Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru
Mihaela Koletnik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, mihaela.koletnik@um.si
- 1.01 Izvirni znanstveni članek - 1.01 Original Scientific Article -
V prispevku se osredinjamo na drsteljsko narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak. Drsteljski, tj. Murkov rodni govor slovenska dialektologija uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine. Zbrano narečno besedje, ki ga je mogoče razvrstiti v več ožjih tematskih skupin, je predstavljeno v obliki abecedno urejenih slovarskih sestavkov in prikazano v luči njegovih strukturnih, etimoloških in besedotvornih značilnosti.
The present article addresses the dialect words from the semantic field of orchard. The Drstelja subdialect, the subdialect of Murko's birthplace, is categorised by the Slovenian dialectologist as a Prlekija dialect of the Pannonian dialect group. The chosen vocabulary, which can be classified into several smaller thematic groups, is presented in the form of dictionary entries arranged in alphabetical order and presented in view of its structural, etymological and word formation characteristics.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, drsteljski govor, pomensko polje sadovnjak, tematski narečni slovar
Keywords: dialectologist, Pannonian dialect group, Prlekija dialect, Drstelja sub-dialect, semantic field orchard, thematic dialect dictionary
Uvod1
Krajevni govor Drstelje, rojstnega kraja Matije Murka, slovenska dialektologija uvršča v prleško narečje, natančneje med zgornjeprleške govore, katerih temeljne glasoslovne in oblikoslovne značilnosti so že bile opisane (Koletnik 2014: 225-226). V prispevku se tako osredinjamo na narečno besedje za sadovnjak, zbrano na Drstelji. Gradivo je bilo pridobljeno z anketno metodo s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, ki jo je sestavila in leta 1994 v reviji Traditiones objavila Francka Benedik. Iz vprašalnice smo izbrali tistih 98 vprašanj, ki se nanašajo na pomensko polje sadovnjak. Zbrano gradivo, ki ga je mogoče razvrstiti v več ožjih
1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine - vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
— 64 —
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
tematskih skupin, je predstavljeno v obliki tematskega slovarčka in prikazano v luči njegovih strukturnih, etimoloških in besedotvornih značilnosti.
Tematski slovarček drsteljskega besedja za sadovnjak Zgradba geselskega članka2
Narečno besedje je predstavljeno v obliki abecedno urejenih slovarskih sestavkov. Ti so sestavljeni iz posameznih sestavin, ki si sledijo v določenem zaporedju.
Krepko zapisani poknjiženi iztočnici za grafičnim znamenjem ► sledi njena v oglatih oklepajih ([ ]) in v fonetični transkripciji zapisana narečna ustreznica v osnovni slovarski obliki - samostalniki in samostalniške besedne zveze so zapisani v imenovalniku ednine, glagoli v nedoločniku, pridevniki v obliki za moški spol; tej v nadaljevanju sledijo slovnične in besednovrstne oznake: samostalnikom so pripisane edninske rodilniške končnice, glagolom prvoosebne sedanjiške, pridevnikom pa žensko- in srednjespolske oblike. Sledi besednovrstna oznaka iztočnice: m, ž in s so oznake za spol samostalnika, ki velja tudi za podiztočnice s samostalniškim jedrom in pridevniškim prilastkom, dov. in nedov. sta oznaki glagolskega vida, prid. pa je oznaka za pridevnik. Temu sledi pomenska razlaga, pri čemer je (a) na prvem mestu (enobesedna ali večbesedna) knjižna ustreznica narečne besede, če ta obstaja, ki ji v pokončnicah (||) sledi še njena razlaga, ali (b) pripisana polna oz. funkcijska razlaga, če za narečno besedo ni na voljo nevtralne knjižne ustreznice; če je iztočnica enaka knjižni besedi, je razlaga povzeta po SSKJ.
Kadar imajo leksemi več pomenov, so ti znotraj slovarskega gesla razvrščeni pod zaporednimi številkami, pri čemer smo sledili načelu, da so posamezni pomeni razvrščeni od pričakovanega do redkejšega in obrobnejšega. Sopomenke so uvedene z označevalcem =, in sicer takoj za pomenskim razdelkom. Nadalje sledi ponazarjalni razdelek; uvaja ga znak ©, ki označuje raziskovalno točko, sledi pa mu še grafično znamenje >. Vsak posamezni zgled (izsek iz posnetega in zapisanega narečnega besedila, v katerem je rabljen narečni termin) je zapisan v fonetični transkripciji in podan v oglatih oklepajih ([ ]). Če je ponazarjalnih primerov več, so ti med seboj ločeni z grafičnim znamenjem ■. Če ima narečna beseda več pomenov, so ponazarjalni primeri označeni s številkami, ki nakazujejo, na kateri pomen besede se zgled nanaša. Ponazarjalnemu razdelku sledi etimološki razdelek, ki ga uvaja grafično znamenje ~ ©, temu pa dokumentarni razdelek, ki ga uvaja grafično znamenje ~ © in ki prinaša podatke o vključenosti oz. nevključenosti narečnega leksema v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Pleteršnikov slovar (Plet.), Gučatipo antujoško Bernarda Rajha (GA) in Cerkvenjaški besednjak/ Antujoški besedjak Cirila Paluca (CB).3 Ponekod je na koncu slovarskih člankov še razdelek z vodilkami (za grafičnim znamenjem D), ki usmerja k podiztočnici določene nadiztočnice.
2	Zgradba geselskega članka je povzeta po Benko (2013: 240-250).
3	Pri preverbi so uporabljeni naslednji znaki: +/- (ne)obstoj besedne enote, p- iztočnici se pomensko ne pokrivata, p~ v ustreznem slovarskem sestavku narečni pomen ni dokumentiran, ^ glej, primerjaj.
— 65 —
Mihaela Koletnik
Tematski slovarček
branje ► [b'ra:je] -a s branje \trganje grozdja; trgatev\
© > ['Totemi 'deli, g'da po'bi:ramo g'ro:zdje, p'ra:vimo b'ra:je.]
~ © Izpeljano (br-a-n-je) iz glagola brati < pslovan. *bbrati, sed. *berg 'nabirati,
zbirati' < ide. *bher- 'nesti'.4
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: - (^ bratva p+)
breskev in breskva ► [b'reskef] -kve ž in [b'reskva] -e ž breskev \sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad\
© > [B'reskve so 've:kše pa 'boj de'be:le kak ma'rule.] ■ [B'reskve 'tak 'lepo c'vetejo, 'takše 'le:pe c've:te 'ma:jo.] ~ © Slovan. *bersky < srlat. pers(i)ca 'breskev'.
~ © breskev: SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -; breskva: SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
cepiti ► [ce'piti] ce'pi:n dvovid. cepiti \vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem\ © > ['Divje d're:ve t'reba ce'piti.]
~ © Pslovan. *cepiti 'sekati, klati' < ide. *skeip/b- 'rezati, klati (les), ločevati'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
črešnja ► [č're:šja] -e ž češnja \sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli košči-časti sad\
© > ['Deca si 'radi 'devlejo č're:šje za 'vuxe. Č're:šja je 'boj s'latka pa s'vetla, 'vi:šja pa 'boj 'čr:na pa 'kisla.] ■ [Č 're:šje 'ra:sejo na č're:šji, ne, na d're:vi.] ~ © Pslovan. *čers'bn'a ali *čeres'bn'a < vlat. *ceresia 'češnja' < gr. kerasia, kerasos 'češnjevo drevo', kerasion 'plod češnje'; domnevno izposojenka iz nekega maloazijskega jezika.
