f r* —> r f \ L. q > _r > 4 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št.30.— november 1978 __________________ //jt! Izdaja DO.AvtolflJlpa n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Zivan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva:.Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Ti^c tlekatna Ljubljana, v nakladi 900 Izvodov. Časopis Ifftgjetnajo člani k primerjali z dosežki osta-"h članov naše družbe, smo tudi ugotovili, da nas ni sram °b naših prispevkih. Če bo-H10 še naprej vsi skupaj opravljali svoje delo še bolje kot do sedaj, smo sigurni, da bo naš jutri nedvomno Ppljši, Naši dosedanji uspe-"j. naša trenutna prizadeva-nJa za boljšo notranjo organizacijo, za uspešnejše prilagajanje trgu in zahtevam dfužbe, boljšemu uveljavljanju socialističnih odnosov in delavskega samoupravljanja fK* načelih nove ustave nam zagotavljajo, da smo na pra-yi poti in nas hkrati obvezu-)el° za nadaljnje delo. ■ J^aši prazniki že dolgo niso ®c le kolektivne svečanosti. r°stali so tudi dnevi počit-a, dnevi intimnih trenutkov, ' jih človek posveča sebi, rPlim mislim, upom in nalom. Prav pa je, da si vsa-ekrat osvežimo spomin na k m®n posameznega praznino* še Posebej na rostni dan republike, na 29. no-vember. .^Seveda se je vse pričelo Pred tem dnem, že s viimi uporniškimi juriši, s pr- vimi ljudskimi odbori. Na poziv KPJ se je začela graditev in oblikovanje naše nove socialistične skupnosti svobodnih ljudi in narodov. S sklepi drugega zasedanja AVNOJ se na temeljih takšnih ljudskih stremljenj in nadčloveškega boja dokončno definirajo, uzakonijo in zajamčijo socialistični cilji resolucije. Zato je ta dogodek, to revolucionarno dejanje in ta datum naše revolucije postal ijn do današnjega dne ostal večkratni razlog za obveznosti našega delovnega in slovesnega pregledovanja in primerjanja dejanj s postavljenimi in doseženimi rezultati. V verigi velikih bojnih in delovnih zmag so se skovale trdne vezi od izročitve tovarn ČESTITAMO VAM 29. XI. 1978 DAN REPUBLIKE delavcem, prek delavskih amandmajev in nove ustave vse do zakona o združenem delu. Tako je na temeljih in v duhu sklepov AVNOJ, s katerimi so uzakonjene največje pridobitve revolucije — ljudska oblast, narodna enakopravnost ter bratstvo in enotnost — zrasla naša današnja socialistična, samoupravna in neuvrščena skupnost svobodnih delovnih lju- di ter enakopravnih narodov in narodnosti. Skupnost, ki smelo in z jasnimi pogledi koraka po poti v bodočnost po Titovi poti. Drage sodelavke in sode-lavcil Danes se poveselimo v čast velikemu prazniku, jutri pa se bomo spet odločno oprijeli dela, trdno odločeni, da si gradimo boljšo prihodnost. UREDNIŠTVO Naš dan! Že nekaj let zapored organiziramo enkrat na leto skupen zbor vseh delovnih ljudi Avtotehne z namenom, da se sprostimo, bolje spoznavamo in ne nazadnje, da se potrebno in neizogibno zabavamo. Ta dan smo poimenovali DAN AVTOTEHNE. Vsi do sedaj so bili na višini lin so opravičiti svoj obstoj. Letošnji pa je bil še bogatejši in pestrejši. Proslavili smo 25 let obstoja naše delovne organizacije dostojno, vsebinsko bogato in z zelo velikim številom udeležencev. Zbralo se nas je 500. Prišli so naši sodelavci iz Rijeke, Varaždina, Sarajeva, Zagreba, Beograda, Splita in Skopja. Prišle so tudi tovarišice in tovariši, ki so si v Avtotehni zaslužili pokojnino. Petka, 10. novembra 1978 ne bomo zlepa pozabili, saj je bil živahen že od samega jutra. Najprej smo v svoji sredi pozdravili vse, ki so prišli iz naših predstavništev. Slavnostni del dopoldne je bil zaključen z izredno sejo delavskega sveta DO, na kateri je predsednik Z. Ogrinec prisrčno pozdravil vsi prisot- ne delegate in goste, nato pa je kratko in jedrnato opisat razvoj Avtotehne. Zvečer ob 19. uri smo se v velikem številu zbrali v Unionski dvorani na akademiji, organizirani za našo 25-letnico. Ker smo bili tu zbrani polnoštevilno, se boste verjetno strinjali z menoj, da ni potrebno poteka akademije opisovati od točke do točke. Pa vendar ne moremo mimo osrednjega dogodka, to je izročitvi čestitk petindvajsetletnikom, ki so poleg diplome dobili lepo darilo. Uvod v vse to so bile iskrene in spodbudne besede generalnega direktorja tovariša S. Kramžerja. V posebno dobro razpoloženje pa so nas spravili s svojim odličnim sporedom Koroški oktet, Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva, Boris Kralj, Janez Hočevar in Tone Fornezzi, ki ga je povezovala, kot samo ona zna, Nataša Dolenc. Za opis zabavnega dela pa ne bom zgubljal besed. Naj o tem spregovorijo slike, ki jih objavljamo posebej. Eden Izmed prisotnih Generalni direktor, tov. Stevo Kramžer govori na slavnostni akademiji v dvorani Union 9. kongres ZSS Kaj lahko delavci — člani sindikata pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? Vprašanje je sicer kratko, vendar široko — z odgovorom nanj odgovorimo na mnoga vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, hkrati pa pomeni opredeljevanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem odbodju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten dogovor udeležencev-delegatov vseh 750.000 delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij do občinskih organov in republiškega sveta. Zdi se, kot da se te organizacije in organi ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v Sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh o kongresnih dokumentih bi-strenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav je lahko včasih razprava o neki formulaciji sklepa alii statuta na videz formalistična, vendarle pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sin-diktatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje teh stališč in