Kristusi Končal le svolo pridivo z besedami: *So-ciulni demokrati amen!« Breg pri Ptulu. Naši sodruvi so si pridobili leno zmaco pri volitvah. Od 363 vlasov sta dobili JSDS in KĐZ 183 glasov. Ta zmaga ie tem pomembneiša za nas. ker so tu-kaišnii klerikalni odbori veliko število delavcev »pomotoma« pozabili volsati v volilne imenike, posebno v Hajdinu, kler ie prišlo do srditih protestov zaradi tera. Našim sodruvom ie »Slov. Gospodar« od 25. novembra Driooročal nai si prirede dne 28. novembra velikansko rakev. katero so tudi točno dovršili, a za naše nasprotnike. Oni so nam izkopali velikansko iamo in soustili vodo v nio v katero so na sami padli in štrbunkalo zdai samt po niei. Ljubno. Račun brez krčmarja sta delala ori nas nezakonska sina liberalne stranke žganjar Drofenik in avstrijski stotnik Sancin. ker sta se bahala, da so vsi liubenskf socialisti iz Dteoričania postali pristaši samostoine veleposestniške stranke. Rekla in prisegla sta tudi. da bodo 28. novembra vsi liubenci samostalno veleposestniško stranko volili, oa sta se prokleta zmotila. Samostoina ie pri nas dobila samo 6. beri in niši šest. KmeČko-delavska zveza na 266 kroglic! Naibrž sta mislila, da I.hibno nima več volilcev. kakor tistih šest. ki so b:Li na samostolnem shodu ori vornodobičkarsketn žunanu Rezariu navzoči to so voinodobičkarit Batini. Apati. Natlačani tutti ouanti. Drofenik in Sancin inienittieta nas socialiste komuniste in pravita, da nimalo komumsti na kmetih kal iskati. Mi socialisti na pravimo, da nimalo niti komunsti niti velenosestniški-voino-dobičkarski samostoineži. še mani oa av-strilsk^ sto'niki na kmetih ničesar iskati. Drofeniku in Sancinu tudi povemo, da iih ie Rezar »nafarbal«, kakor ie nalnrei klerikalce. nazadnie na samostoineže. ker se te tik pred samiostoinim shodom na Bizeljsko izmuzal. Šmartno pod Šmarno goro (Izjava.) Ker snodai imenovanega smatralo in o niem govore, da te težko plačan agitator JSDS si dovoliutemo kratek dopis v dokaz in oouk tistim, ki ne vedo kai delalo: Podpisani Frank Kreli iz Virla pri Medvodah, znan vsei javnosti tamkajšnjega okraia obžalnte take Hudi ki mislilo da vsaka stranka ali oseba dela le samo za osebne koristi. Socialna demo-kraciia se bori za obče koristi vsega trpečega delovnega liudstva. Zatorei smatra nodnisani zn sveto dolžnost, vsakega zavednega delavca, da nam po svoii duševni. osebni in materiieJnl moči pomaga v tem razrednem boiu do končne zmage. DaHe pravi, da se z nobenim drugim plačilom ne more plačati oni k,- se v resnici bori za občno dobro človeštvo, kakor edino le z uspehom svoieva dela. Zato ie vsa n tegova požrtvovalnost telesna, duševna in materialna oonolnoma Plačana z uspehom saaine zmage JSDS v občini Šmartno pod Šmarno goro. koder se ie podpisani nalveč orizadeval. Zakonska podlaga agrarne reforme, (Dalje.) 