~ © SSKJ: + gl. češnja, Plet: +, GA: +, CB: -
črešnjevec ► [č're:šjovec] -jofca m češnjevec \žganje iz češenj\ © > [Žga'ni:ca s č're:šen je č're:šjovec.]
~ © Izpeljano (črešnj-ev-ec ^ črešnj-ev ^ črešnja) iz črešnja (< *pslovan. *čers'bn'a).
~ © SSKJ: - (^ češnjevec p+), Plet: +, GA: -, CB: -
črešnjev les ► [č're:šjof 'le:s] -jovgaie'sa: les češnje © > ['Le:s ot č're:šje je č're:šjof 'le:s.]
~ © Črešnjev: izpeljano (črešnj-ev ^ črešnja) iz črešnja (< *pslovan. *čers'bn'a); les < pslovan. *lesy 'gozd, hosta' < domnevno ide. *lehl- 'popustiti, zapustiti' s prvotnim pomenom *'zapuščeno, ne več obdelano zemljišče, na katerem je pognalo grmičevje' ali < ide. *leg'-so- < *leg'- 'upogibati se' z domnevnim pomenom *'kjer raste šibje, upogljivo rastlinje'.
~ © SSKJ: - (^ češnjev p+), Plet: + (pod geslom črešnjev), GA: -, CB: -
4 Če ni drugače označeno, so etimologije povzete po Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju (2016), dostopnem na https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski slovar/.
- 66 --Slavia Centralis 2/2020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
črni ribezelj ► 'čr:ni 'ribizl] -ega -zla m črni ribez \grmičasta rastlina z užitnimi črnimi jagodami\
© > [P'rinas 'ma:mo r'de:čega pa 'čr:nega. 'Čr:ni 'ribizl 'ma: 'boj de'be:le 'bubike, r'de:či 'ribizl pa drob'neše.]
~ © Črn < pslovan. *čbrni < ide. *krsno- 'črn'; ribezelj (< avstr. nem. Ribisel). ~ © SSKJ: - (^ črni, rdeči ribez), Plet: - (^ ribez p~), GA: -, CB: -
črviv ► [čr'vi:vi] -a -o prid. črviv \ki ima črve\
© > [Če je v 'jabuki al pa v g'ru:ški al pa f č're:šji 'čr:f, 'rečemo, ki je čr'vi:va.] ~ © Izpeljano (črv-iv ^ črv) iz črv < pslovan. *čbrvb. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: -
divja črešnja ► ['divja č're:šja] -e -e ž divja češnja
© > ['Divja č're:šja 'ma: drob'neše č're:šje. Pa b'ritke. 'Dosti xi 'ra:se v 'le:si.]
~ © Divji < pslovan. *divbjb < *divi 'zli duh, demon, čudo'; črešnja < pslovan. *čers'bn'a ali *čeres'bn'a; dalje gl. črešnja. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
divjača ► [div'ja:ča] -e ž divja hruška © > ['Divji g'ru:ški p'ra:vimo div'ja:ča.]
~ © Izpeljano (divj-ača ^ divji) iz pridevnika divji < pslovan. *divbjb < *divi 'zli duh, demon, čudo'. ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: -, CB: -
divjak ► [div'ja:k] -a m divjak \samoraslo, necepljeno drevo\ © > ['Divja d're:va je div'ja:k.]
~ © Izpeljano (divj-ak ^ divji) iz pridevnika divji < pslovan. *divbjb < *divi 'zli duh, demon, čudo'.
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +p-, CB: +
dol pobrati ► ['doj pob'rati] 'doj po'beren dov obrati \s trganjem odstraniti sadeže, plodove z drevesa, rastline\
© > [G'da se 'jabuke za'zorijo, 'te xi t'reba 'doj pob'rati.]
~ © Dol < pslovan. *doFi; pobrati ^ brati < pslovan. *bbrati 'nabirati, zbirati' < ide. *bher- 'nesti'. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
dol trgati ► ['doj 'trgati] 'doj 'tr:gan nedov. trgati \s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline\
© > [X'me:l 'doj 'tr:gajo, g'da je z'reja.]
~ © Dol < pslovan. *doFi; trgati < pslovan. *t\,'rgati (ali *tbrgati) < ide. *terh1g- < *terh1- 'treti, drgniti, vrtati'. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
drot ► [d'ro:t] -a m žica (opora za hmelj) © > [X'me:l se 'su:če 'gor po d'ro:ti.]
— 67 —
Mihaela Koletnik
~ © Prevzeto iz nem. Draht 'žica'. ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: +
figa ► ['figa] -e ž figa \nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad\
© > ['Fige 'ra:sejo na 'figovi d'ré:vi. 'Toga je 'negda p'rinas 'né: bi'ló:.] ~ © Prevzeto iz srvnem. vige < provan. figa < lat. ficus 'figa' ali neposredno iz neke rom., severnoit. predloge. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: +
figova dreva ► ['figova d'ré:va] -e -e ž figa \nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi\ © > ['Fige 'ra:sejo na 'figovi d'ré:vi. 'Tü p'rinas xi 'nega.]
~ © Figov: izpeljano (fig-ov ^ figa) iz figa (< srvnem. vige); drevo < pslovan. *dervo 'drevo'
<	ide. *dóru 'drevo'.
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
gorica ► [go'rica] -ež gorica \nav. mn., nar. vzhodno vinograd v gričevnatem svetu\ © > [V go'rici 'ra:se 'tr:sje.]
~ © Izpeljano (gor-ica ^ gora) iz gora < pslovan. *gora 'gora' in 'gorski gozd'
<	ide. *guerH- 'gora'.
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
grozd ► [g'rost] -zda m grozd \podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte\ © > [G'ró:zdje, 'tó: je 'več g'ró:zdof 'f 'küp. 'Samo 'eden je pa g'rost.] ~ © Pslovan. *grozd% *grozdb je verjetno zloženka iz ide. *ghras- 'veja' in *-zdo-, kar je izpeljanka iz *sed- 'sedeti' s prvotnim pomenom *'na veji sedeč, nahajajoč se na veji'.
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
grozdje ► [g'ró:zdje] -a s grozdje \več grozdov, grozdi\ © > [G'ró:zdje, 'tó: je 'več g'ró:zdof 'f 'küp. 'Samo 'eden je pa g'rost.] ~ © Izpeljano (grozd-je ^ grozd) iz grozd (< pslovan. *grozdi, *grozdb). ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
gruška ► [g'rü:ška] -e ž hruška \sadno drevo ali njegovpečkati sadstožčaste oblike\ © > ['Tó: na s'liki je g'rü:ška, né, 'sa:t.] ■ [G 'rü:ška 'ra:se na g'rü:ški. D'ré:vi 'tüdi g'm:ška p'ra:vimo.]
~ © Pslovan. *gruša in *kruša 'hruška'. ~ © SSKJ: - (^ hruška p+), Plet: +, GA: +, CB: +
gruškov les ► [g'ra:škof 'lé:s] -kovga le'sa: les hruške © > ['Lé:s od g'rü:ške je g'ra:škof 'lé:s.]
~ © Gruškov: izpeljano (grušk-ov ^ gruška) iz gruška (< pslovan. *gruša); les (< pslovan. *lesb).
