Mercator glasilo delovnega kolektiva Mercator Leto xv. Ljubljana, avgust 1977 št.7 V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: — gradivo za 3. zasedanje delavskega sveta SOZD — novo skladišče živil v Idriji kako so zaživele delovne organizacije Mercator — Hoteli gostinstvo, Mercator — Rožnik in Mercator — Velepreskrba — poslovni uspeh ob polletju — počitniški dom v Dajli — sestanki, zasedanja, seje... — sejmi Novo skladišče živil V tem mesecu, natančneje 5. avgusta, so delavci delovne organizacije MERCATOR — RUDAR Idrija slavili pomembno delovno zmago: jiajstarejša skladiščna delavca Franc Božič in Srečko Vončina, sta odprla v Mokraški vasi pri Spodnji Idriji, novo skladišče živil z 2300 kvadratnimi metri bruto površine. Uvodoma je spregovoril o tej pomembni prireditvi, ki so jo delavci prejšnje TOZD Idrija načrtovali že od leta 1971, ko so se združili z Mercatorjem, predsednik delavskega sveta Ivan Skrt. Poudaril je, da so imeli stare skladiščne prostore raztresene na petih mestih v Idriji, v dotrajanih zgradbah. Stari idrijski magazin je postajal ozko grlo in onemogočal normalno oskrbo prebivalstva. Z združitvijo so bile dane nove možnosti za razvoj trgovske dejavnosti v Idriji. Prva pridobitev je bila blagovnica. Kljub težavam pri investicijskih vlaganjih pa so pristopili tudi k izgradnji prepotrebnega skladišča, ki so ga pričeli graditi v lanskem letu. Delavci v starih skladiščih so bili izpostavljeni težkim fizičnim naporom o produktivnosti pa kljub njihovi marljivosti ni bilo mogoče govoriti. Petindvajset ton sladkorja so nakladali ves dan, sedaj, v novem skladišču, pa bodo s pomočjo sodobnih viličarjev opravili to delo v dveh urah in pol. Na slovesnosti je govoril tudi generalni direktor SOZD Mercator, tovariš Miran Goslar, ki je delavcem Rudarja čestital za dosežen uspeh. »Ta objekt predstavlja kompleksno zaokroženost trgovske mreže v Idriji,« je med drugim dejal tovariš Goslar, »in pomeni možnost za povečanje obsega prometa tudi preko občinskih meja. Delavci z njim prevzemate nase velike obveznosti, predvsem z odplačilom kredi- tov, vendar vam to ne bo težko, saj ste že vsa leta nazaj pokazali zrelost; racionalno ste gospodarili z osebnimi dohodki, da ste se lahko lotili izgradnje.« Seveda pri tem ni pozabil omeniti pomoči ostalih TOZD in DO, združenih v Mercator, ki so idrijski delovni organizaciji z nekaterimi olajšavami pomagali priti do sredstev. Z nekaj besedami je orisal tudi naše prihodnje naloge in načrte. Pred nami so veliki plani, ki jih bomo uresničevali le z združenimi močmi. V srednjeročnem načrtu dela in razvoja smo si zadali za 158 milijard naložb, kar bomo uresničili le ob izjemnih naporih, ker vemo, da Henrik Šinkovec in Vasilij Krepež sta že pred otvoritvijo opravila tečaj ^ voznika viličarja. Objekt v gradnji Franc Božič in Jože Pavšič sta nove pridobitve zelo vesela, saj bo njuno < odslej veliko lažje. ie položaj trgovine težak in da je naša akumulativnost nizka. Vrednost objekta znaša 10 milijonov dinarjev. Skladišče je sodobno opremljeno s potrebno ntehanizacijo, s hladilnicami, urejenimi upravnimi in sanitarnimi pro-stori ter garderobami. Objekt je Sradilo gradbeno podjetje Zigrad iz Idrije po načrtih Projekta Gorica in P°d nadzornim organom TOZD mvesta. V skladišču dela skupno 23 delav-c®v, če štejemo tudi delavce v administraciji in sedem šoferjev. Zapis bomo zaključili z mnenji dveh de-avcev, ki sta po dolgoletnem težjem delu v starih skladiščih doča-^nla lažje delovne pogoje in lepše delovno okolje. IOŽE • PAVŠIČ, komisionar: *Naše delo bo odslej lažje, imeli bomo boljši pregled nad blagom in večje zaloge. Sploh bo vse teklo po novem sistemu. Prej smo en komision pripravljali na petih oziroma šestih mestih in je vse skupaj trajalo dve uri, sedaj pa ga bomo pripravili na enem mestu v nekaj minutah.« FRANC BOŽIČ: delavec: »V skladišču delam že trinajst let in sem kljub težkemu delu kar vztrajal, čeprav je bilo že nevzdržno. Vedno sem upal na boljše, tako kakor tudi moji sodelavci, s katerimi se lepo razumem. Danes sem srečen, da smo naposled le v novem in Ippšem, saj smo za ta cilj žrtvovali tudi del naših osebnih prejemkov. Delal bom še vedno klasično; izpita za viličarja nisem želel delati, ker raje delam po starem, z rokami. Pa saj zdaj ne bo tako težko kot prej!« NADA RIHTAR Velik delovni uspeh idrijskega kolektiva. Sodobno skladišče živil. Poslovni uspeh ob polletju UPI IN OBETI Polletje je prvi mejnik v ocenje-^nju poslovanja TOZD in DO. Do 3- 7. 1977 so TOZD izdelale po-s‘°vni uspeh med letom — bilance bspeha. V Zakonu o združenem I elu, ki smo ga sprejeli v lanskem etu, je na novo opredeljena delitev celotnega prihodka, dohodka in Clstega dohodka. Polletni obračun Uspeha temelji že na novih izhodišč-. postavkah, kakršne predpisuje ^akon o knjigovodstvu. Novi pred-P*5' zahtevajo prehod na spreme-|jlen kontni plan (ki pa s tem obra-cUnom še ni bil obvezen) in nov .čin obračuna. Težave nastopijo Pr' primerjanju z lanskim obdob-Ienb ki je zgolj prirejeno za potrebe sedanjega obračuna. Ob koncu zapisa je tabela, iz ka-ere je razvidna rast celotnega pri-°dka v letošnjem polletju po °ZD in po dejavnostih. Za SOZD I kategorija večja v letošnjem ten za 20%. Povečanje mnogo eta, vendar se moramo ob njem ateisliti. Ali je povečanje plod ^asega truda in prizadevnosti, ali S°lj zunanjih vzrokov? Najbrž sta jjjstopani obe plati dejavnikov, j. 