1. Predhodne odredbe za pripravo agrarno reforme z dne 25. febr. 1919. Te prodhiKlne odredbe odločajo v splošnem, da se vsa veleposestva razlaste, In sicer prot. odškodnini, včasih pa tudi’ brez nje. Zemljo naj dobe tisti, fc| so sedaj brez nje ali pa, ki jo imajo premalo in bi Jo s svojo družino lahko več ob- dejali. Predvsem se bodo vpoštevall invalidi ter vdove In sirote vojakov In prostovoljcev. Dokler se ne Izvede končnoveljamna razdelitev zemlje, naj se daje zemlja prej omenjenim osebam v zakup, seveda prihaja tu v poštev le tista zemlja, ki je veleposestnik sam ne obdeluje s svojo družino. Kar prejema veleposestnik Iz veleposestva, se mu vračimi v odškodnino. Večji gozdovi se podržavijo, kmetijske pravice do paše, drvju renja in žlrenja v teh gozdovih se urede s posebnim zakonom. Važna je tudi določba, M se tiče služnostnih pravic, ki so jih Imeli kmetje na graščinskem svetu, predvsem gre tu za pašo In drvarenje. Ljudem se Je naJcorist graščakom mnogokrat zgodila krivica, ker komisija, ki je vršila kmečko odvezo, pod vplivom graščakov služnostnih pravic ni priznala ali pa jih prenizko ocenila, tako da graščaku ni bilo treba nič odškodnine plačati ali pa vsaj le prav malo. Takih krivic navadno niti sodne, niti upravne oblasti niso mogle popraviti, ker so zastarele. Predhodne odredbe določajo, da se morajo take krivice na zahtevo oškodovanca na novo preiskati In popraviti. Ako si ogledamo te odredbe natančneje, vidimo, da ,so razdeljene na 7 poglavij, ki obsegajo vsaj skupaj 24. točk. Odredbe je podpisat minister za socialno politiko, -poleg njega pa tudi vsi drugi ministri. Pnvo poglavje, ki obsega 6 točk, odreja, da te kmetsko podaništvo v Bosni in Hercegovini, dalje v novih krajih Srbije In Črne gore odpravlja in da je novo uvajanje takih razmer prepovedano. Dosedanji podaniški kmetje se proglašajo za svobodne lastnike te zemlje. Dosedanji lastniki (ag-e) dobe za odvzeto jim zemljo odškodnino, za katero -jim jamči država. Višina odškodnine se določi s posebnim zakonom. V odškodnino se Imajo vračunati tudi kmetske davščine (hak) za 1. 1918. Dokler se vprašanje odškodnine ne reši, se bo dajala dosedanjim lastnikom na njihovo zahtevo začasna renta, ki se bo ravnala po dosedanjih dohodkih kmetske zem-'je. Izplačana začasna renta se naknadno obračuna. Dosedanji lastniki, ki bi radi odprave kmetskega podaništva hoteli Imeti namesto rente alf odškodnine odgovarjajočo vrednost v zemljišču, dobe zemlje, kolikor jo morejo sami obdelati, od razlaščenih veleposestev ali državnih zemljišč. Do nadaljnje odredbe se ustavljajo vse pravde In eksekucije, ki so nastale radi kmetskega podaništva. Ravno tako se ustavljajo vse pravde, tožbe in eksekucije radi plačila vknjiženih terjatev na dosedanjih kmetskih zemljiščih. Končno se ustavljajo tožbe, pravde In eksekucije radi odplačevanja posojil (anuitet) na podlagi fakultativnega odkupa kmetske zemlje. Drugo poglavje vsebuje 2 točki, odpravila kolonatske in slične kmetske odnošaje med posestniki zemljišč in kmetskimi delavci v Istri, Goriški. Dalmaciji in drugih deželah drž. Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer podobno določbam prvega poglavja teh odredb. Razveljavljajo se vse razsodbe, ki so bile med vojno izrečene na korist posestnikov zemljišč v gori imenovanih krajih države Srbov, Hrvatov In Slovencev radi ovrženja kolonatskega razmerja ter se Ima v takih slučajih vrniti ono stanje, ki je bilo v veljavi začetkom vojne. Ako so se take razmere vzpostavile, se razveljavljajo v zmislu teh odredb. Izvzeti so slučaji, pri katerih je posest zemljišča do dne proglašenja teh odredb v dobri veri prešla v