~ © SSKJ: - (^ hruškov p+), Plet: -, GA: -, CB: -
- 68 --Slavia Centralis 2/2020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
gruškovec ► [g'raškovec] -kofca m hruškovec \žganje iz hrušk © > [Žga'ni:ca z g'ra:šek je glrüškovec, 'mošt z g'ra:šek pa je glrüškofca] ~ © Izpeljano (grušk-ov-ec ^ grušk-ov ^ gruška) iz gruška (< pslovan. *gruša). ~ © SSKJ: - (^ hruškovec p+), Plet: +p-, GA: -, CB: - (^ gruškovica p+)
gruškovica ► [g'rnškofca] -e ž hruškovica \mošt iz hrušk\ © > [Žga'ni:ca z g'ra:šek je g|rüškovec, 'mošt z g'ra:šek pa je g|rüškofca] ~ © Izpeljano (grušk-ov-ica ^ grušk-ov ^ gruška) iz gruška (< pslovan. *gruša). ~ © SSKJ: - (^ hruškovica p-), Plet: +, GA: +, CB: +p-
hmelj ► [x'me:l] -a m hmelj \kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi\
© > [X'me:l p'rinas ne 'ra:se.] ■ [X'me:l 'nücajo za 'pi:vo 'delati.] ~ © Pslovan. *xbmel'b < germ. ali slovan. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: -
jabolka ► ['jabuka] -e ž 1. jabolko \sadjablane\ 2. jablana | sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi\
© > 1. ['Tó: na s'liki je 'jabuka, ne, 'sa:t.] ■ 2. ['Jabuke 'ra:sejo na 'jabuki.] ~ © Pslovan. *ablbko 'jabolko' < ide. *ablu.
~ © jabolka (1. pomen): SSKJ: nar. +, Plet: +, GA: +, CB: +p-; jabolka (2. pomen): SSKJ: -, Plet.: +, GA: +, CB: +
jabolkov les ► ['jabukof 'le:s] -kovga le'sa: les jablane © > ['Le:s od 'jabuke je 'jabukof 'le:s.]
~ © Jabolkov: izpeljano (jabolk-ov ^ jabolko) iz jabolko (< * pslovan. *ablbko); les (< pslovan. *lesb). ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
jagoda ► [jagoda] -e ž jagoda \nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad\
© > ['Tó: na s'liki je 'jagoda. 'Tan v 'ogradi xi 'ma:mo 'puno.] ■ ['Sa:t od 'jagode je tüdi jagoda.]
~ © Pslovan. *agoda 'manjši plod, jagoda' < izpeljanka s pripono *-oda iz pslovan. *aga 'jagoda' < domnevno ide. *(H)ohig- 'rasti; kar zraste, sad, jagoda'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: - (^ jagode p+)
jedrca ► [jedrca] -e ž jedrce \notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino\
© > ['Orix 'ma: na s're:di 'jedrco. 'Nücamo xi za po 'tico.]
~ © Izpeljano (jedr-ca ^ jedro) iz jedro < pslovan. *j%dro 'jedro' < ide. *h2aid-'nabuhniti, naraščati, oteči' ali *h2ner- 'življenjska moč; moški, močan, krepak'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: - (^ jedrca mn. p+)
kaki ► [ 'ka:ki] -jam kaki \sladek, paradižniku podoben sad\ © > [ 'Ka:ki je ' i:ste 'fü:rme kak para' dejs. ' Toga je ' negda p ' rinas ' ne: bi' ló:.] ~ © Izposojeno prek it. cachi in novolat. (Diospyrus) kaki iz jap. kaki 'kaki'. ~ © SSKJ: +, Plet: -, GA: +p-, CB: +p-
— 69 —
Mihaela Koletnik
kakijeva dreva ► ['ka:kijova d're:va] -e -e ž kaki [južno drevo z velikimi listi\ © > ['Ka:ki g'višno 'ra:se na 'ka:kijovi d're:vi. 'Samo 'to: je 'ne: 'tü p'rinas, 'tan na 'mo:rji 'ge: 'tota d're:va 'ra:se.]
~ O Kakijev: izpeljano (kaki-j-ev ^ kaki) iz kaki (< prek it. cachi iz jap.); drevo (< pslovan. *dervo). ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
klojec ► [k'lo:jc] -a m klojec posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj © > [K'lo:jci so na 'ma:le š'tikle z're:zane po'süšene 'jabuke.] ~ O Prevzeto iz nem. Klötze.
~ © SSKJ: nar. vzhodno +, Plet: +, GA: +, CB: - (^ klojci p+)
klopotec ► [klo'po:tec] -tca m klopotec jesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove| © > [Klo'po:tec v go'rici od'ga:ja f'tiče.]
~ O Izpeljano (klopot-ec ^ klopot-a-ti ^ klopot) iz klopot < pslovan. *klopofi < *klop (*klap, *klep), ki posnema ob trku dveh trdih predmetov nastale zvoke. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
kopinje ► [ko'pi:je] -a s robidovje \robidovo grmičevje\ © > ['Tan, g 'le:te, 'tan kre 'šume 'ra:se ma'li:je pa ko'pi:je.] ~ O Izpeljano (kop-in-je ^ kop-ina ^ kop) iz korena kop- < pslovan. *kopa 'grm, rečni otoček' (Bezlaj 1982: 65). ~ © SSKJ: nar. +, Plet: +, GA: +, CB: +
kopinščica ► [ko'pi:nšca] -e ž robida \trnata grmičasta rastlina z užitnimi črnimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih\ © > [Ko'pi:nšce so 'čr:ne 'fa:rbe pa 'gor na 'trsji 'ra:sejo.]
~ O Izpeljano (kop-in-šč-ica ^(kop-in-sk-ica) ^*kop-in-ski ^ kop-ina ^ kop) iz korena kop- (< pslovan. *kopa).
~ © SSKJ: +, Plet: - (^ kopinščnica p+), GA: - (^ kopišca, kopišnca p+), CB: - (^ kopišnce p+)
kosmulja ► [kos'müla] -e ž kosmulja \gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodam^
© > [Kos'müle 'ma:jo lid'je: po 'ogradix. 'Toga je 'negda 'ne: bi'lo:, 'to: je 'ze p'rišlo.] ~ O Izpeljano (kosm-ulja ^ kosem) iz kosem < pslovan. *kosmi 'kosem, pramen, šop' < ide. *kes- 'urejati (lase), česati'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: +
kutina ► ['kütina] -e ž kutina \sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad\
© > ['Kütina je s'lična g'ra:ški, 'samo ki je 'tr:da pa 'žu:ta.] ■ ['Kütina 'ra:se na 'kütini, ne. D're:va je 'tüdi 'kütina.]
~ O Prevzeto iz stvnem. kutina, chutina < lat. cydönia < gr. kydönia 'kutin'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
- 70 --Slavia Centralis 2/2020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
koščica ► [ko'šica] -e ž koščica \osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu\ © > [Č're:šja 'ma: na s'ré:di ko'šico. Pa s'liva 'isto. 'Tüdi 'ma: ko'šico.] ~ © Izpeljano (košč-ica ^ (kost-ica) ^ kost) iz kost < pslovan. *kostb < ide. *h2osti- 'kost'.
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
lesnika ► [lis'nika] -e ž lesnika \samorasla, necepljena jablana ali njen sad\ © > [Ne'ceplena 'jabuka je lis'nika, ki 'ma: 'gor b'ritke 'jabuke.] ■ ['Jabuke so 'tüdi lis'nike. 'Mi: jin p'ra:vimo lis'nike, ja.]
~ © Izpeljano (les-n-ika ^ les-en ^ les) iz les < pslovan. *lésb. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
malina ► [ma'lina] -e ž malina \grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode\
© > [Ma'line so 'i:stega 'fü:rma kak ko'pi:nšce, 'samo ki so r'de:če 'fa:rbe.]
~ © Pslovan. *malina < ide. *mel(h2)-, kar je označevalo temne, nečiste barvne
odtenke.