'tenja o stopnji inflacije so še de-tena, očitno pa je, da so cene spet '',1Cele s potjo navzgor, ne da bi jih . tem spremljala rast produktivno-'■ Delno pa gre tudi za oživitev SgSP°darstva, kar je vidno predv-s te Pri drugih dejavnostih, predv-jte pri višini zalog v proizvodnji. j^asprotno tej ugotovitvi so v SOZD tecator zaloge, ugotovljene na jjj.. agi stanja 30. 6., narasle za pri-ist'Zn° ^ odstotkov glede na lanski ‘termin. Rast zaloge je precej una v trgovski dejavnosti, kar nas lj: . iuje na misel, da se zaloge sete iz proizvodnje v trgovino. Izpol-,ev plana celotnega prihodka po Čg te^aostih je polovična, ali večja in e bo taka rast celotnega prihodka nadaljevala v drugi polovici leta, lahko upamo, da bo načrtovani vrednostni obseg posameznih dejavnosti presežen. Glede na to bi moral biti tudi čisti finančni rezultat boljši. Na žalost pa letošnji polletni podatki niso primerljivi z lanskimi zaradi spremenjenega načrta obračunavanja dohodka. Pri prihodkih od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in storitev (tako se sedaj imenuje nekdanja realizacija), je dinamika podobna gibanju celotnega prihodka, le, da je stopnja povečanja malce nižja glede na lansko obdobje, in sicer 15 odstotkov. Plan prodaje je izpolnjen 50-odstotno, trenutno je izvršitev planskih nalog najnižja na področju industrijske dejavnosti, najvišja pa v okviru tehničnih in poslovnih storitev. Pri tej dejavnosti ne gre toliko za pretirano uspešnost kot najbrž za prenizko postavljene planske naloge. Za primerjano obdobje naj omenimo, da so se v SR Sloveniji cene industrijskih izdelkov povečale za 8,5 odstotkov, življenjski stroški pa kar za 13. Do konca leta se te kategorije očitno ne bodo zmanjšale. Indeks dohodka je za SOZD Mercator 172. Za tako veliko povečanje moramo omeniti več vzrokov. Eden izmed teh je že samo ugotavljanje dohodka. Med dohodke se po novi metodologiji šteje tiste poslovne stroške, ki vplivajo neposredno na rezultat dela, prispevki in davki ter ostale dajatve kot na primer prispevek za delovno skupnost, za ohranitev in varstvo človekovega okolja, pa gredo iz dohodka. Letošnji dohodek je torej večji za nekatere obveznosti, ki so bile prej vključene med storitve pri stroških, večji pa je tudi za povišano amortizacijo, ki je tudi ni več med porabljenimi sredstvi. Porabljena sredstva so zgolj računsko manjša glede na lansko obdobje, dohodek pa je večji. Največjo rast dohodka so imele naslednje dejavnosti: kmetijstvo, industrija in zunanja trgovina; najnižjo pa gostinstvo. Z dohodkom se najprej pokrivajo obresti. Te so za SOZD v prvem polletju 77 približno 30,352 milijonov in so bile za 2,55 odstotka nižje kot v lanskem istem obdobju. Začetne lanskoletne težave z likvidnostjo so minile, zato se je tudi obseg kreditnega potenciala nekoliko zmanjšal. Zmanjšanje je delno pripisati tudi nižji obrestni meri za nekatere vrste kreditov. Glede na to, da se je likvidnost vsega gospodarstva izboljšala, je težko razumljivo, da ob obilju prostih denarnih sredstev ostajajo obresti še na tako visoki ravni. Z dohodkom pokrivamo tudi prispevke samoupravnih interesnih skupnosti. Ti so se povečali za 84 odstotkov glede na lansko polletje, prav tako davki družbenopolitičnim skupnostim. Zmanjšanje med obveznostmi iz dohodka je vidna le pri zavarovalnih premijah, bančnih storitvah in ostalih manj pomembnih postavkah. Opažamo veliko rast sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti, v nasprotju z rastjo sredstev za razširjeno reprodukcijo TOZD in DO. Dajatve in inflacija trgajo ustvarjeno akumulacijo iz rok tistih, ki so jo ustvarili. Po statističnih podatkih so se sredstva vložena za investicije (sem štejemo vire TOZD, bank in drugih organizacij) zmanjšala za 34 procentov in so gospodarske organizacije investirale manj glede na lansko obdobje kar za 41 odstotkov. Situacija v SOZD Mercator je precej podobna situaciji v slovenskem gospodarstvu. Možnosti za naložbe so velike, težko pa je zbrati potrebna sredstva zanje. Udeležba ostanka dohodka v čistem dohodku (ki je sestavljen iz sredstev za osebno porabo iz skladov)'je v letošnjem polletju večja kot lani (letos 24,8, lani 12,7 odstotkov). Delež je večji tudi zaradi opustitve povišane amortizacije med stroški (tiste TOZD, ki so imele prej veliko amortizacijo nad predpisanimi stopnjami, so sedaj oblikovale .bistveno večji ostanek dohodka) in zaradi vključitve nekaterih obveznih posojil gospodarskim samoupravnim interesnim skupnostim v čisti dohodek. Sredstva za osebno porabo (poslej so v to postavko vključeni bruto osebni dohodki, prejemki iz civil-no-pravnih razmerij ter ostali osebni prejemki, ki vsebujejo med drugim tudi regresirano prehrano, so se povečala za četrtino glede na lansko polletje. Ker postavka ni razčlenjena, ne moremo ugotoviti, v kolikšni meri so se povečali osebni dohodki, računamo pa, da približno 20 odstotkov. Število zaposlenih je naraslo na 7.354, ugotovljeno na podlagi