oblikovanje drugih rešitev. Potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Priprave na kongres sindikatov Slovenije pomenijo dei priprav na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo v novembru v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališč in usmeritev obeh kongresov v določenem smislu .izražamo idejno 'in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, se le-ta kaže v posameznih pogledih na metodo in o organiziranosti delovanja pa tudi o konkretnih rešitvah posameznih DANES OBJAVLJAMO: Po kongresu ZSS Kongres ZSS je sicer za nami, ni pa s tem rečeno, da je za nas člane s tem vse končano. Nasprotno, sedaj se moramo še bolj poglobiti v delo in smernice kongresa spraviti v življenje. Ker s strani vodstev naših izvršnih odborov sindikata ni bilo iniciative niti pred kongresom, niti po njem, smo se v uredništvu odločili, da objavimo ob pomoči — Komisije za obveščanje in politično propagando pri ZSS — pogovor predsednika RS ZSS tov. Vinka Hafnerja z nekaterimi uredniki časopisov OZD. Pogovor je sicer potekal pred kongresom, vendar ni zato nič manj aktualen. Nasprotno, prepričani smo, da bo material služil nam vsem, predvsem pa našim sindikalnim delavcem. Uredništvo vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih delavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo bodo pač dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo. Kako si zamišljate bodoče povezovanje osnovnih organizacij v SOZD; kdo bo tisti, ki bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc in kako bo možno uskladiti različna stališča osnovnih organizacij, kadar gre za problem, ki mora biti v SOZD enotno rešen? Vprašanje je pomembno, saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanja konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo — prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikalne skupine — so še vendarle šele v zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika sindikalne organiziranosti. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem TOZD. To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo iin z določbami statuta, je še tembolj pomembno za SOZD. O oblikah organiziranosti na ravni OZD in SOZD moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenila v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD; druga pa je od virov obveščanja do delavca in obratno in kakšne so konkretne naloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja? Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot go-spodarja-upravljalca. Med pomembnimi in objektivnimi težavami je dejstvo, da je delavec danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo integriran v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. POUDARKI IZ REFERATA VINKA HAFNERJA NA 9. KONGRESU Zagotoviti je treba takšen položaj In vlogo delavcev v skupnostih skupnih služb, ki bo zasnovan na svobodni menjavi dela z delavci v temeljnih organizacijah In ki bo zagotavljal enakopraven položaj vsem delavcem. • Varovati je treba samoupravne in druge pravice delavcev ter s tem v zvezi vlogo in učinkovitost organov samoupravne delavske kontrole, sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. • V krajevni skupnosti je treba okrepiti vpliv in odgovornost delavcev iz združenega dela in s tem tudi vpliv sindikatov na delovanje in razvoj KS kot temeljne skupnosti občanov in delavcev. • Uveljaviti moramo samoupravno družbeno planiranje kot enega bistvenih pogojev za doseganje optimalnih ekonomskih rezultatov organizacij združenega dela in njihovih združenj. • Zagotoviti moramo, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih plana sami zares dogovor delavcev, konkretna družbena obveznost, ki se mora kazati zlasti v oblikovanju in delitvi dohoka, investicijskih odločitvah in tekoči poslovni politiki. • Sindikati se morajo vključevati v celotna prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva s krepitvijo kvalitetnih dejavnikov gospodarskega razvoja, s smotrno politiko razporejanja dohodka združenega dela in sredstev, urejanja cen in kreditiranja ter z drugimi ukrepi. delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav slednja lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura iin njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in z informacijami. Ce oblikujemo močne organe družbenopolitičnih organizacij na teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. Seveda pa te zadeve ne smemo obravnavati črno-be-lo. Včasih tudi samoupravljanje v TOZD deluje proti navedenemu povezovanju, saj so zelo močne težnje po majhnih, samostojnih podjetjih ipd. Informiranje je dobilo z ustavo In zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij Če je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in s tem glasilo na progresivnih pozicijah in želi obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobršnem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikatN' ni in bolj strokovni ter osebno pošteni, manj bo takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi morali videti sindikati in ZK v ten glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi z9 boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za veC' jo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči in z manipuliranjem delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravm itd. (Nadafj. prihodnjič) Polna dvorana, 500 nas je bilo Pogled na del dvorane Oploma in darilo v rokah Čestitka tudi tovarišu Tonetu Hribarju tovariša Karla Orla Tot In Rifle sta nas zares nasmejala Uživali smo ob petju Sonje Hočevar in Ladka Korošca Čestitke drugi slavljenki, tovarišici Minki Lah Petindvajsetletniki, z desne na