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
malinica ► [ma'linca] -e ž borovnica \nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode\
© > [Ma'lince so p'la:ve 'fa:rbe, s'koro 'čr:ne. Lid'je: p'ra:vijo, ki so zd'rave, ki 'dosta že'leza 'ma:jo.] ■ [P'rinas f 'šumi ma'li:nc 'nega. Ne 'ra:sejo p'rinas.] ~ © Izpeljano (malin-ica ^ malina) iz malina (< pslovan. *malina). ~ © SSKJ: -, Plet: +p-, GA: +, CB: +p-
malinje ► [ma'li:je] -a s malinje \malinovo grmičevje\ © > ['Tan, g 'le:te, 'tan kre ' šume 'ra:se ma'li:je pa ko 'pi:je.] ~ © Izpeljano (malin-je ^ malina) iz malina (< pslovan. *malina). ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
mandelj ► [mandl] -dlam 1. mandelj \sad mandljevca, zlasti njegovo jedrce\ 2. mandljevec \drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi\
© > 1. ['Mandlof smo 'mi: 'negda 'né: poz'na:li. P'rinas so bi'li 'samo o'rexi za po'tice.] ■ 2. ['Mandli zmar'lé:tka ro'zejasto c'vetejo. 'Toga p 'rinas 'nega. 'Tó: 'ra:se na 'mo:rji, 'gi je 'boj 'toplo.]
~ © Prevzeto iz srvnem. mandel < poznolat. amandula < gr. amygdále. ~ © mandelj (1. pomen): SSKJ: +, Plet: +, GA: +p-, CB: - (^ mandli p+); mandelj (2. pomen): SSKJ: +p-, Plet: +p-, GA: -, CB: - (^ mandli p-)
marula ► [ma'rula] -e ž marelica \sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad\ © > [Ma'rule so 'ta:kše 'žu:te 'fa:rbe. So drob'neše kak b'reskve.] ■ [Ma'rule 'negi za 'vetron sa'di:mo.] ~ © Prevzeto iz nem. Marille. ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: +
— 71 —
Mihaela Koletnik
mošnjiček ► [moš'niček] -čka mpeščišče |agr. osrednji del ploda s pečkami\ © > ['Jabuka 'ma: na 'vrxi š'tinglc, s'pó:r pa 'müxo. Na s're:di je moš'niček, 'no:r v moš'nički pa so 'pečke.]
~ © Izpeljano (mošnj-ič-ek ^ mošnj-ič ^ mošnja) iz mošnja < pslovan. *mošbn 'a, *mošbna (*mošbni) < ide. *mak- '(usnjena, kožna) mošnja'. ~ © SSKJ: +p-, Plet: +p-, GA: -, CB: -
mošt ► ['mošt] -a m mošt \sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja\ © > ['Tó: z g'ró:zdja? 'Tó: je 'mošt. 'Mošt je 'ne: 'močen. V 'mošti 'nega 'alkoxola.] ~ © Prevzeto (eventualno prek srvnem. most) iz furl. most, it. mosto < lat. mustum 'mlado vino, mošt'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
muha ► ['müxa] -e ž muha \ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju\ © > ['Jabuka 'ma: na 'vrxi š'tinglc, s'pó:r pa 'müxo. Na s're:di je moš'niček, 'no:r v moš'nički pa so 'pečke.] ~ © Pslovan. *muxa < ide. *mousah2. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +p-, CB: -
oliva ► [o'li:va] -e ž oliva \sad oljke\
© > ['Tó: na s'liki je 'o:lka. 'Na:ji pa 'ra:sejo o'li:ve, 'ta:kše ze'le:ne 'bubike. 'Nücajo xi za 'oli. 'Samo ne p'rinas. 'Tó: 'ra:se na 'mo:rji, 'gi je 'boj 'toplo.] ~ © Prevzeto prek sodobnih evr. jezikov iz lat. oliva 'oliva' in 'oljka' < gr. *elaíua, elaía, eláa 'enako' < gr. élaion < élaiuon 'olje'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: -
oljka ► ['o:lka] -e ž oljka [južno drevo\
© > ['Tó: na s'liki je 'o:lka. 'Na:ji pa 'ra:sejo o'li:ve, 'ta:kše ze'le:ne 'bubike. 'Nücajo xi za 'oli. 'Samo ne p'rinas. 'Tó: 'ra:se na 'mo:rji, 'gi je 'boj 'toplo.] ~ © Izpeljano (olj-ka ^ (star. olj-ika) ^ olje) iz olje < lat. oleum 'olje' < gr. élaion < élaiuon 'olje'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: -, CB: -
oreh ► ['orix] o'rexa m oreh \listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad\ © > ['Orix 'ma: na s're:di 'jedrco. 'Nücamo xi za po'tico.] ■ [D're:vi 'tüdi p'ra:vimo 'orix.]
~ © Pslovan. *orexb < ide. *(a)roiso- < *ar- 'oreh'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +
oringelj ► [o'ringl] -gla m dve skupaj se držeči češnji, ki si jih dajejo otroci za uho © > ['Deca si 'devlejo č're:šje za 'vü:xa. P'ra:vijo, ki 'ma:jo o'ringle.] ~ © Prevzeto iz nem. Ohrring 'uhan'. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: - (^ ringli, oringli p-)
paca ► ['pa:ca] -e ž zrezano sadje, pomešano z vodo, iz česar se kuha žganje © > [G'da se 'tota 'pa:ca s'pa:ca, 'toti 'sa:t 'no:r f 'ka:di, ne, 'te pa 'lexko 'začnemo ž'gati.]
— 72 —	Slivia Ce.ntr.As 212020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
~ © Izpeljano (pac-a ^ pacati) iz glagola pacati < bav. nem. paizen, knjiž. nem. beizen 'lužiti' s prvotnim pomenom *'pustiti, da grize, žre, razžira'. ~ © SSKJ: nižje pog. +p-, Plet: -, GA: -, CB: +p~
pacati ► ['pa:cati] -an ne do v. kvasiti (sadje) |povzročati, da postaja (sadje) zaradi vrenja kislol © > [F 'ka:di se 'sa:t 'pa:ca, ne, g'da je pa s'pa:cani, g'da zav're, ne, 'te pa 'začnemo ž'gati.] ~ © Prevzeto iz bav. nem. paizen. ~ © SSKJ: +p~, Plet: +p~, GA: +p~, CB: +p-
pajtelj ► ['pejtl] -tla m vrečka za obiranje sadja © > ['Pejtl je za 'jabuke 'doj po'birat.] ~ © nem. Beutel 'vrečka' ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: +p~, CB: +p-
pečka ► ['pečka] -e ž pečka \ysako od semen jabolk, hrušk, grozdnih jagodi © > ['Jabuka 'ma: na 'vrxi š'tinglc, s'po:r pa 'muxo. Na s're:di je moš'niček, 'no:r v moš'nički pa so 'pečke.]
~ © Pslovan. *pbt'bka < izpeljano iz *pyt'b < ide. *put-io- z domnevnim prvotnim pomenom *'jajce' ali *'razmnoževalni organ (pri rastlinah)'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: - (^ pečke p+), CB: -
plaviš ► [pla'vi:š] -a m žganje, ki priteče ob prvem kuhanju = prunt © > [G'da 'pr:vokrat ž'gemo, 'te 'teče p'runt al pa pla'vi:š.]
~ © Izpeljano (plav-iš ^ plav) iz plav < bav. nem. plau, knjiž. nem. blau 'moder'. ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: +
prdlja ► ['pr:dla] -e ž drobna rumena in okrogla sliva © > ['Pr:dle so s'lične s'livi, 'samo ki so 'žu:te pa ok'ro:gle.] ~ © Izpeljano (prd-lja ^ prdeti) iz prdeti < pslovan. *pbrdeti < ide. *perd- 'pr-deti' (Bezlaj 1995: 108).