opravljenih ur in je večje za 1,94 procenta od podatka za lansko polletje. Rast zaposlenosti je torej pod slovenskim povprečjem, ki znaša 2,5 procenta. Dodatne težave, ki nam zamegljujejo realnost podatkov, izvirajo tudi iz reorganizacije TOZD v nove TOZD (tu mislimo predvsem na Grmado, Dolomite in Golovec) in oblikovanje novih delovnih organizacij ter iz neenotnosti knjiženja. Navodila za izdelavo obračuna so na primer dopuščala dve možnosti za knjiženje prispevka Delovni skupnosti SOZD tako, da so lahko to postavko računovodje vključili med storitve pri dohodkih ali pa so ga smatrali kot odstopljen dohodek. Kljub neprimerljivosti, ugotavljamo, da se izgube ne pojavljajo več v takem obsegu, kot v lanskem letu, saj smo jih lani ob polletju zabeležili v višini 44,748 milijonov, letos pa je 1,247 milijona. Te izvirajo pretežno iz kmetijske dejavnosti in so sezonskega značaja. Ob koncu leta TOZD, ki poslujejo na tem področju običajno izgub nimajo. Pričakujemo, da bodo pristojni organi metodologijo obračuna ustrezno pripravili, reorganizacijske spremembe pa nam bodo povzročale težave še vse leto, šele leto 1978 bo bolj primerljivo z letošnjim obdobjem. Kazalci so optimistični predvsem glede na lansko polletje, pri tem pa moramo upoštevati, da smo prav v lanskem letu dosegli najslabše rezultate v zadnjih nekaj letih. ALENKA SRDIČ Celotni prihodek OZD 1. L—30. 6. 76 plan 77 L L—30. 6. 77 % doseg, plana indeks 77 /76 MERCATOR — TRožnik 816.695.463 1.974.991.457 945.970.507 48 116 TOZD Dolomiti 173.591.434 491.840.945 236.235.531 48 136 TOZD Golovec 235.146.612 475.380.592 223.101.994 47 95 TOZD Grmada 191.589.978 428.531.899 211.449.695 49 110 TOZD Metlika 24.556.618 63.973.000 30.597.884 48 125 TOZD Gradišče 22.218.132 56.800.000 27.552.623 49 124 TOZD Preskrba 54.198.174 137.230.000 62.206.152 45 115 TOZD Beograd 84.081.793 214.703.937 106.919.853 50 127 TOZD Jelka Ribnica 31.312.722 88.972.711 41.626.750 47 133 DS MERCATOR — Rožnik — 17.558.373 6.280.025 36 MERCA TOR — Hoteli-gostinstvo 41.621.905 102.132.855 52.383.117 36 126 TOZD Kav. Evropa 4.252.728 8.873.000 4.867.455 55 114 TOZD Kav. bar-Nebotičnik 2.381.962 5.260.000 3.098.860 59 130 TOZD Jelka Hrastnik 5.923.738 13.815.103 6.339.105 46 107 TOZD Sremič 6.333.676 16.700.000 7.517.798 45 119 TOZD Ilirija 22.729.801 57.484.752 30.559.899 53 134 MERCATOR — Gostinsko podjetje Idrija 8.674.477 19.065.000 9.762.861 51 113 MERCATOR — Velepreskrba 837.630.768 1.966.689.975 975.572.121 50 116 TOZD Grosist 471.217.011 1.086.746.800 536.626.335 49 114 TOZD Trgopromet 117.050.727 272.500.000 133.541.526 49 114 TOZD Standard 113.768.927 304.938.953 148.878.331 49 131 TOZD TMI 105.196.201 249.351.937 123.034.445 49 117 TOZD Investa 26.540.022 43.400.000 27.918.054 64 105 TOZD Hladilnica 3.857.880 9.752.285 5.573.430 57 144 MERCATOR — Panonija 259.281.243 641.218.000 328.189.708 53 127 MERCATOR — Emba 86.183.426 217.200.000 99.286.898 46 115 MERCATOR — Potrošnik 33.265.313 82.773.000 42.927.361 52 129 MERCATOR — Sloga 45.545.550 116.446.000 57.989.956 50 127 MERCATOR — Univerza! 66.127.186 170.775.000 83,977.406 49 127 MERCATOR — Contal 442.871.302 773.404.200 400.900.951 52 91 TOZD Cibes 10.159.498 18.904.200 9.917.439 52 98 TOZD Conimex 432.564.046 754.500.000 390.833.597 52 90 DS Skup. služb 147.758 — 149.915 101 MERCATOR — Slovenija sadje 276.300.846 578.700.000 332.689.128 57 120 MERCATOR — Idrija 101.958.468 240.000.000 115.466.261 48 113 MERCATOR — Sadje zelenjava 131.661.548 325.770.000 148.252 46 113 MERCATOR — Preskrba Krško 79.940.796 212.231.380 95.507.744 45 119 MERCATOR — Zarja 58.365.943 145.600.000 67.839.843 47 116 MERCATOR — STP Hrastnik 44.052.307 110.500.000 53.854.757 49 122 MERCATOR — Agrokombinat 110.093.189 262.138.740 139.489.876 53 127 TOZD Kmetij, z usl. 87.089.316 — 105.552.829 121 TOZD Kooperacija 20.682.997 — 31.252.038 151 DS Skup. služb 2.320.876 — 2.685.009 116, MERCATOR — KK Zasavje 46.974.524 130.870.000 70.572.981 150 TOZD Kooperacija 8.936.191 — 41.250.245 462 TOZD Proizv. — trg. 36.803.379 — 27.915.070 76 DS Skup. služb 1.234.954 1.407.666 114 DELOVNA SKUPNOST SOZD Mercator 49.490.322 36.292.469 56.912.143 157 115 SKUPAJ 3.536.734.576 8,079.798.076 4,077.545.9089 50 120 OZD L L—30. 6. 76 plan 77 L L—30. 6. 77 % doseg, plana indeks 77 /76 Kmet. proizv. 153.511.883 393.008.740 205.970.182 52 134 Industrija 191.379.627 466.551.937 222.321.343 48 116 Trgovina 2,338.930.482 5,639.932.217 2,752.741.999 49 118 Teh. in posl. st. 40.557.400 72.056.485 43.408.923 60 107 Gost. in turizem 50.296.382 121.197.855 62.145.978 51 124 Zunanj. trg. 708.864.892 1,333.200.000 723.522.725 54' 102 Delovne skup. 53.193.910 53.850.842 67.434.758 125 127 Kako so zaživele delovne organizacije Mercator — Hoteli gostinstvo, Mercator — Rožnik in Mercator — Velepreskrba Po temeljiti razpravi Zakona o združenem delu in analizi samoupravnih °dnosov smo se delavci Mercatorja odločili za reorganizacijo v sestavljeno Organizacijo združenega dela, kjer pa ni šlo )e za organizacijske spremembe v Sn»islu Zakona o združenem delu, temveč se je v SOZD Mercator združilo še "ekaj novih delovnih organizacij. Nekatere od njih so