RAPORT NAVADNEGA OBČANA
Svobodna menjava dela
Drago uredništvo Dogo-vorov! Bodite mi zdravi in veseli. Saj ste tudi lah-ko. Vaš Vene je židane vo-Ije in zdrav kakor ribcu. Kako tudi ne bi bil, fco pa mu gre to jesen vse kakor po loju. Da, da, to-variši novinarji, kakor po loju. In to zdaj malo gor, potem malo dol, toda ni-koli ravno. A ne pozabite, da je vaš Vene kmečki sin od peta do glave. To pa je to jesen bistveno pove-dati. Seveda ste uganili, da je tako zaradi bogate jeseni.
Tako sem nekega dne odšel v svojo rojstno vas. Obiskal sem svojega brata, ko so se hruške začele lo-ntiti, jablane pa se pripo-gibati od botečin, koliko revice nosijo. Pravim mu: Ciril (tako je mojemu bratu Ime), dovoli mi, da oberem tisto frankinjo (mislim na hruško), da jo osvobodim bremena. Tudi tebi bo lašje. To jesen, pa tudi čez poletje in že spo-mladi si se veliko mučil, pa mislim, da bi bilo prav, ko bi te vsaj nd koncu rešil bremen in skrbi. Saj sem vendar tvoj brat. Te-ga nikoli nisem tajil.' Ka-ko tudi bi. To bi bilo sra-motno.. « Ciril me stro-go pogleda, potem pa se nasmeje in reče: »Lahko, Vene. Vzemi lestev in na hruško. Kilogram hrušk, ki jih sam tiabereš, stane tri dinarje, iz kleti pa šti-rt.<( zdaj ga jaz pogledam zelo strogo in mu strogo odvrnem: »Saj ne misliš resno, Ijubi bratec. Če se ne motim, sva skupaj ras-la in skupaj zalivala tisto hru&ko frankinjo.« Brat^se še slajše nasmeji in de: »Rasla in zrasla. Jaz s hruško, ti pa si jo sku-bil.« še enkrat mi je za-vrela kri. Pomislil sem: niti brat ne misli več ka-kor brat. Tudi on se je Se komerciaHziral. Kje je
njegova bratska solidar-nost. Zato mu pravim: »Dobro, recimo, da je ta-ko, kakor praviš. Toda moj brat si. Torej imaš zavoljo tega tudi dolžno-sti. Da pomagaš bratu. In zdaj recimo potrebujem bratovo pomoč. Moje hru-ške niso rodile. Zato pa cene, bratec, da ti po pra-vici povem, še preveč. Ob nje se sleherni dan spo-taknem, vsak dan me bo-dejo v nos. Glej torej, da izpolniš to svojo dolž- -nost.« Brat pa me zajed-Ijivo pogleda. Pozna me. Ve, da nikoli ne mislim eno, drugo pa govorim, zato mi odgovori: »V redu, Izpolnjujem dolinosti, to-da imam tudi pravice. Mo-ja pravica je na prvmer, da stopim z bratom v naj-plemnitejši odnoš, ki smo ga. uvedli tudi v družbi (vidi ga, kako se je ta kmetavz usposobil, si mi-slimj, imenuje pa se — svobodna menjava dela. Torej jaz tebi hruške, ti meni delovni čas. Vse to bomo spremenili v dinar-je (uh, pomislim, ko bi naju zdaj slišal naš po-kojni očka, kako bi to sprejel), pa bova potem izračunala, koliko dolgu-ješ meni aelovnih dni, ko-liko pa jaz tebi hrušk, ja-bolk, krompirja, zelja, mo-ke, mesa in mlečnih izdel-kov, sploh vsega, kar smo letos pridelali.«
Tako sva tudi storila.Iz-računal je, da potrebuje. za obiranje sadja, za zim-ska dela okoli priprave se-tve in za setev približno 60 delovnih dni. To spre-meni v dinarje, kar jezna-šalo okoli 6.000 dinarjev. Tedaj mi reče: »Kakor vi-diš, mi primanjkuje delov-ne sile. Ti pa si zdrav kot riba in dobre volje kakor Pavliha. Zakaj ne bi ti po-magal bratu, ko rnu je to potrebno.« Nasmejem se in  rečem:   »Koliko  pa  je
to hrušk, jabolk, krompir-ja, mesa, sira pa tudi vseh tistih Utrov žganja in vi-na ne boš, bratec popil sam.« Vzame svinčnik in začne računati. Ko izraču-na, pravi: »Ena frankinja je tvoja, dve jablani, ka-nadka in jonatan, polovi-ca tiste njive krompirja, na katerem je letos Igor. Tega skuhaš, kakor da je iz masla. Poleg krompirja še dve vrsti zelja. Dal ti bom tudi kad, da ga boš dal kisati. Tisti prašič, ki ima za ušesom črno liso. Do dneva republike bo imel zagotovo sto kilogra-mov. Rdeča pletenka je polna žganja. Tudi ta je tvoja. Na Martinovo pridi in vzemi sodček, predzad-njega v kietu ženi naf se dogovorita, kakšno moko naj ti pošljemo... Pa še nekaj: v imenu bratske sloge in Ijubezni ti daru-jem pet kilogramov ore-hov (te je spomladi vzel vragj in tri velike hlebce sira.«
»Dobro, dobro,« pore-čem. On pa me gleda in doda: »To ni samo dobro zate, marveč odlično za-te. Jutri se torej javiš na delo. Delovni dan traja tu-di pri meni osem ur.« ln tako, dragi Dogovori, že nekaj nedelj svobodno menjavam delo z bratom. Zato vas prosim. da napi-šete članek o pomenu sna-ge jeseni, da bi se moji varovanci v blokih. za ka-tere skfbim. naučili skr-beti za snago in red. ker je njihov »kapetan« Vene na plemenitem poslu — v svobodni menjavi dela. Če boste to storili ne bo nih-če od njih kritiziral, celo če bo v bloku nered. tega pa je: veliko, saj centralno gretje skoraj umira. elek-trika pa je doživela k. o. Dotlej pa vas lepo pozdra-vlja vaš veliki prijatelj
HIŠNIK  Vene Horvat