~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: - (^ prdle p+)
preša ► [p'reša] -e žpreša \stiskalnica (za sadje)\ © > ['Mošt 'vun z g'ro:zdja stis'ka:vlemo s p'rešoj.] ~ © Prevzeto iz stvnem. p(f)ressa, srvnem. presse < vlat. pressa 'preša'. ~ © SSKJ: pog. +, Plet: +, GA: +, CB: +
prešati ► [p're:šati] -an nedovprešati \stiskati (sadje)\ © > [G'da stis'ka:vlemo na p'reši, 'rečemo, ki p're:šamo.] ~ © Izpeljano (preš-a-ti ^ preša) iz preša (< stvnem. p(f)ressa). ~ © SSKJ: pog. +, Plet: +, GA: +, CB: -
prumanica ► [p'ru:manca] -e ž češplja \sadno drevo ali njegov modri jajčasti ko-ščičasti sad; sliva\
© > ['Če:špli p'ra:vimo p'ru:manca. Je 'ne'boj 'po:zna s'liva pa 'ne'bojši š'nops 'da:.] ■ [P'ru:mance 'ra:sejo na p'ru:manci, ne, na d're:vi.]
— 73 —
Mihaela Koletnik
~ © Izpeljano (prum-an-ica ^ *prum-an ^prum) iz prum < stvnem. prun 'moder' < lat. prunum 'sliva' (Bezlaj 1995: 132). ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
prumančin les ► [p'ru:mančin 'le:s] -činga ie'sa: les češplje © > ['Le:s ot p'ru:mance je p'ru:mančin 'le:s.]
~ © Prumančin: izpeljano (prum-an-č-in ^ prum-an-ica ^ *prum-an ^ prum) iz prum (< stvnem. prun 'moder'); les (< pslovan. *les) ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
prumančin šnops ► [p'ru:mančin š'nops] -činga -a m češpljevo žganje © > [Š'nops is p'ru:manc je p'ru:mančin š'nops. 'Me:šali smo ga z 'ovin š'nopson, ki je 'meja 'bo:jši ž'max.]
~ © Prumančin: gl. prumančin les; šnops < nem. Schnaps 'žganje' < spnem. schnaps 'požirek'. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
prunt ► [p'runt] -a m žganje, ki priteče ob prvem kuhanju = plaviš © > [G'da 'pr:vokrat ž'gemo, 'te 'teče p'runt al pa pla'vi:š.]
~ © Prevzeto in prilagojeno iz stvnem. prun 'moder' < lat. prunum 'sliva' (Bezlaj 1995: 132).
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: +, CB: +
pungrad ► ['pungrat] -da m sadovnjak ¡zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje\
© > ['Tan, gi 'ra:se 'sa:dno d're:vje, 'mi: p'ra:vimo 'pungrat.] ~ © Prevzeto iz srvnem. poumgart, boumgarte 'sadovnjak' (Bezlaj 1995: 136). ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: +
puta ► ['puta] -e ž puta \brenta; visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu\
© > [G'da 'beremo, 'te 'morejo 'pu:tari no'siti 'puto. 'Puta je za g'ro:zdje, ne.] ~ © Prevzeto iz bav. srvnem.put(t)e 'posoda, brenta' < rom. < klas. lat. buttis 'sod'. ~ © SSKJ: nar. vzhodno +, Plet: +p-, GA: +, CB: +
rdeči ribezelj ► [r'de:či 'ribizl] -ega -zla m rdeči ribez \grmičasta rastlina z užitnimi rdečimi jagodami\
© > [P'rinas 'ma:mo r'de:čega pa 'čr:nega. 'Čr:ni 'ribizl 'ma: 'boj de'be:le 'bubike, r'de:či 'ribizl pa drob'neše.]
~ © Rdeč: pslovan. *rbdej%, *rbdeti 'postajati rdeč'; ribezelj (< avstr. nem. Ribisel). ~ © SSKJ: - (^ črni, rdeči ribez), Plet: - (^ ribez p+), GA: -, CB: -
ribezelj ► ['ribizl] -la m ribez \grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami\ © > ['Tan v 'ogradi, g'le:te, 'ra:se 'ribizl. 'Mi: ž 'jega 'so:k 'delamo.] ~ © ribezelj < avstr. nem. Ribisel < srlat. ribes(ium) 'ribez' < arab. ribas < perz. ribas 'vrsta rabarbare'.
~ © SSKJ: +, Plet: - (^ ribez), GA: -, CB: + D rdeči ribezelj; črni ribezelj
— 74 —	Slivia Ce.ntr.As 212020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
ringlo ► [ring'lo:] -ja m ringlo \sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad, agr. renkloda\
© > [Ring'lo: so ok'ro:gle r'de:če al pa 'žu:te s'live. Na s're:di 'ma:jo ko'šico. D're:va je 'tüdi ring'lo:. Ne 've:n, ki bi 'nači p'ravli.]
~ © Prevzeto prek avstr. nem. Ringlotte iz frc. reine-claude 'ringlo', kar je poimenovano po fancoski kraljici Claude (frc. reine 'kraljica'), ženi kralja Frangoisa I., ki je vladal v prvi polovici 16. stol. ~ © SSKJ: +, Plet: -, GA: -, CB: +
sad ► ['sa:t] -da m 1. sad, sadež \užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja\ 2. sadje \več sadov, sadovi\ = sadovje
© > 1. ['Jabuka je 'sa:t, ne.] ■ 2. ['Jabuke, g'rü:ške, s'live, ma'rule so f'se f'küp 'sa:t. 'Samo p'ra:vimo 'tüdi sadov'je:.]
~ © Pslovan. *sádb *'sadika, kar je posajeno' ^ pslovan. *saditi. ~ © sad (1. pomen): SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: +; sad (2. pomen): SSKJ: +p-, Plet: p-, GA: +, CB: +p-
sadovje ► [sadov'je:] sadov'ja: s sadje \več sadov, sadovi\ = sad (2. pomen) © ['Jabuke, g'rü:ške, s'live, ma'rule so f'se f'küp 'sa:t. 'Samo 'mi: p'ra:vimo 'tüdi sadov'je:.]
~ © Izpeljano (sad-ov-je ^ sad-ov ^ sad) iz korena sad- (< pslovan. *sadb). ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: -
sliva ► [s'liva] -e ž sliva \sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad\ © ['Du:gi 'sa:t p'la:ve 'fa:rbe je s'liva. Pa d're:va je 'tüdi s'liva.] ~ © Pslovan. *sliva 'sliva' je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik *slivb 'moder, modrikast' < ide. *sliH-uo-. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
slivov les ► [s'livof 'le:s] -vovga le'sa: m les slive © > ['Le:s ot s'live je s'livof 'le:s.]
~ © Slivov: izpeljano (sliv-ov ^ sliva) iz sliva (< pslovan. *sliva); les (< pslovan. *lesb).
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
slivov šnops ► [s'livof š'nops] -vovga -a m slivovka \žganje iz sliv\ = slivova žganica © > [Š'nops is s'li:f je s'livof š'nops al pa s'livova žga'ni:ca.]
~ © Slivov: gl. slivov les; šnops < nem. Schnaps 'žganje' < spnem. schnaps 'po-žirek'.
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: + (pod gesloma slivov in šnops), CB: +
slivova žganica ► [s'livova žga'ni:ca] -e -e ž slivovka \žganje iz sliv\ = slivov šnops © > [Š'nops is s'li:f je s'livof š'nops al pa s'livova žga'ni:ca.]