se vključile v obstoječe delovne organizacije Mercatorja, nekatere v njegove TOZD, spet druge so °bdržale status delovne organizacije v okviru SOZD. Danes ima SOZD 18 delovnih organizacij, od katerih je 10 enovitih, kar pomeni, da v svojem se-s,avu nimajo TOZD, in 32 TOZD. Na referendumu 29. marca in 3. aprila letos, smo potrdili svojo odločitev *a združitev v SOZD. Krenili smo na novo samoupravno pot, zgrajeno na lovili družbenoekonomskih odnosih in v novih samoupravnih organizacijah. Od podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Mercator b° kmalu minilo že šest mesecev, zato je prav, da pogledamo, kako so zažige naše nove samoupravne organizacije. Za naš razgovor smo si izbrali tri 'o sicer delovne organizacije: MERCATOR — HOTELI GOSTINSTVO, Mercator — rožnik in Mercator — velepreskrba. Izbrali smo si jih zato, ker so to povsem novo ustanovljene delovne organi-*acije, ki vključujejo skupno 19 TOZD. Nekatere so prej delovale kot ^OZD Mercatorja oziroma so bile na novo oblikovane (TOZD Grmada, ^OZD Golovec in TOZD Dolomiti) ali pa so iz delovnih organizacij postale ,eoieljne organizacije združenega dela. Poleg nove oblike organiziranosti v delovnih organizacijah: MERCATOR _ PANONIJA Ptuj, MERCATOR — SLOVENIJA SADJE Ljub-5>ana, MERCATOR — RUDAR Idrija, MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE Idrija in v obeh kmetijskih organizacijah — MERCATOR — Agrokombinat Krško, Mercator — kmetijski kombinat ^®vnica — o kateri bomo pisali v prihodnjih številkah glasila, je v ljubljanskih *reh delovnih organizacijah prišlo do največjih sprememb. Okvirne teme, o katerih je tekla beseda, so bile naslednje: ~~~ Priprave na registracijo ~~ Normativna urejenost Poslovanje Družbenopolitične organizacije Sodelovali so: Sašo Žabjek v. d. direktorja MERCATOR — HOTELI GOSTINSTVO, Edo Božič v. d. direktorja MERCATOR — ROŽNIK, B°ian Sever v. d. direktorja MERCATOR — VELEPRESKRBA, Miran Goslar v. d. generalnega direktorja, Nada Rihtar in Matjaž Marinček, sode-avca centra za obveščanje. Pogovor je vodil odgovorni urednik glasila Vasja Bntina. PRIPRAVE NA REGISTRACIJO o V tem delu pogovora smo izvedeli Pripravah na vpis v sodni register |jr!. Okrajnem gospodarskem so-IScu Ljubljana, za kar je potrebno * ,eriložiti samoupravni sporazum o s ružitvi v DO in še nekatere druge ^oupravne splošne akte, izvoliti j avski svet delovne organizacije in ; novati vršilca dolžnosti direktorja. D yse tri delovne organizacije so v 'Pravljene na vpis in so že predlo-^ ® Pravni službi SOZD potrebne lekumente. Ponekod so nejasnosti ','edno okoli dejavnosti, predvsem Velepreskrbi v TOZD Standard Pogovor je potekal v uredništvu glasila Novo mesto in TOZD Trgopromet Kočevje, katerih dejavnost je trgovina na debelo in drobno, dveh glavnih dejavnosti pa ena temeljna organizacija ne sme opravljati. Deloma se vprašanje dejavnosti pojavlja tudi v TOZD Jelka Ribnica, ki ima v svojem sestavu tudi hotel. Vpis v register se je nekoliko zavlekel, ker ni slovenskih obrazcev. Predvidoma bo vpis jeseni. NORMATIVNA UREJENOST Po zakonu o združenem delu morajo TOZD in druge OZD prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne splošne akte z zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določil zakona. Najpozneje naj bi to opravili v dveh letih od sprejema zakona, to je do 11. decembra 1978. leta. Določbe zakona oziroma akti, ki se nanašajo na ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, pa bodo v veljavi že od 1. januarja 1978. Zakon tudi določa, da moramo sprejeti statute najpozneje v šestih mesecih od sprejema samoupravnega sporazuma o združitvi. Zaradi kratkih rokov nas je zanimalo, kako potekajo priprave na sprejemanje samoupravnih aktov. Še posebej zato, ker so to novo oblikovane delovne organizacije in morajo vse akte pripraviti na novo. Sašo Žabjek, MERCATOR — HG: »Statut DO smo pripravljali že od ustanovitve. Imenovana je bila komisija, v katero smo pritegnili delegate posameznih TOZD in do referenduma do 23. septembraa bo vse pripravljeno. Sedaj poteka poprejšnja obravnava in usklajevanje z osnutkom statuta SOZD. Na samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov delamo že dlje časa, na osnovah kot jih predvideva zakon o združenem delu. S strani republi- škega odbora sindikata za gostinstvo je bila TOZD Ilirija določena, da pripravi vzorčni osnutek pravilnika za OD, ki naj bi bil potem baza za ostale. Ta problem delitve osebnih dohodkov so imeli v Iliriji že prej dobro rešen, delili so po delu. Žal imamo ta problem prisoten v drugih TOZD, na primer v Hrastniku, kjer je merilo za nagrajevanje uspeh celotne TOZD in delavci v posameznih enotah ne vedo za svoj uspeh. Delno je tako tudi v TOZD Sremič, medtem ko pri TOZD Kavarna Evropa in Kavarna — bar Nebotičnik, ki so brez poslovnih enot, tega problema ni. Ko bomo sestavili enotni sporazum za DO, ki bo osnova za pravilnike TOZD, tega problema ne bo več. Sporazuma o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in delovno skupnostjo DO, še nimamo. Pripravljali ga bomo postopno, ko bomo videli, kaj bomo združevali na ravni DO.