levo: S. Žigon, J. Gazvoda, M. Lah, T. Hribar in M. Zavratnik Pesmi Iz več krajev Jugoslavije je za nas zapel Koroški akademski oktet Sistemska obravnava poslovne informatike OZD in plan Organizacija združenega dela je v sodobni znanosti označena kot poslovni dinamični sistem. Sistem je zato, ker deia po določenih pravilih, da bi dosegel zastavljene cilje. Dinamičen pa je zato, ker se stalno spremi- nja, prilagaja zunanjemu okolju in samemu sebi. Osnovna značilnost sistema je, da po neki zakonitosti pretvarja vhodne elemente (informacije, sredstva in materiale) v izhodne in nečemu služi. OKOLJE (zakonodaja, nabavno tržišče) družba OKOLJE (zakonodaja, prodajno tržišče) družba vhodni podatki delovna sila ■ ■ » materija! --------* Notranja organizacija in predpisi SISTEM OZD izhodni podatki denarna sredstva «----------- blago Pri tem OZD sledi svojim ciljem, ki so izraženi v gospodarskem planu in planu poslovanja. Da bi OZD delal kot kibernetski sistem, to je tak, ki se sam izboljšuje, mora spremljati možna odstopanja od začetnih planov, kar zajema s knjigovodskimi podatki, ki so poseben številčni prikaz preteklih dogodkov na predpisan način. Potrebno je še spremljati spremembe pogostejše od trimesečnega obračuna, torej zajemati podatke mesečno ali tedensko ali celo dnevno. Dobljene podatke je treba stalno analizirati s primerjavo na letni plan, srednjeročni plan, mesečni plan in tržne spremembe, predvsem s primerjavo istih pokazateljev pri sorodnih OZD, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo. Po opravljeni analizi je potrebno s primernimi ukrepi odpraviti ozka grla, na primer pospešiti prodajo, zagotoviti optimalne zaloge, uvesti nove programe, izboljšati sitem nagrajevanja po delu in drugo. iProcesi v sistemu tako ne smejo biti prepuščeni sami sebi, temveč jih je treba uravnavati k planskim ciljem. Na kontrolnih točkah (določenih delovnih mestih) zajemamo podatke o izpolnjevanju planskih in drugih nalog na stitističen način. Podatke se kontrolira in analizira ter poišče najboljše predloge in preko umnega upravljanja reguliranja sistema da nalog za akcije izboljšanja stanja. Plansko usmerjanje sistema mora biti di- PLANSKO USMERJANJE SISTEMA vhod motnje dinamični kibernetski nalo 9 upravljanje = regulacija sistema izhod k planskim ciljem — zajemanje podatkov — kontrola — analiza odstopanja od plana namično prilagodljivo posebno v obdobjih, ko nastopijo nepredvidene motnje (spremembe ZT režimov, nepotrjeno povišanje cen servisnih ur, zapora prodaje itd.) Predvsem nas npr. pri konsignacijskih poslih zanima mesečna prodaja, v primerjavi z isto v prejšnjem letu in na plan. Padec zahteva morda reklamno akcijo, ali pa zahteva angažiranje prodajalcev-potnikov v stalne obiske po celem terenu. Zanima nas, kakšna bo finančna situacija naslednji mesec. Poznati moramo poleg konsignacijskih, tržnih in deviznih razmer, koliko provizije se bo nateklo iz poslov, ki smo jih sklenili pred meseci. Med dobavo in pritokom provizije je pogosto več kot 3 mesce časa. Pri opremi pa je, odkar se je posel zaključil pa do roka dobave včasih tudi nad 15 mesecev. Potrebno je ukrepati sproti. V primeru, da servisi ne dosežejo planskih ciljev, je potrebna analiza vzrokov v vsaki organizacijski enoti, ki ostopa od načrtovanih finančnih in drugih nalog. Sistem DO ima svoje podsisteme TOZD. TOZD imajo podsisteme sektorjev in sektorji imajo svoje podsisteme v oddelkih, referatih, ki lahko imajo izvršilne podsisteme, v katerih se konkretne naloge izvršujejo. Vsak podsistem se prav tako plansko usmerja in zanj velja potek na sliki 2. Naloge izvršilnih podsistemov npr. v TOZD komercialne dejavnosti, so nabava blaga, evidentiranje, količinski in kakovostni prevzem, skladiščenje, prodaja fakturi- -fiOP - POt>LOOHG EVlOCrtCe ranje, manipulacija in evidentiranje, odprema, obračun, poročanje itd. Izvršilne podsisteme je treba stalno regulirati, da pravilno izvršujejo svoje dele poslovnega procesa. Večina odločitev v tem nivoju se ponavlja in prehaja v rutino. Na višjih nivojih so odločitve vedno bolj zamotane ter zahtevajo naslednji vrstni red, naslednji proces pre- NEKAJ PODATKOV iz materialov za delegacije zbora združenega dela skupščine občine LJublja-na-Center V četrtek, 16. 11. je bila seja zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-Center, na kateri so med drugim obravnavali analize osebne porabe v občini v letu 1978. Od skupno 318 organizacij združenega dela, ki so predložile periodični obračun je 47 organizacij ali 14,8 % izplačalo za OD več sredstev, kot je znašala po samoupravnih sporazumih dogovorjena višina teh sredstev. Med temi 47 je TOZD Notranja trgovina Avtotehna na 20. mestu z Indeksom 160. Stopnja povečanja razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je bila pri 119 organizacijah, kar je 37 % vseh, višja od stopnje povečanja doseženega dohodka. Med temi 119. je na 58. mestu TOZD Notranja trgovina Avtotehna s planirano stopnjo rasti 66 In doseženo 81. DSSS pa na 74. mestu s planirano stopnjo rasti 111 in doseženo 112. Pri 102. organizacijah, kar predstavlja 32 % vseh, je doseženi dohodek več zaostajal za planiranim dohodkom kot osebni dohodek za planiranim osebnim dohodkom. Tako je TOZD Trgovina na 55. mestu v doseganju plana dohodka 67%, plana OD pa 101 %. TOZD Zastopstva pa 82 % napram 130% in DSSS z 75% napram 81 %. Toliko Iz navedenih materialov za sejo. Kaj več pa pričakujemo od naših delegatov, ki smo jih volili v zbor združenega dela. Uredništvo mišljevanja in nato tudi ukrepov: Postavitev problema; kal je sploh problem in kaj ni' postavitev željenih ciljev' iskanje vsem možnih rešitev: izbira najboljše med možnih'1 rešitvami, s tem da se že