~ © Slivov: gl. slivov les; žganica: izpeljano (žg-a-n-ica ^ žg-a-ti) iz žgati < pslovan.*žbgati (< pslovan. *žet'i, sed. *žegq). ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
— 75 —
Mihaela Koletnik
soha ► ['soxa] -e žsoha \navpičen oporni tram (na katerega se opirajo žice)\ © > [D'ro:t se na'pela na 'soxe.]
~ © Pslovan. *soxa < *saksa *'sekanje' < ide. *sik-os 'rezanje, sekanje' < ide. *sek- 'rezati, sekati'.
~ © SSKJ: nar. vzhodno +, Plet: +, GA: +, CB: +
spacan ► [s 'pa:cani] -a -o prid. skvašen \zaradi vrenja postati kisel (sadje)\
© > [F 'ka:di se 'sa:t 'pa:ca, ne, g'da je pa s'pa:cani, g'da zav're, ne, 'te pa 'začnemo
ž'gati.]
~ © Izpeljano (s-pac-a-n ^ s-pac-a-ti) iz spacati, to pa iz pacati (< bav. nem. paizen).
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: -, CB: -
šnops ► [š'nops] -a m žganje \žgana alkoholna pijača iz sadja\ = žganica © > [G'da d'ru:gokrat ž'gemo? 'Te 'teče žga'ni:ca al pa š'nops.] ~ © Prevzeto iz nem. Schnaps 'žganje' kar je izposojeno iz spnem. schnaps 'požirek'.
~ © SSKJ: nižje pog. +, Plet: -, GA: +, CB: +
štan ► [š'ta:n] -a m mlado sadno drevo © > [M'la:di d're:vi p'ra:vimo š'ta:n.] ~ © Prevzeto iz nem. Stamm 'deblo'. ~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: +, CB: +
štingeljc ► [š'tinglc] -a mpecelj(ček) \del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino\
© > ['Jabuka 'ma: na 'vrxi š'tinglc, s'po:r pa 'muxo. Na s're:di je moš'niček, 'no:r v moš'nički pa so 'pečke.]
~ © Izpeljano (štingelj-c ^ štingelj) iz prevzete osnove štingelj < nem. Stengel 'pecelj'.
~ © SSKJ: -, Plet: -, GA: +, CB: - (štingl p+)
tolklja ► ['tu:kla] -e ž jabolčnik \mošt iz jabolk\ © > ['Mošt z 'ja:buk je 'ku:kla.]
~ © Izpeljano (tolk-lja ^ tolk-) iz glagola tolči < pslovan. *telt'i, sed. *ti>lkq < ide. *telk- 'tolči, stiskati, teptati'. ~ © SSKJ: -, Plet: +, GA: +, CB: +
tropina ► [tro'pina] -e ž tropina, nav. mn. tropine \kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov\ © > [G'da sp're:šamo, 'te na p'reši os'ta:nejo tro'pine.] ~ © Izpeljano (trop-ina ^ trop) iz korena trop- < pslovan. *tropy < *tropati 'stiskati, tlačiti' (Bezlaj 2005: 232). ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: - (^ tropine p+)
tropinščica ► [tro'pi:nšca] -e ž žganje iz jabolčnih tropin © > [Žga'ni:ca z 'ja:buk je tro'pi:nšca.]
— 76 —	Slivia Ce.ntr.As 212020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
~ © Izpeljano (trop-in-šč-ica trop-in-sk-ica) ^ *trop-in-ski ^ trop-ina ^ trop) iz korena trop- (< pslovan. *tropb).
~ © SSKJ: - tropinovica p+), Plet: - tropinščnica p+), GA: +, CB: +
trs ► ['trs] -a m trta \kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina\ © > 'Toti rast'lini, na 'ke:ri 'ra:se g'ro:zdje, p'ra:vimo 'trs.]
~ © Prevzeto iz srlat. tirsus, trisus, tressus 'palica, kocen' < gr. thyrsos 'Bakhova palica, steblo, pecelj'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
vaga ► ['va:ga] -e ž vaga \naprava za merjenje moči alkohola; tehtnica\ © > [Če smo x'teli 'vedeti, 'kak je 'močen š'nops, smo ga 'mogli z 'va:go z'va:gati.] ~ © Prevzeto iz stvnem. waga, srvnem. wage 'tehtnica'. ~ © SSKJ: pog. +p~, Plet: +p~, GA: +p~, CB: +p~
višnja ► ['vi:šja] -e ž višnja \sadno drevo ali njegov kiselkast dolgopecljati okrogli koščičasti sad\
© > [Č 're:šja je 'boj s'latka pa s'vetla, 'vi:šja pa 'boj 'čr:na pa 'kisla.] ■ [D're:va je 'tüdi 'vi:šja, ne.]
~ © Pslovan. *višbn'i s prvotnim pomenom *'divja češnja'. ~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: -
zbirati ► [z'birati] z'bi:ran nedov. nabirati \s trganjem prihajati do določene količine česa\
© > ['Deca so š'li v 'le:s ma'li:nc z'birat.]
~ © Izpeljano (z-bir-a-ti ^ z-br-a-ti ^ brati) iz brati < pslovan. *bbrati, sed. *berq 'nabirati, zbirati' < ide. *bher- 'nesti'. ~ © SSKJ: +p-, Plet: +, GA: -, CB: -
žganica ► [žga'ni:ca] -e ž žganje \žgana alkoholna pijača iz sadja\ = šnops © > [G'da d'rü:gokrat ž'gemo? 'Te 'teče žga'ni:ca al pa š'nops.] ~ © Izpeljano (žg-a-n-ica ^ žg-a-ti) iz žgati < pslovan.*žbgati (< pslovan. *žet'i, sed. *žegq).
~ © SSKJ: +, Plet: +, GA: +, CB: + Analiza besedja
Narečna poimenovanja za obravnavane pomene lahko razdelimo v enobesedna, ki so netvorjena ali tvorjena, ter večbesedna, ki so besednozvezna (zveza pridevnika in samostalnika ter prislova in glagola).
Enobesedno netvorjeno besedje je neprevzeto: breskev, cepiti, grozd, jabolka, jagoda, malina, muha, oreh, pečka, sad, sliva, soha, višnja ali v narečje prevzeto iz stičnih jezikov, največ iz germanskega, pri čemer so najstarejše nemške izposojenke izpričane že v starovisokonemškem (do 11. stol.) in srednjevisokonemškem obdobju (do 13. stol.): drot, klojec, marula, oringelj, pacati, pungrad, šnops, štam, vaga. Iz nemščine smo prevzeli tudi lekseme figa, kutina, mandelj, preša, prunt,
— 77 —
Mihaela Koletnik
puta in ribezelj, ki so izvorno romanski (latinske ali v latinščini navadne grške izposojenke). Iz romanskega jezika smo prevzeli lekseme kaki, trs, mošt in ringlo, slednjega preko nemščine, ena beseda - oliva - pa je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov. Zelo stari izposojenki, izpričani že v praslovanščini, sta črešnja in hmelj.
Enobesedna tvorjena poimenovanja so vsa neprevzete izpeljanke.5 Največ je samostalniških (30 iztočnic), manj glagolskih (2 iztočnici) in pridevniških (2).
Navadne samostalniške moškospolske izpeljanke so izpridevniške: -ak: divjak, -iš: plaviš, obe z besedotvornim pomenom nosilnika lastnosti, in -ec: črešnjevec, gruškovec, obe z besedotvornim pomenom snovnosti, izglagolske: -ec: klopotec z besedotvornim pomenom vršilnika, ter modifikacijske, tvorjene z manjšalnima obraziloma -ek: mošnjiček in -c: štingeljc.