« Edo Božič, MERCATOR — ROŽNIK: »Osnutek statuta je narejen. Delavski svet bo v predvidenem roku določil predlog. Pripomb v poprejšnji obravnavi zaenkrat ni bilo. Glede drugih aktov je pri nas najbolj zanimiv samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki še ni priprav- MERCATOR — ROŽNIK, n. sub. o. MERCATOR VELEPRESKRBA, n. sub. o. Ljubljana, Aškerčeva 5 . Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1 Gfijavnost: T0ZD: Cp|V'*°. zaP°slenih: 10 °tni prihodek v I. polletju " anek čistega dohodka za sklade MERCATOR — HG, n. sub. o. Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 4 gostinske, hotelske in kavarniške usluge Kavama Evropa, kavarna — bar Nebotičnik, Ilirija, Jelka Hrastnik, Sremič Krško 416 52,383.117 3,756.949 trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Dolomiti, Golovec, Grmada, Metlika, Gradišče Trebnje, Preskrba Tržič, Jelka Ribnica, Veleblagovnica Beograd 2020 945,970.507 16,934.206 proizvodn ja, trgovina in storitve Hladilnica, Investa, Standard Novo mesto, TMI, Trgopromet Kočevje, Grosist 1288 975,572.121 17,869.687 Ijen. Na sestanku strokovnih služb TOZD smo se dogovorili, da predvidoma do 10. septembra pripravimo osnutek in ujamemo roke po programu, kar bo zelo težko. Pri nas problema debtve po delu nimamo in je osnova promet. Že sedanji elementi so v skladu zakona o združenem delu. Z reorganizacijo treh ljubljanskih TOZD sta dve že sprejeli nove pravilnike, ostale pa imajo še stare sporazume, vendar je tudi pri teh osnova opravljeno delo in nagrajevanje neposredno po poslovnih enotah. Večji problem pa je v delovni skupnosti; komisija je pripravila osnutek, ki je v razpravi. Osnutek vključuje tudi merila za delavce v računovodstvu in sicer tako, da smo postavili roke za opravljanje posameznih nalog. Ta merila bodo veljala poskusno pol leta in jih bomo po potrebi popravib. Zanimivo je, da ni bilo večjih pripomb in so delavci z veseljem sprejeli ta merila. Sašo Žabjek, v. d. direktor Mercator — Hoteli-gostinstvo Od drugih samoupravnih splošnih aktov smo pričeli pripravljati akte, ki so nujni za poslovanje kot je pravilnik o knjigovodstvu, kalu, cenah. Sporazum o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in delovno skupnostjo DO je v razpravi in nanj še ni pripomb. Potekajo tudi razprave o osnutkih aktov SOZD in to na delnih zborih oziroma samoupravnih delovnih skupinah. Izogibamo se skupnih zborov, ker se težko zberemo skupaj in tudi razprava je zaradi večjega števila delavcev manj kakovostna.« Bojan Sever, MERCATOR — VELEPRESKRBA: »Predlog statuta DO je bil določen na delavskem svetu 3. avgusta; obenem je bila imenovana komisija za izvedbo referenduma. Večjih pripomb s strani TOZD ni bilo, tako da gre takšen tudi na referendum 23. septembra. Na delavskem svetu so delegati določili predlog sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov. O njem sedaj razpravlja izvršilni odbor.« POMANJKANJE PROSTORA Delavci TOZD, ki so vključene v delovne organizacije so del opravil, ki so skupnega pomena za vso delovno organizacijo oziroma za njeno poslovanje, prenesli v delovne skupnosti. Zaradi tega so njihovo oblikovanje, urejenost, kadrovska zasedba, financiranje in primerni prostori, velikega pomena za poslovanje DO. Sašo Žabjek, MERCATOR — HG: »Sklep delavskega sveta DO je, da delavci delovne skupnosti združujemo delo v eni izmed TOZD (Ilirija), uresničujemo svoje pravice in obveznosti, s tem da se stroški, ki se pojavljajo pri financiranju trimesečno delijo po TOZD po posebnem ključu. Za to smo se odločili zaradi majhnega števila delavcev v delovni skupnosti. To pomeni, da delovna skupnost ni pravna oseba, bo pa ravno tako potreben samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, plan in drugi akti. Trenutno težav s prostori nimamo. V kolikor pa bi delovno skupnost povečali, pa bi se že pojavile.« Edo Božič, MERCATOR — ROŽNIK: »Pri nas je delovna skupnost že oblikovana. Sprejet je sporazum o združevanju dela delavcev delovne skupnosti in statut delovne skupnosti. Trenutno je zaposlenih sto delavcev in vsa delovna mesta še niso zasedena. Sestavili smo že finančni načrt, ki gaje delavski svet DO sprejel. Sredstva za financiranje dotekajo redno mesečno, obračun pa bo narejen septembra na podlagi dejanskih uspehov. Nimamo nekaj najnujnejših strokovnih delavcev, ki so predvideni kot so vzdrževalci, gradbeni tehnik, ekonomist in pravnik. Računamo, da bomo službe izpopolnili do konca leta. Problem so prostori, saj delajo predvsem delavci iz računovodstva v težkih delovnih razmerah. V srednjeročnem programu investicij bomo morali predvideti rešitev tega problema, bodisi samostojno ali v sklopu objektov na Slovenčevi.« Bojan Sever, MERCATOR — VELEPRESKRBA: »Problema s financiranjem delovne skupnosti nimamo. Sistem financiranja so delegati delavskega sveta' potrdili. Za razliko od drugih imamo dovolj prostora. Delovna skupnost je svojo največjo vlogo do sedaj opravila pri pripravi potrebnih samoupravnih aktov, ki dejansko predstavljajo osnovo za nadaljnje delo. Na drugih področjih je manj opravljenega, zlasti zaradi pomanjkanja kadrov. Trenutno sva v delovni skupnosti samo dva delavca.