Potom laži U raii iz ireia. Bivšega slabostojnega ministra Puclja še vedno peče ter grize, da je zlezel še edino le on kot žaiostni pre ostanek Samostojne v narodno skupščino. Ne more pozabiti onih blaženih časov, ko je ministroval, bil toliko časa pri polnih vladnih koritih, sklepal pogodbe, ki so samo njemu nosile, prevažal neniške vole ter krave itd. Tsi ti blaženi časi so minuli za Puclja in Samostojno, ljudstvo je obsodilo pri zadnjih volitvah oba. Potisnjcn čisto v stran, si daje g. Puceij duška svoji onemogli jezi v «Kmet. lislu.« V vsaki številki vali krivdo novih davkov, vojnega zakona in drugih bremen na Jugoslovanski klub, ki je od prvega sestanka parlamenta po zadnjih volitvab v najostrejši opoziciji. Vse to g. Pucelj zna, a vedoma laže po svojem listu v upu in nadi, da mu bodo ljudje verjeli in se zopet oklenili njegove propadle Samostojne. Po lažnjivi pisavi «Kmet. lista« bi bil torej Jugoslovanski k!ub kriv vseh bremen, ki se bodo potom novih zakonov razlila po državi, a seve pri tem pa skrbno zamolči, da so pravi očetje teh novih srbijansko-centralističnih bremen krivi samostojni poslanci, ki so za Pašičeve pare glasovali za nesrečno ustavo in s svojimi glasovi prodali tudi Slovence ceiitralističnemu vijaku. Nara je še v živem spominu, kako je poročal «Kmetijski iist« o zadnjem občnem zboru Samostojne, ki se je vršil pred volitvami v Ljubljani. Ob tej priliki je govoril tudi bivši samostojni poslanec Rajer in med drugim izrekel: »Zgodovina bo beležila, da smo ravno samostojni poslanci glasovali za uslavo in s svojimi glasovi pripomogli k sprejetju ustavc« Resnico je govoril g. Rajer, zgodovina Slovcncev bo desetletja beležila samostojno prodajo Slovenije in ubogi slovenski kmet bo leta in leta pri plaeevanju od centralizina izvitih davkov dvigal pesti proti kupljenim samostojnim izdajicam. Tcmclj in vir vsoga ?.\a, ki je in še bo prišlo nad Slovence, je vidovdanska ustava, ki izroča posamezne pokrajine na milost in nemilost centraliziranem davčnemu izžemanju in sooče le ustave je g. Pucelj s svojo samostojno poslansko gardo. Ko so naši poslanci prcd sprejenioai isstave se v zboinici ra^anjaii v posamezne člene in opozarjali na gorje in zlo, ki nas čakata, ako se bo ustava sprejela, so se samostojni rogali, glasovali za vsak člen ustave v oni obliki, kakor so ga predložili radikali in demokrati; a danes, ko sc izpolnujejo žalostne napovedi naših poslancev, pa bi radi svojega nesrečnega otroka zatajili in zvrnili krivdo na one, ki so se na vso moč borili od začetka do danes, da bi postavili Slovenijo na čisto samostojne gospodarske noge. G. Pucelj in «Kmet. list« računata pri svoji vedoma lažnjivi pisavi na nerazsodnost ljudskih mas, pa se motita. Ljudstvo zna iz lastne skušnje presoditi zlo centralizma, ki je tudi dete Samostojne, in med avtonomijo, za katero se je in se bo boril Jugoslov. klub, pa če tudi bo ta borba dolgotrajna. Slovenska javnost je nadalje čisto prepričana: če bi bil otel g. Pucelj iz zadnjega volilnega boja samo še dva tovariša, bi zopet sedel s Pašičem za ministrsko mizo in bi glasoval za vse, kar bi mu predložili radikali. Saj še sedaj, ko je g. Pucelj prisiljen opozicijonalec, se je ravno tedaj, ko je šlo v zbornici za kritiko kmela zadevajočih novih zakonov, prenašal ude svojega rojstva po Kranjskem, namesto da bi bil v zbornici. G. Pucelj se še danes ne bi rad zameril Pašiču, ker še vedno upa na skupno ministrovanje z njim. Kadar pa je govoril g. Pucelj po volitvah v zbornici, pa se je vedno zaletaval v zahteve našega kluba, a krtačenja vladnih naredb in zakonov pa se je skrbno ognil, dobro se zavedajoč, da bi ga g. Pašič udaril po zobeh, ako bi se drznil napadati to, za kar je sam navdušeno glasoval s svojimi poslanci, ko je šlo za temeljni Yir vsega zla — za centralizem. Pa saj še «Kmet. list«, Pucelj in Mermolja danes gladijo nesrečni centralizem, kjerkoli morejo. «Kmet. list« stoji še danes na temelju Pašič-Pribičevičevega narodnega in državnega edinstva, gospod Mermolja pa je stalni člankar zloglasnega lista «Orjune« in «Slov. Naroda«, ki se oba najbolj pehata za centralizmom. «Kmet. list« pomaga širiti sokolstvo in orjunstvo, ki sta vendar obe najbolj hlapčevski organizaciji z* Pašičem največjega centralista — Pribičeviča. Ljudski glas, božji glas! Resnico tega reka sta okusila Pucelj in «Kmet. Hst« pri zadnjih Yolitvah, ko je ljudstvo samo za vedno obsodilo samostojno izdajstvo in ta obsodba se ne da izbrisati s par lažmi, ki se jih natisne in potom časopisa vrže med narod. Enkrat od ljudstva obsojen, za vedno pokopan, to si naj zapomni g. Pucelj, ko maže in iiri svoje slabostojne laži po «Kmet. listu.«