opredeli sredstva, kadre in roke za izvedbo, postavitey izboljšanega in realnega cl' Ija, organizacija in ukrep3' nje, da se cilj doseže te kontrola odstopanj in akcij0' da se odstopanja takoj P°' pravijo, regulirajo. Večja odstopanja zahtev0' jo dinamično kontrolo in an0' lizo z iskanjem notranjih r0' (Nadalj. na str. 5) Vsi iahko vprašajo — kdo bo odgovoril? Na temelju ustavnih dopolnil naše ustave in novih zakonov se je zlasti v drugi polovici preteklega petletnega obdobja pospešil proces ustavne preobrazbe združenega dela in oblikovanja samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov v temeljnih in drugih OZD in v celotni družbeni reprodukciji. Prišlo je do presnove finančnega sistema in likvidacije državnega kapitala. Doseženi so bili resnično pozitivni premiki v samoupravnem urejanju na področju družbenih dejavnosti. Pri dejavnostih posebnega družbenega pomena na področju gospodarstva pa se proces samoupravnega združevanja dela in sredstev uveljavlja počasneje. Razmeroma ugodni so bili rezultati pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojih delavcev. Dosežena je visoka stopnja zaposlenosti prebivalstva, tako da se je pre-cej povečal življenjski standard, predvsem družbeni, za katerega so delovni ljudje iz svojega dohodka in predvsem osebnega dohodka solidarno zagotovili večja sredstva zlasti za stanovanjsko Vgradnjo, za zdravstveno in otroško varstvo, kulturo itd. Pomemben napredek je bil dosežen pri izobraževanju 'd dodatnem usposabljanju delavcev za vedno zahtevnej-Se delovne naloge. Delni dspetn so biti doseženi na Področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, kul-ture in telesne kulture, kar Pa je še vedno v fazi do-9rajevanja. Doseženi so bili Pozitivni premiki pri zmanjševanju razlik v družbenem azvoju posameznih obmo-|J- Uspehi pri izboljšanju po-aojev razvoja, zlasti na po-ropju infrastrukture in druž-eni.h. dejavnosti na manj ozvitih območjih so plod solarnega združevanja sred-ov, ki pa še vedno ne za- dovoljuje. nh!jako bi na kratko lahko “Odela! vsa področja naše-= družbenega dela, kar pa v "ren tega članka. Po-el©k sem pripravil samo V tej rubriki smo v prejšnji številki Glasila objavili prva dva odgovora na vprašanja tovarišic D. Varge in A. Smolej. Danes objavljamo, kot smo obljubili, še tretji odgovor izpod peresa tovariša Z. Ogrinca. Prepričani smo, da so vsi odgovori dosegli svoj namen ne samo pri postavljalkah vprašanj, ampak pri vseh članih DO. Tretje vprašanje se je glasilo: Koliko in katere SS ima DO oziroma jih je podpisala (v odgovoru navedite tudi % prispevka)? zaradi boljšega razumevanja oziroma upam, da sem vas na kratko spomnil, kaj vse smo se pogovarjali, ko smo sprejemali vse družbene dogovore in veliko število samoupravnih sporazumov. Ko se spominjam tri leta nazaj, na začetek, lahko ugotovim, da so se naši delavci v podjetju Avtotehna resnično zavestno 'in samoupravno vključili v samoupravno dogovarjanje in da so znali v pravem času zadeve tudi pozitivno razrešiti. Zaradi tako obsežnega števila družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov je bil resnično že zadnji čas, da se izdela temeljna evidenca ter se vsi seznanimo, kako smo do sedaj prevzemali materialne in druge obveznosti iz teh dogovorov oz. kar je najvažnejše, kako smo v Avtotehni uresničevali svobodno menjavo dela in pristopali k izvajanju srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja naših občin oziroma celotne SR Slovenije. Zlasti je taka evidenca potrebna pri planiranju sredstev za realizacijo sporazumov. Po vsej verjetnosti bo prišlo v prihodnosti do še novih pobud družbenopolitičnih organizacij wi skupnosti za organiziranje in ustanovitev dodatnih samoupravnih asociacij in to toliko časa, da bomo vsaj delno realizira- Sistematska obravnava (Nadalj. s str. 4) rni^t 'n*orrniranje o proble-iiju .er nove odločitve o ci-nalogah. Posove^a,ično upravljanje kazmi la v OZD se da Pri- slednii Koslavljeno v na' naloaahdločan^u 0 ci|j'ih in kiča ~ Potovanja (kdo od- nosti ?„ ka!eri stvari. pristoj-loč 'n odgovornosti, je do-tjj. s samoupravnimi ak- preohut izvrši Planiranje s doio6ikov,anjem odločitev v Procp z oprede-kadrnv a nib c'ljev. sredstev, ____°v 'n rokov; ukreDa'nid' organiziranje in k°ntroiJe ter izvajanje in ranjem ’ f ,takojšnjim reguli-Pr°cesov ek0čih Poslovnih ter neprekinjena pasiv- na registracija izvršitev poslovnih procesov v AOP, knjigovodskimi in poslovnimi operativnimi evidencami; — nastale situacije se dinamično kontrolirajo na plan in v odnosu na bodoči razvoj ter na sorodne OZD. Odkriva se rezerve za napredek poslovanja; — sledi informiranje, ki daje aktivne informacije za odločanje za izboljšavo poslovanja. V vsej moderni literaturi, posebno pa še v zahtevah družbe socialističnega samoupravljanja, se močno poudarja vloga planiranja v tržnem gospodarstvu. Prav razvoj sredstev AOP je tovrstno informatiko dvignil na zavidljiv nivo. V središču odločanja pa še vedno ostane člo-vek-samoupravljalec. Direktor SEM VLADIMIR MURKO li družbene dogovore, zakon o združenem delu in druge zakone in programe ter plane, ki smo si jih kot družba zadali. Upam, da vam od danes naprej ne bo posebno težko spremljati izvajanja in dograjevanja sporazumov. Na osnovi evidence vam bo lažje ob zaključnem računu ugotavljati in primerjati, kako smo bili družbeno koristni. Pregled vsebuje vse družbene dogovore in sklenjene samoupravne sporazume po njihovih nazivih in namembnosti tudi višino ter osnovo za obračun obveznosti. I. SPREJETI DRUŽBENI DOGOVORI: (v nadaljevanju DD) — DD o temeljih družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980; — DD o temeljih družbenega razvoja ljubljanske regije za obdobje 