« Miran Goslar, v. d. generalnega direktorja: »Vse rešitve v iskanju novih prostorov, ki pomenijo trajnejšo rešitev, morajo biti usmerjene za DO in TOZD v Ljubljani v skupne in prostorsko čim bolj povezane. To je cenejše, bolj funkcionalno. Najbolj je to trenutno aktualno za organizacije s sedežem na Aškerčevi. Pozneje moramo dati možnost tudi ostalim, ki morajo sodelovati že pri sami odločitvi. Vse sedanje objekte, ki so raztreseni po vsem mestu, lahko ugodno prodamo in na ta način pridobimo večji del sredstev za izgradnjo skupnih prostorov, razen v primerih, ko gre za funkcionalnost in specifičnost organizacije, Edo Božič, v. d. direktor Mercator — Rožnik ki davoljuje ločenost. Mislim, da mora biti taka usmeritev prisotna, čeprav ne vemo, kdaj se bomo tega konkretno lotili.« Pogovarjali smo se tudi o pripravah na razpise individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pravicami in odgovornostmi. V MERCATOR — VELEPRESKRBA so že pred časom objavili razpis, na katerega ni bilo prijav. Razpis so ponovili te dni. V Rožniku se na to pripravljajo, ker bo kmalu potekel rok šestih mesecev, odkar so imenovali vršilca dolžnosti; enako se pripravljajo v MERCATOR — HG,. kjer pa je rok daljši, saj je š.ele 1. julija imenovani vršilec dolžnosti direktorja. POSLOVANJE Sprememb v poslovanju in prvi rezultati nove organiziranosti je težko celovito oceniti, saj delujejo organizacije šele pet mesecev. V tem času še je bilo potrebno samoupravno oblikovati, učvrstiti novo organiziranost, kar vse je temelj za boljše poslovanje. Opaziti je že večjo delitev dela, v delovni organizaciji MERCATOR — HG že tudi skupno investiranje, reševanje kadrovske problematike, skupno finančno poslovanje. Pri MERCATOR — VELEPRESKRBA pa že zaradi omenjenih razlogov (pomanjkanje delavcev, problem dejavnosti) na področju poslovanja še ni čutiti kakšnih večjih sprememb, vendar vse TOZD izražajo potrebo po močnejši delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti. Tovariš Sever je ob tem omenil, s čimer so soglašali tudi ostali sogovorniki, da se mora odnos delovne skupnosti do delovne organizacije spremeniti v tem, da se jim daje večji poudarek. O poslovanju MERCATOR — ROŽNIK, pa je tovariš Edo Božič povedal: »O rezultatih poslovanja bomo lahko govorili šele čez leto dni. Letos smo se šele ustanovili, se samoupravno organizirali in bo lep uspeh, če bomo akte spravili v življenje. Vse preveč smo vodilni kadri v TOZD in DO obremenjeni s pripravo teh aktov, saj so roki izredno kratki, nimamo pa tudi dovolj strokovnih ljudi, še posebej, ker smo ^ petih TOZD od osmih imeli kadrovske spremembe med voilnimi delavci. Glede na vse to sem zadovoljen * uspehi. V prvem polletju noben« TOZD ne beleži izgube. Pred nan« je druga faza našega dela in sicer j« to pomoč TOZD pri vsakdanjem operativnem delu. Morali bomo modernizirati dei poslovanja, kar pričakujejo od na* TOZD, predvsem pri ažurnosti poročil in strokovnih analiz. Razveseljivo je, da smo kljub nekaterim težavam na tekočem pri knjiženj« poslovnih dogodkov. Vzrok je tudiv spremenjeni tehnologiji dotok« dokumentov. Rezultati poslovanj« na drugih področjih bodo vidni pozneje, s tem, da je problemoV veliko.« Omenil je tudi prvotno bojaze« delavcev, da bodo živeli v nov! TOZD, ki je vedno manj prisotn«- Bojan Sever, v. d. direktor Mercal®f —: Veleprodaja Veliko pomoč pri uspešnosti posl0' vanja je prispevala tudi SOZD z interno banko. V pogovor je posegel tudi tovad’ Goslar, ki je spregovoril o problem11 komuniciranja in uspehih poslov«' nja. Menil je: »Podpreti moramo prizadevanj3 delovnih organizacij, da se uvelja*t jo. Neposredna relacija med TO^P in SOŽD naj bo le izjemoma, kad«^ smo v časovni stiski in morajo P0', datke dati TOZD; vse ostalo pa a«) gre prek delovne organizacije. . V praksi bomo morali izoblikova dve vrsti kolegijev, praviloma dire*j” torjev DO in le izjemoma ^ TOZD, katerih narava dela je ve' zana bolj široko (TOZD Grosi«1’ Investa, TMI itd.). . Strinjam se tudi, da so delav delovne skupnosti SOZD še PreV£. navajeni prejšnjega dela, ko so « obračali na TOZD. Na tem se še vS po malem lovimo, imamo še težav«’ vendar je to možno izboljšati v dol° čenem daljšem obdobju, ko bon1 našli pravo mero pri reševanju t« vprašanj, tako v odnosu do delov*1 organizacije kot do TOZD. j Uspeh poslovanja, dinamika *** celotnega prihodka, dohodka ^ ostanka dohodka, je nezadovoljiv« Primerjavi s podobnimi organizaci- DRUŽBENOPOLITIČNE h*’ P° P°riatkih prvega polletja. ORGANIZACIJE geloma je razlog v tem, da smo V vseh treh delovnih organizaci-“tania, kjer so nihanja najmanjša, jah vedo, da morajo vzporedno s *ar pomeni, da v slabših pogojih samoupravno organiziranostjo in gospodarjenja nismo hudo prizadeti poslovanjem razvijati tudi družbe-111 nasprotno, da ko so dobri pogoji, nepolitično življenje, katerega no-°d tega nimamo prav dosti. Smo pod silci so delavci, organizirani v sindi-riovenskim povprečjem trgovine, katu, zvezi komunistov in mladini. udi zaradi tega, ker imamo marsikje V delovnima organizacijama Previsoke osebne dohodke.