Ženskospolske izpridevniške izpeljanke so tvorjene z obrazili: -ača: divjača, -ica: gruškovica, prumanica, kopinščica, tropinščica, žganica in -ika: lesnika z besedotvornim pomenom nosilnika lastnosti ali snovnosti. Izsamostalniške izpeljanke z besedotvornim pomenom opravljalnika so tvorjene z obrazili -ina: tropina, -ka: oljka in -ulja: kosmulja. S po dvema obraziloma so tvorjene tudi izglagolske in modifikacijske izpeljanke; prve z obraziloma -a: paca in -lja: prdlja, tolklja ter besedotvornim pomenom rezultata ali vršilnika dejanja, druge z obraziloma -ca: jedrca in -ica: gorica, koščica, malinica ter besedotvornim pomenom manjšalnosti.
Med srednjespolskimi izpeljankami prevladujejo modifikacijske, tvorjene z obrazilom -je: grozdje, kopinje, malinje, sadovje in besedotvornim pomenom skupnosti, zabeležena pa je še ena navadna izglagolska izpeljanka z obrazilom -(a)nje: branje in besedotvornim pomenom dejanja.
Glagolski izpeljanki sta prešati in zbirati; prva je izsamostalniška, druga pa predložna izglagolska. Gradivo izkazuje še izsamostalniško pridevniško tvorjenko z obrazilom -iv: črviv in besedotvornim pomenom obilnosti oz. precejšnjosti ter pridevniško predložno izglagolsko tvorjenko spacani.
Večbesedni leksemi so glede na svojo strukturo največkrat samostalniške besedne zveze z levim ujemalnim prilastkom, redko glagolske besedne zveze s prislovno sestavino. V gradivu so zapisani za poimenovanje lesa, rastlinskih ali drevesnih vrst, za sadno žganje ter poimenovanje opravil v sadovnjaku. Vrste lesa se poimenujejo s pridevniki črešnjev (^ črešnja < *pslovan. *čers'bn'a ali *čeres'bn'a), gruškov (^ gruška < *pslovan. *gruša), jabolkov (^ jabolko < *pslovan. *ablbko), slivov (^ sliva < *pslovan. sliva) inprumančin (^ prumanca ^ *pruman ^prum < stvnem. prun 'moder' < lat. prunum 'sliva' (Bezlaj 1995: 132) ter se v gradivu pojavljajo v zvezah z domačim jedrom les (< *pslovan. *lesb): črešnjev les, gruškov les, jabolkov les, prumančin les, slivov les. Za pomen 'divja, necepljena češnja' je zapisana besedna zveza divja črešnja z domačim določilom in jedrom (< *pslovan. *divbjb; *pslovan. *čers'bn'aali *čeres'bn'a), jedro besednozveznih poimenovanj za vrste ribeza - ribezelj - je prevzeto iz avstr. nem. Ribisel, medtem ko sta določili domači: rdeči ribezelj (pslovan. *rbdej$, *rbdeti), črni ribezelj (< pslovan. *čbrn%). Iz prevzete osnove sta izpeljani besednozvezni določili figov (^ figa < srvnem.
5 Po Toporišiču (1992: 218) slovenskih tvorjenk iz prevzetih besed ali njihovih delov nimamo za prevzete, zato so uvrščene v kategorijo neprevzetih besed. Isto velja tudi za več kot enobesedne lekseme oz. za stalne besedne zveze.
- 78 --Slavia Centralis 2/2020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
vige) in kakijev (^ kaki < prek it. cachi in novolat. (Diospyrus) kaki < jap. kaki), ki sta v gradivu zapisani za pomen 'kaki' in 'figa': figova dreva, kakijeva dreva. Jedro obeh besednih zvez je domače (< *pslovan. *dervo). Za pomen 'slivovo žganje' gradivo izpričuje tri besedne zveze, ki imajo v jedru samostalnik žganica (•^ žgati < pslovan. *žbgati, star. *žet'i, sed. *žegq) ali šnops (< nem. Schnaps 'žganje'), v določilu pa pridevnika slivov in prumančin: slivova žganica, slivov šnops, prumančin šnops. Za pomen 'obrati' je izpričana glagolska besedna zveza dol pobrati, za pomen 'trgati' pa dol trgati. V obeh primerih sta tako prislovna kot glagolska sestavina domačega izvora.
Na osnovi opravljenih primerjav in preverb v slovarjih, s čimer osvetljujemo dokumentiranost in semantiko obravnavanih leksemov, je mogoče ugotoviti, da je med knjižnimi slovarji najbogatejši Pleteršnikov, ki beleži štiriinpetdeset leksemov, ki so izrazno in pomensko prekrivni z narečnimi. V petih primerih se iztočnice pomensko ne prekrivajo - tako slovar sicer beleži lekseme malinica, mandelj, mo-šnjiček, puta in sad, a ne v pomenu 'borovnica', 'mandljevec', 'peščišče', 'brenta' in 'sadje'. Tri v slovarčku izpričane besede se delno izrazno razlikujejo - tako v narečju z izrazom kopinščica izpričani pomen pri Pleteršniku najdemo pod geslom kopinščnica, ribezelj pod ribez in tropinščica pod tropinščnica, dvakrat pa v ustreznem slovarskem sestavku narečni pomen ni dokumentiran. Nezapisanih je enajst enobesednih izrazov, vsi so ali prevzeti ali tvorjeni iz prevzetih osnov, in dvanajst večbesednih izrazov. Eno besedno zvezo (črešnjev les) Pleteršnik beleži pod iztočnico črešnjev, jedrna sestavina dveh v slovarčku zapisanih besednih zvez (črni in rdeči ribezelj) pa se delno izrazno razlikuje od tiste, pričakovane pri Pleteršniku; pomen prve v ustreznem slovarskem sestavku ni dokumentiran.
SSKJ beleži šestinštirideset leksemov, ki so izrazno in pomensko prekrivni z narečnimi; od teh jih ima osem kvalifikator narečno, narečno vzhodno, pogovorno ali nižje pogovorno, en pa kazalko gl. Štirje leksemi so pomensko prekrivni ter delno izrazno različni: češnjevec (nar. črešnjevec), hruška (nar. gruška), hruškovec (nar. gruškovec) in tropinovica (nar. tropinščica), leksem hruškovica (nar. gru-škovica) je delno izrazno različen in pomensko neprekriven, šest leksemov ima v slovarju drugačen pomen od narečnih jabolka 'jablana', mandelj 'mandljevec', mošnjiček, paca 'kvaša', sad 'sadje', zbirati 'nabirati, pri dveh pa v narečju izpričani pomen v slovarskem članku ni nedvoumno izražen. Nezapisanih je šestnajst enobesednih izrazov, od tega jih je deset ali prevzetih ali tvorjenih iz prevzetih osnov, in enajst večbesednih izrazov. V še štirih primerih, v SSKJ zabeleženih v ponazarjalnem gradivu pod gesli češnjev, hruškov in ribez - češnjev les, črni in rdeči ribez, hruškov les, se ali določilo ali jedrna sestavina besedne zveze delno izrazno razlikuje od v narečju izpričane - črešnjev in gruškov les, rdeči in črni ribezelj, pomen pa je enak.