1976—1980; — DD o temeljih družbenega piana razvoja občin Ljubljana-Center in Ljubljana-šiška; — DD o združevanju sredstev za financiranje izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane za 10-letno obdobje; — DD o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin; — DD o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin; — DD o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana-Center oz. Ljubljana-Šiška; — DD o izgradnji, urejanju in vzdrževanju aleje spominov in tovarištva; — DD o poslovnih in etičnih normah, pravicah, obveznostih lin sodelovanju potrošnikov ter delavcev v združenem delu. II. SKLENJENI SAMOUPRAVNI SPORAZUMI: (v nadaljevanju SS) A. Sporazumi splošnega družbenega pomena: — SS o zaposlovanju na območju ljubljanskih občin (0,20% od bruto OD); — SS o ustanovitvi kulturne skupnosti (1,00% od bruto OD); — SS o ustanovitvi izobraževalne skupnosti (5,24 % od bruto OD in 9,49% od dohodka TOZD); — SS o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti (PIS) za delavce v trgovinski dejavnosti (sredstva se kujejo oz. združujejo iz BOD in dohodka TOZD z odbitkom sredstev za solidarnost — prelivanje iz izobraževalne skupnosti); — SS o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva (3,42 % od bruto OD); — SS o ustanovitvi skupnosti za socialno varstvo (0,71% od bruto OD); — SS o ustanovitvi skupnosti za telesno kulturo (0,51 % od bruto OD); — SS o ustanovitvi skupnosti za zdravstveno varstvo (7,05% od bruto OD); — SS o ustanovitvi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije (10,60% od bruto OD), 1,27% od poslovnega sklada za TOZD Zastopstva in TOZD Trgovina, 0,27% od poslovnega sklada TOZD Servisi; — SS o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za 1976—1980 (0,46% od dohodka TOZD). B. Sporazumi posebnega družbenega pomena: — SS o temeljih samoupravnega plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v SRS (4% od osnove za davek iz dohodka TOZD); — SS o združevanju sredstev TOZD s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljana v 10-letnem obdobju (3,5% od čistega dohodka TOZD); — SS o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti ; — SS o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (6% od bruto OD); — SS o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti (0,93% od bruto OD); — SS o ustanovitvi SIS za varstvo zraka v Ljubljani; — SS o ustanovitvi raziskovalne skupnosti (1,72% od dohodka TOZD); — SS o združevanju sredstev za gradnjo stanovanjskih objektov občin mesta Beograd (delavci v predstavništvu Avtotehne v Beogradu 4,60% od bruto OD); — SS o združevanju sredstev za izgradnjo šole medicinskih sester in doma dijakov in študentov v Ljubljani; — SS o ustanovitvi občinske skupnosti za varstvo pred požarom (0,30% od bruto OD); —' SS o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike (0,50% od vsote izplačanih bruto OD); — SS o združevanju sredstev za nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe (25 dinarjev na vsakega zaposlenega delavca); — SS o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe v Ljubljani (0,30% od dohodka TOZD); — SS o združevanju sredstev za financiranje izgradnje kulturnega centra Ivan Cankar (0,45% od bruto OD); — SS o ustanovitvi SIS za ekonomske odnose s tujino (0,80% od vrednosti uvoza blaga). C. Sporazumi Iz gospodarskih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena — SS o združevanju sredstev za financiranje gradnje objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980: 48% za porabo elektroener-gije v nizke napetosti, 24% za porabo električne energije visoke napetosti, 4,8 % od vsakega izplačila za investicije, (3,5 % od osnove, od katere se plačuje davek na dohodek TOZD); — SS o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976 do 1980; — SS o temeljih samoupravnih planov SIS za nafto in plin 1976—1980; — SS o temeljih plana razvoja železniških zmogljivosti 1976—1980 (3,2% od osnove, od katere se plačuje davek na dohodek TOZD); — SS o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti 1976—1980 (0,5 % od osnove, od katere se plačuje davek na dohodek TOZD); — SS o temeljih plana razvoja PTT prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 (0,10 din od porabljenega impulza); — SS o združevanju sredstev za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ZG — ŽTP Ljubljana v obdobju 1976—1980 (3,7% od osnove, od katere se plačuje davek na dohodek TOZD); — SS o ustanovitvi SIS za izgradnjo infrastrukture in družbenega standarda mesta Reke (1.350 din plačujejo delavci v predstavništvu Avtotehne na Reki); — SS o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 (0,28% od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD); — SS o ustanovitvi območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava (1 % od osnove, od katere se plačuje davek na dohodek TOZD 0,96 din za m3 porabljene vode, 31,92 din za enoto onesnažene vode; — SS o načinu združevanja in uporaba sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti (300 din na vsakega zaposlenega delavca). D. Posebni dogovori (brez materialnih obvez) — SS o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev; — SS o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini; — SS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD za dejavnost trgovine v SR Sloveniji; — SS o razmerju med trgovinskimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji in zavodom RTV Ljubljana glede evidentiranja radiofuznih sprejemnikov pri prodaji. ZVONE OGRINEC ERIKA ŽELEZNIK: (»PRISRČNO DOBRODOŠLI JUGOSLOVANSKI TOVARIŠI«) is Dni rm eiTfuasm (2. nadaljevanje) Delavcu, ki zboli, je država dolžna nuditi zdravljenje. Njegov osebni