« MERCATOR — HG in MERCA- TOR — ROŽNIK, so že izvolili delegate oziroma člane v konfe- To je kratek zapis o petmesečni renco OOS in svet zveze komuni- prehojeni poti naših največjih Ijub-stov. V prvi so se že sestali, v Rož- Ijanskih delovnih organizacij. Oce-niku pa so sklicani prvi sestanki, nimo lahko, da so kljub težavam medtem ko v Velepreskrbi potekajo delo dobro zastavili. To leto bo priprave šele na izvolitev. Omenili potekalo še v znaku dograjevanja So tudi problem pri razvijanju dele- novih odnosov, normativne ureje-gatskega sistema; v prihodnje bo nosti, s čimer bodo postavljeni trdni moralo delo delegatov preraščati v temelji za nadaljnje uspešno poslo-delegacije, najprej v družbenopoli- vanje. tičnih organizacijah in na podlagi NADA RIHTAR izkušenj tudi v delavskem svetu. VASJA BUTINA V javni razpravi so štirje osnutki republiških zakonov Dograjevanje združenega dela delegati skupščine SR Slovenije s° sprejeli osnutke štirih pomemb-republiških zakonov, ki bodo, ko l'h bomo na jesen sprejeli v republi-7^ skupščini, še bolj utrdili pravice delavcev, ki smo jih zapisali v Ustavo in Zakon o združenem delu. 5-akoni podrobneje urejajo neka-era vprašanja, ki jih zvezna zako-?°riaja prepušča v ureditev republi-airi- Gre za področja delovnih azrnerij, samoupravne delavske °ntrole, volitev in odpoklica orga-ri0v upravljanja ter za področje °sebnega izjavljanja delavcev. Nosilci javne razprave o osnutkih akonov so osnovne organizacije v,r>dikata. Javna razprava se je pri-že prve dni v mesecu juliju z j?bjavo osnutkov zakonov v prilogi Navske enotnosti »Sindikalni P°ročevalec« (št. 4 in 5). Osnovne ^rganizacije sindikata so dolžne, da sodelovanjem vseh organiziranih fužbenih sil in ob pomoči Občin- skih svetov ZSS ter drugih sindikal- 'h teles poskrbe, da bodo s predla-sanimi zakoni seznanjeni prav vsi re*avci ter da jih aktivno vključijo v azpravo in to nalogo vsebinsko res |,yalitetno izvedejo. Prevladuje sta-v.S(re, da je potrebno to nalogo vklju-1 tudi v program izvajanja Zakona l^druženem delu, saj gre za zakone, so izvedeni iz Zakona o združe-nem delu. ^ namenom, da bi vspodbudili .'Travo v naših temeljnih in delov-Z10rganizacijah, pa tudi v delovnih |. uPnostih, ki jih vse preradi pozab-j*10, objavljamo v nadaljevanju {^katere povzetke oziroma novosti, prinašajo osnutki zakonov. k' jih ZAKON ^ delovnih razmerjih kJsnutek zakona o delovnih raz-re rJ'h je po eni strani izraz izvirne (j I “bliske zakonodaje na področju rJVnih razmerij, po drugi strani pa 0 'Zaeija in konkretizacija Zakona Združenem delu. Z republiškim Zari°norn je treba urediti tudi 40 7er)ev> ki jih prepušča Zakon o zdru-po,6* delu republiški oziroma in i.rai*nski zakonodaji v realizacijo -p°nkretizacijo. Za^tneljue značilnosti osnutka ak°na so: kbm se z en'm zakon kar se da noSt- . ksno uredijo pravice, dolž-1 in odgovornosti delavcev v organizacijah združenega dela in v drugjh oblikah združevanja dela in sredstev, delavcev v delovnih skupnostih in delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov; 2. da ima zakon, ki določa pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev oziroma ko ureja to področje družbenoekonomskih odnosov, značaj »matičnega zakona« glede na določbe v posebnih zakonih (npr. v zakonu o visokem šolstvu) in da so njegove določbe hkrati z določbami Ustave in Zakona o združenem delu osnova za sprejemanje in razlago družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci urejajo delovna razmerja; 3. da se z zakonom omogoči in zagotovi čim širše samoupravno urejanje medsebojnih delovnih razmerij delavcev v združenem delu glede na to, da ves sistem delovnih razmerij temelji na samoupravni regulativi, samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; 4. da zakon prevzema določbe Zakona o združenem delu, če je to potrebno zaradi jasnosti in medsebojne povezanosti določb, kakor tudi, če je to potrebno, da se poudari nova kvaliteta v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu; 5. da zakon posamezne institute in rešitve natančneje razčlenjuje in tako odpravlja dileme in nasprotja, ki so se pokazala v dosedanji praksi. Zato osnutek zakona ne razčlenjuje samo pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, določenih v Zakonu o združenem delu, temveč uvaja tudi nove delovno-pravne institute ter pravice in dolžnosti, tako da je konsistenten in sestavlja celoto. To pa terja ustrezen prikaz specifičnosti tistih delovnih razmerij, za katera naj bi se norme bodočega zakona sicer uporabljale, vendar z ustreznimi posebnostmi, upoštevanje okoliščino, da na primer delavci v delovnih skupnostih temeljnih in drugih organizacij združenega dela ne določajo del in nalog v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem družbenih sredstev tako, kot jih določajo delavci v temeljnih organizacijah. Drugi del osnutka zakona (prvi del so temeljne določbe) obravnava medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu. Ta del je razdeljen na osem poglavij, in to: I. poglavje drugega dela osnutka obravnava sklenitve delovnega razmerja. Onutek določa, da lahko sklene delovno razmerje vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev tudi posebne zahteve, to pa so predvsem tiste, ki so določene — v samoupravnem splošnem aktu — kot pogoj za opravljanje del in nalog, za katere delavec sklene delovno razmerje. Izhodiščni akt za’ določenje