Ločite šolsko upravo od polilične! Varujmo suojo samostojno sodbo tudi napram lastni stranki. — Ali naj ostanemo podrejeni policijski oblasti? — Moderndorferjev slučajje tipičen za nezdrave razmere. — Boj za svobodo učiteljskega stanu in osamosuojitev prosvetne stroke. Pos-osto smo morali učitelii orei slišati očitek oolitične lahkovernosti in neizkušenosti. Vzeoia k politični samostoiinosti — ne v tem snrislu. da bi koera odvračali od ¦oolitične strairtke. amoak v terri smislu. da si varuiemo svoio samostojno sodbo tudi napram iastni stranki — mora biti ena izmed proefrarrmih naših točk oo izvršenem* stanovskem ookretu. Vsak slučai kršema naših zakonito zaiamčenih nravic nam mora oostati politična oreizkušnia v tem smislu. da se vprašamo in ufotovimo. kip so naši resnioni mriiatelii. fcie mepr'irate'lii. Zadnia leta smo vedno poeoste.ie za.hte.vali ločitev šo'ske nnrave orl politi5ne. ali kakor oraviio Srbi. noliciiske Ostalrv oa ip zp-oli Dri besedah. V resnici lezemo vpdno Hoblie v aibsolutizem in odvisnost nd policiiske unrave Treba ie /Dribiti. da ip zavest v naših vrstah še vse nrp.šibka. da ip sleherni Man orp-anizaciie dolžan v svoii stranki zastopati nro^ramatirnp naše nostulate. Stranke moraio z barvo na dan in iasno ooredeliti svo>ie sta'išče nanratm na.šim stanovskim zahtevam. Ko^ar dosedanip izlkušnip še niso izmodrile mu mora slučai Moderndorfer odpret: oči. Pustimo tukai osebn notoolnoTtin rft strani. Imeimo le eno pred očmi: Dafte« meni — iutri tebi! Naše dobro Tvodprto mnenie .?e da se vsp tp nenravilnosti ki so se doeodile v slučaiu Moderndorfer in kar ie z tiiirn; v vvezi kakor raznus*- kraineea šo'skeca sveta v Mežici. np. bi bilp nanravfe ako bi odločale v šolskih stvareh zcoli orosvetnp oblasti no svoiiti strokovniakfh h učiteliskih vrsr ako nolitični na5i šefi np 'bi ukrepaK česito pteko niih. Ni morda ta s'učar poedin. naiveč nam iib ostanp naibrž prikritih Zavest. da nekateri politični šefi stalno samovo'ino nose?aio v šolskp zadeve in še v svoji ozkosrčnosti oose^aio v zakonitji naša prava Dostaia zavednpmu in naprednemu učitelistvu neznlosna. Tudi šoistvn ^otovo ni v nrid. da avfori*eta Solskili oblasti ipri t^kili eksperimentih trni in se si>e1.iava zadeva1 hote ali inehotž na politični tir. Dokler so še obstoiali 0'kraini šolski 5veti in višii šolski svet, kjer smo imeli isvoie izvolienp zastopnike. smo imeli v tph knrporaciiali neko zas^rrvbo napram samovol.ii in birokratizmu v šolski urora- vi dane«; ima ptvo in zadnin besedo v Tiiei politični uradnik. 'ki žp kot tak ne more fmeti nraveea razumevania ^a naše težnie Boli izrazitefa ' policiiske?a režima v naši šolski uoravi knt vlada danes si Hahka nredstaviiati ne mnremo. V en: in isti osebi ie združena funkcMa noliciiskep^a in prosvetne?a šefa. Dvoino nad7.orstva iVvaiain sreski noMavarii in veJiki žimani kot naši nredstoiniki nairT nami. nadziraio na<: m oceniiuieio naše delo notom! strokovniiti referentov Uporalbliia se v nekaterih s'učaiib orav izdatno — crožništvo da1 pošilia no notreb' zauona noročila o na« in našpm' delu To ie za nas naravnost ponižuioč položai! Kip ie možno tu onr> razmerip medseboinpp^a zaupania. ki ip za nrosneh šolstva in nrosvetp nuino notreben! Katera drup-a stroka uorave bi kai takeea orenašala! ln vendar nerodna roka v nobeni .dru^-i lipravni StrnW ,up mnrp, učmiti to- JiVrv šknde ko+ bas v .šolsiki. Poiitični nrariniV sp kot tj»k zavestno opre:d'pl;uie od našp srroke. On np rmnre h"ti s srcem .iaš Z drup^imi očmi ^'eda na srvlo «n učitelistvn kot strokovni naš predstoinik. Lahko da ie orinesel seboi v službo cimnatiie do učitelistva lahkn ip učiteliski sin. a sirrmatii^ se kai labko iznrevržeio v antra.arHe. Dotični uradnik kai rad smatra vsak naš odpor^ prori nezakonitim oblastniTn ukrepom kot unornoist. vaien ie ukazovania zamalo se zdi niemu. ki ie sam nestalen. da sr niemn ali druieiim volivnim osebam neliubep"a nritelja ne da brez nadaliniep-a oremeščati. kakor oremeščairv orožnike. Povrh že sama nieeova služiba kot eksekutivne^a orp-ana vsakokratneffa vladne^a režima 'abko vs^v dan izzove konflikte s podreienim notelistvom Razmerp se bodo v tem po^lprim 5° preip po slab.šalp kot izboiišale. Mržnia napram nosameznemu učiteliu laWkr» prebaia na ves stan in nastane labko v nkrain vsled te^a naravnost nevzdržrio razmerip med učitelistvom na eni in političnim šefom na druei strani. Ne zabimo ko smo hili vaiptii blapčevania in smr> marsfkai T>renašali kar dane«; ne bi mo?li in hoite'i več. Ratii oriznavamo da imamo in smo imeli med svcvfim.i nredstoiniki nolitične stroke odkritp priiatelie učitelistva in da so ti s svoio avtoriteto šoli in naši sfvari mnofiro koristili. a razmerp se spreminiaio in senčnatib strani sedanieea našepn Službeneea rafemer.ia do političniri šefov ie mnofo več -kot svetlih. Nihče .nam ne vzaine danes nrepričania. da bi tako šolska kot politična uwava pridobila. ako bi se <?<?, čimboli lcčilo. Teoretično se da kaka srfvar bodi z ene^a ali dru^e^a vidika zaeovariati. a za nas so merodaine oraktiriie izkušnie in skrb za bodočnosit ter mirni razvor šo'stva Vsp to na p^ovori 73 ločitev šolske orl ooliciiske uorave. Zato bo treba započeti resno borbo. da ta cili čimprei dosežemo. Vs^ ie odvisno od naše nolitične zrelosti. discipiliniranosti. vztrainosti in borbenosti.