tretje roke. Tretje poglavje, ki Ima 8 točk, govori o razlastitvi veleposestev in pravi: Vsa veleposestva na ozemlju države Srbov, Hrvatov In Slovencev se razlaste. Ta zemlja se razdeli med one državljane, ki se bavijo z obdelovanjem zemlje, a zemlje spdoh nimajo ali pa je nimajo dovolj, In to v toliki meri, kolikor jo morejo s svojo družino obdelati. Prednost pri tej razdelitvi imajo Invalidi, vdove in sirote vojakov, vojaki in dobro-volci, ki so se borili za osvobojenje in zedinjeni* Srbov, Hrvatov in Slovencev. O preostali površini razlaščenih zemljišč, kakor tudi o tem, kaj se v zmislu teh odredb smatra za veleposestvo, bo odločal poseben zakon, ki se bo oziral na posestne In gospodarske razmere posameznih krajev. (Dalje prih.) Republikanska agitacija v Bell krajini. Pod tem naslovom prinaša »Jugoslavija« št. 288. od 29. novembra 1920 (posebna izdaja) med drugim tudi sledeče vrstice: Značilno za naše zmedene razmere je dejstvo, da je sinoči imel znani socijaiMstiični agitator Henigman iz Semiča Javni shod ter vipil: »Prod s kraljem, mi hočemo republiko!« In nihče ni upal ugovarjati. Ta Henigman je tisti, ki še men da vedno vleče podporo za brezposelne, da se more posvetiti strankarski agitaciji, dasi je posestnikov sin ter sposoben za vsako delo. — Konstatiram, da je to nesramna laž. Morda sf je dopisnik želel v svoji denuncijantski duši, da bi ob priliki, ko sem reke!, da smo za republiko, izrekel tudi besede »Proč s kraljem!« Ker pa to meni niti od daleč ni prišlo na um, sl je mislil dopisnik, kaj zato, saj papir, zlasti od »Jugoslavije«, sprejme vse. In tudi to, kar jaz sfantaziram, lahko za golo resnico označim. Ze drugič prinaša »Jugoslavija« vest. da dobivam podporo za brezposelne, toda do danes je še nisem prejel. Morda zbira »Jugoslavija« za mene kak fond? Jaz povem, da tega nisem potreben, ker sl pošteno z delom svojih rok prislužim kruha, ki ga potrebujem za svoje življenje. Bržkone bo pa dopisnik deležen kake podpore in hoče sedaj to drugim spraviti na rame, ki imajo tem oziru čisto vest. Toda ne bo ntci Dopisnik, ki je toliko neznačajen, da se niti j podpisati ne upa, ker se boji, da bi ga poklical j na odgovor, -se hoče samo na ta način maščevati ; nad menoj, ker je »nekdo« doživeli velfk fiasko na | goni imenovanem shodu, ko je hotel govoriti, pri j čemer so ga pa izvižgali, da j-e moral zboroval ni j prostor zapustiti. Ja, ja, gospodje, ki imajo masfo na giavi, naj ne hodijo na solnce, temveč naj ostanejo doma. Rezultat mojega dela ste videli 28. novembra in to je najlepši dokaz, da delam za pošteno stvar, ker drugače bi mi ljudje ne zaupali svoje usode —. In to je moje načelo »da se ljudstvo skrinja z mojim delom», kar pa razni JDSarji ali kdorkoli o meni pišejo, mi je deveta briga, na kar tudi več odgovarjal ne bom. Toliko v pojasnilo! Anton Hčnlgsman. SSS Po svetu. 