dohodek je enak, kot če bi delal, če pa je bolan več kot šest mesecev, dobi le 70 % osebnega mesečnega dohodka. Tov. Čaj nam je povedal, da je pri njih zelo malo ljudi v bolniški. Poprečni osebni mesečni dohodek je okoli 38 juanov (1 juan je približno 11 din), največji pa okoli 110 juanov. Obiskali smo tudi tekstilno tovarno približno 200 km od Šangaja. Tovarna ima 1100 zaposlenih delavcev, od tega je 53% žensk. Tovarna je bila ustanovljena I. 1921. Pred osvoboditvijo ni bila na tem mestu. V tistem času je bilo okoli 40 delavnic in 17 strojev. Proizvodnja je bila nizka. Artiklov je bilo malo. Sedaj imajo 330 električnih strojev, ter delajo v 3 izmenah. Iz dneva v dan se proizvodnja raznovrstnih artiklov povečuje. Izdelujejo brokat za srajce in kimone, za namizne prte in svilo. Po osvoboditvi in pod vodstvom predsednika Mao Ce-tunga so se delavci postavili na lastne noge. Izboljšujejo tudi tehnologijo. Predstavnik nam je omenil, da sedaj prehajajo iz ročnih strojev na električne. Prej so delali samo z dvema barvama na enem stroju, sedaj pa s 15 barvami, zato lahko izdelujejo preko 1000 dezenov. Leta 1977 so stkali en milijon 80 tisoč metrov brokata. Tov. Čen — vodja obrata, nam je povedal, da je za časa »štiričlanske bande« tovarna utrpela veliko škode, ker je bila pod njihovim vplivom. Mnogo strojev je bilo razbitih... V tem obdobju so realizirali samo 38% plana proizvodnje. Delavci so bili zelo zaskrbljeni. Višji šef tovarne je dajal podporo »bandi«. Predsednik Hua Kuo-feng, naslednik predsednika Mao Ce-tunga, je razbil »bando«, za kar so mu delavci tovarne hvaležni. Predstavniki tovarne so nam povedali, da morajo ta izgubljeni čas nadoknaditi. Proizvodnja tega leta je za 45% večja (so se popravili). Prizadevajo si tudi tehnično Izpopolniti svoje stroje. In da bi se približali cilju, je veliko revolucionarno tekmovanje v tovarni. Poprečni prejemki v tovarni so od 25 do 30 juanov. Najvišji prejem ima delavec- tkalec, in sicer 80 juanov, direktor ima 53 juanov, tkalka na statvah pa 50 juanov. Imajo tudi vrtec, za katerega se plačuje mesečno po 2,50 juana. Direktor tovarne je odgovoren za proizvodnjo celotne tovarne. Povedali so še, da je direktor bil včasih delavec v tej tovarni, in ker je izredno dobro delal, so ga postavili na častno mesto direktorja. Sicer pa so vsi nagrajeni po delu. V tovarni porcelana Li Min ima direktor Hua Sian-kuo približno 60 juanov mesečnega dohodka, najvišji mesečni osebni dohodek pa je 70 juanov. Za vso Kitajsko velja enako, da so delavci razvrščeni v 8 plačilnih razredov. Razpon med najvišjo in najnižjo plačo je 4:1 (115 juanov in 30 juanov). Nikjer ne piše, da mora imeti npr. najnižjo plačo snažilka, najvišjo pa direktor. Merila za odmero plače so: — moralnopolitične vrednote, stopnja strokovne kvalifikacije, uspešnost dela in delovna doba. Povedali so nam še: postati vodilni delavec (direktor) ne pomeni boljšega osebnega dohodka, ampak predvsem častno funkcijo in priznanje. Produktivnost delavca je dokaj majhna. Osebni standard ljudi pa je temu ustrezen. Kot sem že omenila so prejemki (OD) majhni, povedati pa moramo še, da s »presežki« (nadurami po naše), gospodari država. Kitajci ne plačujejo davkov, imajo poceni zdravstvene in druge usluge ter ostale ugodnosti, z njihovim denarjem razpolaga država, ki tudi uravnava cene in verjetno tudi inflacijo. »PRED NAMI SO IZREDNO TEŽKE IN SKUPNE NALOGE. NAREDITI VELIKO DELO IZGRADNJE. ČEPRAV IMAMO PREKO 10 MILIJONOV ČLANOV PARTIJE, JE TO SAMO MALI DEL PREBIVALCEV DRŽAVE.« Z revolucijo od maja 1950 so premagali imperializem, fevdalizem in kapitalizem. Država je začela nadzirati kapital. Sedaj spada med tiste redke države, ki ne poznajo notranjih in zunanjih dolgov. Zunanja trgovina je pod nadzorom države. Uvaža samo toliko, kolikor je nujno in kolikor zmore. Njihovo načelo je: KUPIM KOLIKOR PRODAM. Prisrčnega Kitajčka je kamera zmotila pri malici veliki planini — Tajhanšan in Vanušan. Juj Gun se je odločil, da bo s sinovi razrušil veliki planini z rokami in motikami. Drugi starec po imenu Či Sou, ki je videl, Zeleni avtobus, naše prevozno sredstvo Obstaja stara kitajska zgodba: »JUJ GUN JE PRESTAVIL PLANINE«. Zgodba pripoveduje, daje nekdaj, že davno, da severu Kitajske živel starec po imenu Juj Gun, doma iz severnih planin. Pot do njegovega doma sta pregrajevali dve Obisk v delavski četrti Pekinga kaj delajo, se je nasmehnil in rekel: »Preveč je noro to, kar delate. Nemogoče je, da sami zrušite ti dve tako veliki planini.« Juj Gun pa je odgovoril: »Ko bom jaz umri, bodo ostali še moji sinovi, ko bodo pa tudi oni umrli, bodo ostali vnuki in tako naprej, iz pokolenja v pokolenje — brez kraja. Čeprav sta planini visoki, ne moreta postati še višji. Za kolikor ju zrušimo, za toliko se bosta zmanjšali. Zakaj jih potem ne bi zravnali z zemljo?« Ko je pobil napačno mišljenje Či Soua, je nadaljeval vsak dan z rušenjem planine Tajhanšan in Vanušan. To je ganilo boga, pa je poslal na zemljo dva svetnika, ki sta umaknila ti dve tako veliki planini. (Iz »Zbranih del Mao Ce-tuna, 2. VI. 1945). Množica ljudi je z golimi rokami napravila čudeže; ozelenili so puščave, izsušili močvirja, zravnali hribe, jih spreminjali v ravnice. To de- lo, ki je trajalo cele tedne, bi lahko opravili stroji v enem dnevu. Vse delo opravljajo z rokami in preprostim orodjem. Rovača in lopata sta osnovna pripomočka. Zemljo, ki jo izkopljejo, naložijo v pletene košare ter odnašajo na nasipe. Traktorjev in podobnih strojev skorajda ni videti. Fizično delo na Kitajskem je množično in ima tudi svoje duhovne vrednote. Je vir očiščenja, osvobajanja in dviganja na višjo kulturno raven. Tak način dela na Kitajskem ni nobena redkost. Pri