Primerjava zbranega besedja z iztočnicami v Gučati po antujoško in Cerk-venjaškem besednjaku, ki prinašata narečno besedje zgornjeprleških govorov, kaže, da ima slovar cerkvenjaškega govora oseminštirideset izrazno in pomensko prekrivnih izrazov z iztočnicami v tu predstavljenem slovarčku. V štirih primerih se iztočnice pomensko ne prekrivajo - tako lekseme divjak, kaki, mandelj, muha slovar sicer beleži, a ne v pomenih 'samoraslo, necepljeno drevo', 'kaki', 'mandelj', 'ostanek cveta na sadežu', trikrat pa izpričani narečni pomen v ustreznem
— 79 —
Mihaela Koletnik
slovarskem sestavku ni dokumentiran. Dva leksema se delno izrazno oz. oblikovno razlikujeta - tako na Drstelji z izrazom kopinščica izpričani pomen v GA najdemo pod geslom kopišnca, kopišca, pomen 'pečka' pa pod geslom pečke. Nezapisanih je osemnajst enobesednih leksemov in štirinajst dvobesednih, eno besedno zvezo (slivov šnops) pa najdemo v ponazarjalnem gradivu pod gesloma slivov in šnops.
Cerkvenjaški besednjak prinaša enaintrideset izrazno in pomensko prekrivnih leksemov z iztočnicami v tu predstavljenem slovarčku, štirje leksemi so pomensko prekrivni ter delno izrazno ali oblikovno različni - bratva (nar. branje), gruškovica (nar. gruškovec), kopišnca (nar. kopinščica), štingl (nar. štingeljc), sedem pa jih je zabeleženih samo v množinski obliki (jagode, jedrca, klojci, mandli, oringli, prdle, tropine), pri čemer pomena 'mandljevec' in 'dve skupaj se držeči češnji, ki si jih dajejo otroci za uho' nista izpričana; šest leksemov (gruškovica, jabolka, kaki, malinica, pacati, pajtelj) ima v slovarju drugačen pomen od narečnega, pri še dveh pa v narečju izpričani pomen v slovarskem članku ni nedvoumno izražen. Petindvajsetih enobesednih ter štirinajstih večbesednih leksemov Besednjak ne beleži, prinaša samo eno besedno zvezo, in sicer slivov šnops.
Zaključek
V zbranem besedju iz pomenskega polja sadovnjak se odražajo glasoslovne in oblikoslovne značilnosti zgornjeprleškega drsteljskega govora. Besedje, ki ga govorci dobro poznajo, je po svojem temeljnem izvoru slovansko, tujega izvora (germanskega, romanskega) je petintrideset odstotkov besed. Triinosemdeset odstotkov zbranih poimenovanj je enobesednih, netvorjenih je za štirinajst odstotkov več kot tvorjenih; slednja so vsa izpeljanke. Med večbesednimi besednozveznimi poimenovanji je sedeminosemdeset odstotkov samostalniških besednih zvez z levim prilastkom, preostala poimenovanja so glagolske besedne zveze s prislovno sestavino.
Primerjava zbranega narečnega besedja v tu predstavljenem slovarčku z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika je pokazala, da je tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ zajeto bogato narečno izrazje iz pomenskega polja sadovnjak. To besedje dokumentirata tudi slovar in besednjak zgornjeprleškega cerkvenjaškega govora, pri čemer je v slednjem obseg obravnavanega besedja v primerjavi z obsegom v narečnem slovarju skoraj za polovico manjši.
Tovrstne obravnave zbirk narečnega besedja, ki dokumentirajo obstoj, pomenske značilnosti, izvor leksemov in njihovo dokumentiranost, so pomemben doprinos na področju slovenskega narečnega (strokovnega) slovaropisja, saj lahko pomembno pripomorejo k določitvi arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega ter k uresničitvi zamisli o slovenskih narečnih tematskih (strokovnih) slovarjih.
- 80 --Slavia Centralis 2/2020
- Narečno besedje iz pomenskega polja sadovnjak v Murkovem drsteljskem govoru -
VIRI IN LITERATURA
Francka BENEDIK, 1994: Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva. Traditiones 23, 87-142.
Anja BENKO, 2013: Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega .slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja). Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta.
Anja BENKO, Mihaela KOLETNIK, 2011: Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine. Jezikoslovni zapiski 17/1, 273-286.
Anja BENKO, Mihaela KOLETNIK, 2014: Strokovna narečna leksikografija in prikaz izdelave strokovnega narečnega jezikovnega slovarja. Slovenski jezik na stičišču več kultur. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 149-166.
France BEZLAJ, 1997-2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC SAZU.
Mojca HORVAT, 2015: Gradivo za tematski slovar slovenskih narečij: pomensko polje kulturne rastline. Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (Obdobja, 34). 283-290.
Mihaela KOLETNIK, 2014: Poimenovanja za orodja in kmečka opravila v Murkovem rojstnem kraju. Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove vPraze. Pedagogove a vedci ve stinu dejin. Ur. Alenka Jensterle Doležalova, Jasna Honzak Jahic, Andrej Šurla. Praha: Univerzita Karlova v Praze, Filozoficka fakulta. 225-239.
Mihaela KOLETNIK, Anja BENKO, 2012: Slowenische Dialekt-(Fach) Lexikografie. Dynamik der Sprache(n) und der Disziplinen. 21. internationale Linguistiktage der Gesellschaft für Sprache und Sprachen, Eötvös-Lorand-Universität, Budapest, 06. 06.-09. 06. 2012. (Budapester Beiträge zur Germanistik.) Ur. Elisabeth KNIPF-KOMLOSI. Budapest: ELTE Germanistisches Institut. 155-161.
—, 2013: Entwurf eines Dialektwörterbuches am Beispiel von slowenischen Dialektgruppen. Specialised lexicography: print and digital, specialised dictionaries, databases. Ur. Vida JESENŠEK. Berlin, Boston: De Gruyter. (Lexicographica, 144). 127-137.
Mojca KUMIN HORVAT, 2018: Besedotvorni atlas slovenskih narečij: kulturne rastline. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC.
Ciril PALUC, 2010: Cerkvenjaški besednjak - Antujoški besednjak. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzel.
Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894-1895): transliterirana izdaja. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. Elektronski vir.
Bernard RAJH, 2010: Gučati po antujoško. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.
Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Dostop 25. 9. 2020 na https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski slovar/.
Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.
— 81 —
Mihaela Koletnik
DIALECT WORDS FROM THE SEMANTIC FIELD OF ORCHARD IN MURKO'S DRSTELJA SUBDIALECT
The present article addresses the dialect words from the semantic field of orchard found in the subdialect of Murko's birthplace. The words are presented in the form of dictionary entries arranged in alphabetical order and presented in view of their structural, etymological and word formation characteristics. It is established that the vocabulary used by these specific speakers is Slavic in fundamental origin with 35% of the words being of foreign origin (Germanic, Romance). Of the expressions selected, 85% are single words, of which there are 14% more non-compound words than there are compound words; the latter are all derivatives. Of the multi-word expressions, 87% are noun phrases with an attributive adjective, the remaining are verb phrases with an adverbial element.
A comparison of the dialect words with entries in the dictionaries of Standard Slovenian showed that they were relatively open to expressions from the semantic field of the word orchard. These expressions can also be found in the dictionary and vocabulary of the Cerkvenjak subdialect, where the scope of the vocabulary in the latter is smaller by almost one half in comparison with the scope in the dialect dictionary.
This type of approach to processing dialect vocabulary collections that document the existence, differences in meaning, origin of lexemes and how they are documented represent an important contribution to the field of Slovenian dialect (expert) lexicography, as it can significantly contribute to the determination of the areals of specific lexemes and their semantic reach, and to the realisation of the idea of Slovenian thematic dialect (expert) dictionaries.
- 82 --Slavia Centralis 2/2020