23331 Amerika. Novi predsednik Zedinjenih držav si je ogla-dal panamski prekop, kjer so se godili svojčas svetovno znani panamski škandali, in je pri tej priliki dejal, da se za Evropo ne bo mnogo brigal-Posvetil pa bo vso pažnjo na to, da se Severni In Južna Amerika kar najbolj približata, da jima bo omogočeno skupno delo. — Navzlic vsem na-redbam ameriške vlade, da se omeji naseljevanje, je vedno več priseljencev, zlasti iz Italije. — j Ladij že primanjkuje. Anglija. V glavnem mestu Anglije se Je vršila konferenca glede vrnitve bivšega kralja Konstantina na grški predstoi. Angleži so v začetku omahovali, ali naj dovolijo kralja povratek, ali ne, končno pa je vse pregovoril francoski zastopnik, da ne gre Iti na roko človeku, ki je zaveznike med vojno izdal. — Sinfajnovcl (oni, ki se potegujejo za popolno samostojnost Irske) so začeli na Angleškem na drug način. Požigajo namreč tovarne, pristaniške naprave itd. Tudi more družine policistov, ki službujejo na Irskem. Seveda angleška vlada tega mirno ne gleda -in preti, da pomori vse aretirame upornike. Francija. Francoski socijalisti posredujejo s pomočjo franc, ministrskega predsednika, da madžarska vlada pomilosti na smrt obsojene komuniste. Ko socijalisti opravljajo tako človekoljubne posle, pa kapitalistični krogi spletkarijo proti Rusiji in novo nastalim državam ter pošiljajo po svetu svoje agente, da izslede, kje je še kuj prostora za francoski kapital. Ru«iia. Med Rusijo in Anglijo bo prišlo do trgovske pogodbe, ker je Anglija obljubila, da ne bo zaplenila ruskega zlata na račun bivših carskih dolgov. iatotba in tast konzorcija „Ljudski Blas* S iz naie države. B Volitve v Uonstltuanto so marsikoga razoča-| rale, ki si je še malo prej zidal zlate gradove v oblaket Med njimi so pred vsem klerikalci, kaitc-I rim je ljudstvo pokazalo, da jih je sito. Volitve : pa so ustvarile tudi čisto nov položaj, v katere-; ga se stranke še niso vživele. Zato vlada v ! splošnem prcejšnja nejasnost. Vse ugiba, katc-i re stranke in skupine bodo delovale skupaj. Umevno je, da pride do izprememb v vladi, ki : bo v kratkem odstopila. Parlament izdeluje poslovnik ustavodajne ; skupščine. Dalje se že razvija srdit boj za in j proti avtonomiji. Klerikalni in liberalni minister sta si že v ! laseh. Kukovec zahteva od Korošca, naj takoj i odstopi, ker ni dosleden v svojih zahtevah in v j svojem boju. Kovani drobiž. Minister za finance je dolo-' čil komisijo, ki ima nalogo prevzeti kovani dro-i biž, ki se izdeluje v dunajski kovalni« denarja. | Komisija je odpotovala na Dunaj, odkoder br začela odpošiljati novi drobiž v določenih množinah v posamezne pokrajine. Vrednost novega kovanega drobiža znaša 30 milijonov dinarjev. Neveljavni dinarski bankovci Zagrebška p >-^ družnka Narodne banke javlja, da se nahajajo v prometu pet in desetdinar-ki bankovci, ki jih je izdala Srpska priveligirana banka in ki so bili iz leta 1915 Skartirani in umaknjeni iz prometa. Za časa okupacije Srbije pa so Madžari te na petin mestih preluknjane bankovce odnesli s seboj in so se sedaj naenkrat pojavili v prometu. Ker sj luknjice na bankovcih zalepljene s papirjem, Jih ljudje v svoji nevednosti prejemajo. Banka radi tega opozarja občinstvo, naj pazi na te bankovce in iiii odklanja. Vrhu tega so se pojavili tudi falsifikati trsočdrnarskih bankovcev. Falzifikat se pozna posebno na vodnem odtisu Miloša Obilica po jako koničastem nosu. Invalidni davek. Vlada je sklenila pobirati za leto 1920-'21 takoavosri invalidni davek, kateri se bo odmerjal po vsoti vplačanih celotnih davkov. Kdor n. pr. plača na leto do 80 K vseh davkov, bo moral