življenju ohranjajo skoraj vse, kar bi v naših merilih že zdavnaj romalo na smetišče. Tudi z odpadki — plevelom — ravnajo zelo skrbno. V jami, ki je ob vsaki parceli, pripravljajo pretežen del gnojil. Nikjer ne vidiš odpadkov, smeti (raztresen papir, polivinil itd.), nič ne smo biti izgubljeno. Boj za zemljo je na Kitajskem simbol, ki se je porodil na zmagovitem kmečkeir pohodu Maove kmečke vojske pri Jenanu, kjer so vojaki v roki držali puške ip motike, da so lahko pridelal' dovolj hrane, in jim ni bi|° potrebno več jesti lubja in rastlinja. Po Kitajski deželi smo s0 vozili največ z avtobusi. P0' Ijali smo se tudi z njihovi01 avionom. Stevardese so bil0 oblečene enako kot ostal' Kitajci. Med letom so na01 ponudile čaj, cigarete, bonbone, dobili smo tudi njih0' ve spominske značke. Bilo j0 lepo vreme in zato smo lah' ko opazovali pokrajino P°a nami. Prijetno doživetje je bil0 tudi potovanje z vlakom, njem so bile pogrnjene n0' žice, na katerih so bili Pr^ pravljeni lončki s čajem. je bilo v belo-rdeči barvi, 0|' sto in zelo privlačno. Pri P0' gledu skozi okno, je mi01 nas hitela pokrajina kot 0 filmskem traku. (Nadalj. prihodnjič) Nov veter ZA DRUŽBENI STANDARD NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE Letos od 1. 5. do 30. 9. so .bile počitniške prikolice naše delovne organizacije postavljene v avto campu Zelena laguna. Mnenja glede lokacije so bila različna, kot tudi komentarji uporabnikov prikolic. Nekateri so bili mnenja, da bi morale biti prikolice postavljene ločeno v različnih krajih, drugi so menili, da bi morala biti dana delavcu možnost, da bi odpeljal prikolico kamor bi sam želel, nekateri pa so prebogati, da bi bile prikolice skupaj v istem kraju, treba Pa bi bilo zamenjati kraj letovanja, saj so postavljene v Zeleni laguni že nekaj let zapored. Še bi lahko naštevala želje in predloge posameznikov, vendar to ni namen tega prispevka. Danes bi si med drugim ogledali le racionalnost koriščenja naših prikolic. Naša delovna organizacija Poseduje osem opremljenih Počitniških prikolic. Zasedenost teh prikolic je bila v letošnjem letu naslednja: niesec zasedenost v % maj 8,8 % junij 39,5 % julij 100 % svgust 77 % i^Ptember 10,8 % Povprečna mesečna zase-a®nost prikolic je bila 47,2 odstotka. Upravičeno se lahko vpra-arno zakaj je vladalo tako majhno zanimanje naših de-avcev za koriščenje prikolic maju, juniju in septembru, al je bilo vreme v teh mescih relativno lepo. Kje tiči r,eJ vzrok, da niso bili naši eiavci v večji meri zaintere-rani za koriščenje prikolic omenjenih mesecih? Mor-I , l.e le res, da je treba bh .vzrok v neposrečeno v7 r^n' lokaciji? Morda pa je ok cena? Lahko rečemo, im cena za enodnevno Porabo prikolice (100.00 di-'jriov) v mesecih maju, ju-vi* ln septembru relativno ski • Sa^ 80 t0 Predsezon-Sp .oz'roma posezonski me- mesoAnao pa Je’ da v teh oesech veljajo tudi temu Prniemo nižje cene hotel- uslug. Menim, da bi bilo šiiti V urihod.ni.e Potrebno Taznir* šČBr,i° cenah za kori- Ven I6 prikolic v mesecih iz- ve" sezone. ali fo6! 86 moramo vprašati res „ Tovanje v prikolicah orQan^ajbo|i®‘ možen način 9oVodaran01faletOVania- Nai' ni sai arae,ŠI prav gotovo PriimTi1 pnsPevki uporabnikov 2/3 'C, pokrivajo približno le ima nl?tn,h stroškov, ki jih ciia v383 del°vna organiza- PUkolicah62' Z le,ovaniem v da2s!f9u ,ahko povzamemo, trebno bmi V 'prihodnie P0" njen0 Po * Poglobiti v ome-hiti oJrii lema,iko' prisluh-Praviti .Som delavcev, na-na osno,-rezne analize ter nizirati iBLVSe,9a te9a or9a" 9a bo 'at°vanje tako, da se števil P°s uževalo čim večje 'z tflv*a.vcev Avtotehne. raz|oqov mh in Podobnih smo pristopili k ustanavljanju nove službe — SLUŽBE DRUŽBENEGA STANDARDA. Ta služba je organizirana na ravni delovne organizacije in bo torej delovala v okviru delovne skupnosti skupnih služb. Služba bo pokrivala naslednja področja: — socialno skrbstvo — šport in rekreacijo — kulturo — družbeno prehrano — stanovanjsko problematiko — zdravstveno varstvo — letovanje delavcev Na področju socialnega skrbstva bo služba pomagala delavcem in učencem v gospodarstvu pri reševanju osebnih (družinskih, medsebojnih, prilagojevalnih) problemov, nudila potrebno pomoč materam samohranilkam, nosečnicam, spremljala socialne razmere delavcev in predlagala reševanje posameznih primerov, individualno obravnavala delavce alkoholike in sodelovala pri skupinski terapiji in podobno. V okviru športno rekreacijske dejavnosti bo služba skrbela za organizirano rekreacijo delavcev, s poudarkom na množični rekreaciji. Sodelovala bo pri organiziranju športnih tekmovanj v okviru Avtotehne ter tekmovanj z drugimi organizacijami združenega dela. Služba družbenega standarda bo skrbela tudi za aktivnejše kulturno življenje delavcev. Organizrala bo priložnostne proslave in praznovanja, ter oglede predstav v Drami, Mestnem gledališču ljubljanskem, Operi in obiske občasnih koncertov. V sodelovanju z umetniki bo organizirala razstave njihovih del v naših poslovnih prostorih. Kolikor bodo dani pogoji oziroma bi bili delavci zainteresirani, bi kazalo ustanoviti pevsko sekcijo. Posebna pozornost bo posvečena organizaciji oddelka družbene prehrane, saj je jasno, da zdrava prehrana lahko v veliki meri prispeva k dobri delovni storilnosti delavca. S pestrejšo, izmenjajočo se izbiro obrokov bi omogočili, da bi sev naši delovni organizaciji hranila večina delavcev. Dalje bo služba družbenega standarda skrbela za reševanje stanovanjskih vprašanj, od razpisa do sklepanja posojilnih pogodb oziroma odločb. V srednjeročnem obdobju bo služba organizirala zdravstveno oskrbo delavcev in s tem v zvezi zagotovila zdravnika in zobozdravnika, ki bosta ordinirala ob določenem času samo za delavce Avtotehne. S tem bo zagotovljeno nedvomno boljše zdravstveno varstvo delavcev, zmanjšanje števila odsotnosti z dela zaradi bolezni in pa tudi odhajanje delavcev v ambulante med delovnim časom. Treba je poudariti, da delovanje službe družbenega standarda ne bo posegalo v Naše prikolice na 6-mesečnih počitnicah samoupravne pravice delavcev. 