vplačati 8 K invalidnega davka. Ta davek bo naraščal z vsoto plačujočih davkov in ne bo presegal 20 odstotkov od predpisanih celokupnih letnih davkov. Invalidni davek se bo pobiral naknadno od vseh onih, ki so za leto 1920 že plačali davke. Zamudne obresti od invalidnega davka se bodo -pobirale začenši s 1. decembrom t. J. Morilec lastne matere. Rajko Hrastnik, 18 letni sin železničarja, je v noči od 20. na 21. nov. ubil v Postojni svojo mater, jo zakopal v seno in nato neznano kam pobegnil. Domneva se, da Je krenil v Jugoslavijo. Umrl je v Gradcu general Blaž Schemua (Ženiva) v starosti 65 let. Pokojnik je bil rodom Slovenec iz rodbine gorjanske fare. Nekaj časa je bil načelnik avstrijskega generalnega štaba. Gospodarske vesti. Izvrstna žetev. Menda na nobenem polju ui toliko nasprotujočih si -poročil v svetovni javnosti kot v gospodarskih vesteh, posebno pa v poročilih o gospodarskem stanju posameznih dežel. Poročali smo, da je v ameriškem poljedelstvu nastopila kriza vsled pomanjkanja delavskih moči in sicer zato, ker je zelo veliko delavcev odšlo v tovarne, kjer je boljši zaslužek. Sedaj pa poročajo iz Amerike, da je pridelek koruze, riža, krompirja in tobaka v Združenih dražavah ne le Izvrsten, ampak da je tak, kakršnega še ne pomnijo. Bati pa se je, da se ne zgodi tako, kakor s poročili o argentinski žetvi 1. 1918, ko so (poročali, da se tamkaj resno bavijo z mislijo, da prečno kuriti lokomotive s koruzo, ker bo, so trdili, žetev tako obilna, da bo nemogoče prodati koruzo na svetovnih trgih. Kmalu nato so pa pričele prihajati vesti, da bo argentinska vlada omejila izvoz vsled čezmernega povpraševanja. Madžarska prodaja. Ker je Madžarska v zelo velikih denarnih zadregah, nam namerava ponu- rw Flsa tre štev 357. Hrvatska. D. Ifinn Tnnnr mizarstvo Cerknica, št. 62., sprejme liuu (iljUlll učenca za mizarsko obrt. Star mora biti najmanj 15 let. Hrana in stanovanje prosta. Sprejme se takoj. Hiii-poctoane stenice-šžur ki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10 —, za podgane la mili K10' ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20*— ; posebno močna tinktura za ste' nlee K 12*—; uničevalec molje K 10 —; prašek za nšt v obleki in perilu K 10-— in 20*—; proti mravljam K10’— ; proti ušem pri perutnini K lO’" > prašek proti mrčesom K 10*— in 20*—, proti ušel* pri ljudeh K 5 — In 10 — ; mazilo za nši pri »' vini K •’— in 10 — ; tinktura proti mrčesu ■* sadju in zelen jadi (uničevalec rastlin) K 10'"1 mazilo proti garjam K 12* Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulic« 9* reghtrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vlage vsak dslavnlk od 8. do **■ in Jih obrestuje po žistib Rentni dsvek placa drufttvo ii svojeg*. Obresti se ksP'^^jor* polletno. Večje in stslne vloge se obrestujejo po dog® oni P«M>|tli« daje svojim zadružnikom proti vknjil.bi, n® kredit proti porojlvu ali zastavi vrednostnih papirjev. ** se eakomptnjejo po bsnčnl obrestni men. Edini, im delanti dnaainl zavod. COSULICH-LINČ = TRST—AMEBI«« "j Nem - lork — Buenos - Byrfie0 Rio dl Janelro-Santos Montevio ^ Brezplačna pojasnila in prodaja voznih lis*1*0 potnike za Slovenijo edinole Prl- ^ SIMON KMETEC, Ljubija” ,JT Mih**'6' Oblastem je odgovoren tgn