2 nekaterimi nalogami, ki spadajo v pristojnost te službe se ukvarjajo tudi samoupravni organi. Ti bodo seveda še naprej odločali v okviru svojih pravic in obveznosti, služba pa bo skrbela za strokovna opravila in ne nazadnje samouprav- nim organom nudila vso pomoč pri sprejemanju sklepov in odločitev. Z zadovoljstvom lahko torej ugotovimo, da smo dobili službo, ki bo skrbela za zadovoljitev vsestranskih potreb delavcev, istočasno pa bo tudi odgovorna za racionalnejšo porabo sredstev skupne porabe. Jasno je, da zastavljenih ciljev ne bo mogoče doseči brez podpore vseh delavcev naše delovne organizacije. Zato tudi pričakujemo sodelovanje vseh delavcev. Vsi dobri predlogi in ideje so dobrodošli. LUČKA ŽORGA Naprošeni smo, da vas obvestimo SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Minilo je šest mesecev od takrat, ko smo vam pisali, da bi vas ob 25-letnici spomnili na pomen, ki ga ima Prešernova družba. Bili smo zelo veseli, ker ste nam v tolikšnem številu odgovorili na naše pismo in povabilo k sodelovanju. Tokrat vam sporočamo, da bo kmalu, že novembra, Izšla naša redna knjižna zbirka za letos. Seveda želimo, da še pred izidom, če le mogoče v novembru, objavite program te naše zbirke, ki ga prilagamo. Lahko pa program objavite tudi po izidu zbirke. Da bi bila vaša objava vredna vašega glasila in Prešernove družbe, prilagamo tudi kliše našega znaka v upanju, da boste tudi v bodoče sodelovali z nami in poročali o izdajah naših knjig, tako o redni letni zbirki kot tudi o zbirki romanov Iz svetovne književnosti »Ljudska knjiga«, pa o reviji »Obzornik« In naših drugih publikacijah. Če o naši dejavnosti ne nameravate poročati, pa vas prosimo, da nam kliše vrnete. Tovariški pozdravi Prešernova družba MART OGEN, urednik REDNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE 1978 člani-naročniki bodo iletos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979 bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednaronem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših časov. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti — Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš zna- ni popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik o alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 din (broširana) oziroma 65 din (vezana). Vse knjige bodo člani-naročniki prejeli v drugi polovici novembra. prišli ► -4 odšli DSSS: Prišli: 12. 10. 1978 — Prelec Marijan Odšli: 16. 10. 1978 — Jenko Stefan TOZD — TRGOVINA: Prišli: Odšli: 15. 10. 1978 — Srdoč Dušan, Rljeka TOZD — ZASTOPSTVA: Prišli: Odšli: 31. 10. 1978 — Dolenec Julija TOZD — SERVISI: Prišli: 2. 10. 1978 — Pirc Lado 9. 10. 1978 — Oven Branko 17. 10. 1978 — Jeršin Jože 17. 10. 1978 — Smolič Jože NAMESTO UGANKE " U2 U oe ^OMLo s mTO >\jou*m)co k!a % \2U>S.LA\h' L ■5L£>tAf=.M. UMS-TAJO — ^ 5-TK/l i-EO EŽ.TA 7*£K.— CfAM- ^>KJ KLAPAft (ATALcK KEKA 'Z CK/J/ qoej Tol*,L/- Pmkl \A Kd- ZoUZu / »•'P 1 .f f-" KaLoKA L-Jup: VApvEH ■ZSTfZA- MSH P h un f 1 }}\ izfzn- KUPOEK. Zskilete ka TKAV-Mkjj TKA- tuiruA ZA zavede šSh ne.7* ke-Pka TKA— M K/A 'a/zjL. ToKKAft SAfP SLAVKO mb-•S>7je> h&tZVE- vel-ik lliT? AIZMT, Ho/^-7 A0 eorsve, zaseje. IZ )Č£>pu KUJV EKAUC, ■PMU- ČArz. AuqEK. ■PoŽEE- UTE.- MZE PKjMčK VAZ-nz' ZA PALI- CO PoPEVK, : /TA/-, E/L-M . KgMiK *S7At/A -ZJtSAU — KAPI — Pot-I — . TIKE SlHAKUh BofLIVT rfZ£L- oTotJ ŽJJPAU žr&&r- KJU tžL KAp/T C.LP\VK>t iŽTEV- MK. ZoKA- MA zjzmlZa OKCjA/u V/pA MEi-ŽEC. L.7U/ZE2A/I Pop KJEEiJZ. - ■s-V ka- KJZgM ‘-.take ■ŽIEUEK. PrztT/ — (joK.- ■*KJ vi^oui- eAK-zTA ajzes.-n- CA TUVI 7- A7/CVJ U/ rp£&- 'SSZ.Ck x (PVu&o) /f C//4- / p£=Tei- L-IKV * NA 9 CICERO IZGOVOR December je čas obračuna. Tokrat potrebujemo največ izgovorov. Posebno vam priporočamo enega, ki je univerzalen in ga lahko uporabljate vsi in za vse priložnosti. Glasi se: »■To bom storil prihodnje leto. Od takrat naprej bo vse drugače.« Po Novem letu ne boste več kadili, pili, ponočevali, lagali, zapravljali itd. Postali boste pravi angel in izgovorov sploh ne boste več potrebovali. To bo seveda po Novem letu. Sami morate le določiti, po katerem Novem letu bo to. KOLEDARČEK — DECEMBER 1. 12. 1918 — V Beogradu objavljena združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo. 5. 12. 1946 — Zvezna skupščina sprejme zakon o nacionalizaciji industrije, trgovine in bank. 6. 12. 1942 — V Bosanskem Petrovcu je ustanovljena AFŽ Jugoslavije. 7. 12. 1941 — Japonci napadejo Pearl Harbour. 10. 12. 1948 — Generalna skupščina OZN razglasi deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. 13. 12. 1964 — V Beogradu se konča 8. kongres ZKJ. 17. 12. 1903 — Brata Wright opravita prvi polet z letalom. 22. 12. 1941 — V vasici Rudo ustanovljena I. proletarska brigada. Rojstni dan JNA. 30. 12. 1920 — Kraljeva vlada objavi OBZNANO, s katero je prepovedal® KPJ. 31. 12. 1939 — V Jošto-vem mlinu pri Celju s® začne druga konferenc« KPS. — Koliko stane soba ^ vašem hotelu? — Brez razgleda 60 d1' narjev, z razgledom Pff 200.000. — Ja kako? .. — Ja veste, bi mora1 sosednjo hišo porušiti. ■ d * Pride prijatelj na ob^ k direktorju podjetja ugotovi: — Tale vaša strojepisk je pa res hitra. .. — To še ni nič. Ti bi moral videti ob dveh, * se odpravlja domov. — Strašno grde izTCfrl! prinaša mule z dvoriš*11 se je pritoževala soseda-— Našemu pa ni tr®0. na dvorišče, jih ima doto dovolj.