takšnih posebnih pogojev je po osnutku razvid ali katalog del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne sposobnosti in delovne zmožnosti, morebitnih posebnih zahtev, delovnih pogojev, vrste odgovornosti in drugih sestavin, pomembnih za njihovo opravljanje in vrednotenje. Znano je, da Zakon o združenem delu opušča pojem »delovno mesto«, na katerega bi bile vezane nekatere pravice in obveznosti delavca, kot je uporabljen ta pojem po sedanjih predpisih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato tudi ni nikjer omenjen znani »akt o sistemizaciji«. Zaradi čim objektivnejše presoje, v kolikšnem obsegu izpolnjujejo kandidati objavljene pogoje za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje določenih del oziroma nalog, osnutek uveljavlja načelo, da lahko delavski svet ali komisija, ki jo imenuje v primerih, predvidenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, sklene, da se na strokovno ustrezen način predhodno preizkusijo strokovne in druge delovne zmožnosti prijavljenih kandidatov (predhoden preizkus znanja). Pripravništvo uvaja osnutek kot poseben sistem strokovnega izpopolnjevanja v srednji, višji ali visoki šoli pridobljenega teoretičnega znanja s pridobivanjem organiziranega ter kadrovsko in programsko vodenega pridobivanja strokovnih izkušenj, potrebnih za samostojno delo v okviru stroke. Zaradi takšnega izhodišča osnutek določa, da se pripravništvo opravlja za delo oziroma naloge, za katere je pripravništvo s strokovnim izpitom predpisano, opravljati pa ga morajo v takem primeru osebe, ki si strokovne izobrazbe in delovnih zmožnosti ter delovnih izkušenj niso pridobile z izobraževanjem ob delu. Osnutek ne zavezuje temeljnih organizacij, da morajo imeti pripravnike, pač pa jih zavezuje, da morajo imeti pripravništvo urejeno v samoupravnem splošnem aktu, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in da morajo glede na svoj razvoj, kadrovske potrebe in razmere, načrtovati sprejemanje pripravnikov. Osnutek povzema načelo Zakona o združenem delu (177. člen), po katerem je lahkodelavec med trajanjem delovnega razmerja razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ter ga delno razčlenjuje s tem, da določa, kako mora biti razporejanje delavcev urejeno, da je čim bolj povezano z ukrepi za čim bolj uspešno uresničevanje nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana za čim bolj smotrno organizacijo dela in poslovanje temeljne organizacije. Prav tako z indikativno normo nakazuje primere, ko je delavec dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, in je ta dolžnost vezana na trajanje okobščin, ki takšno razporejanje opravičujejo. II. poglavje osnutka zakona obravnava pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju. V1. oddelku tega poglavja obravnava osnutek zakona določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju, ki jih delavci urejajo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah. Delavski svet oziroma od njega imenovana komisija odloča o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. Če v temeljni organizaciji ni delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih vsi delavci oziroma od njih imenovane komisije. Delavcu se vroči pismeno sklep, s katerim se odloči o njegovi pravici, obveznosti ali odgovornosti. Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) je izjemoma predvideno v primerih višje sile in v primerih, ko je treba nemudoma dokončati določena nujna dela zaradi preprečitve kvarjenja surovin ali materiala, nujne medicinske intervencije, ogrožanja varnosti in urejenosti prometa, nepredvidenega izostanka delavca ali drugo. Nadurno delo sme trajati samo toliko časa, kolikor trajajo izjemne okoliščine. Varianta pa določa, da sme nadurno delo trajati največ 4 ure na dan oziroma 12 ur na teden. Osnutek zakona ima tudi določbo, po kateri je temeljna organizacija dolžna voditi mesečno evidenco o izrabi delovnega časa ter o številu delavcev in o številu ur, opravljenih v nadurnem delu. Delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja mesečno spremlja in ocenjuje podatke o izrabi delovnega časa in nadurnega dela. V 3. oddelku obravnava osnutek zakona odmore, počitke in dopuste. Samoupravni regulativi je v glavnem prepuščeno natančnejše urejanje odmora, dnevnega in tedenskega počitka, letnega dopusta in odsotnosti z dela z nadomestilom ali brez nadomestila osebnega dohodka. Osnutek tudi določa, da ima starejši delavec pravico do daljšega letnega dopusta za 7 delovnih dni, če izpolni ali leta starosti (55 oziroma 50 let) ali določeno pokojninsko dobo (30 oziroma 25 let), pri tem pa ves letni dopust ne more biti daljši kot 37 delovnih dni. Po sedanjih predpisih mora delavec izpolniti oba pogoja, torej določeno starost in pokojninsko dobo. V 4. oddelku obravnava osnutek zakona osebne dohodke delavcev. V tej točki osnutek zakona povzema in razčlenjuje določbo 4. oddelka II. poglavja drugega dela Zakona o združenem delu, da delavec pridobiva osebni dohodek. Glede nadomestil za osebne dohodke osnutek daje v glavnem okvirna načela in fiksno določa le štiri primere, ko ima delavec pravico do nadomestila: dnevi državnih praznikov, ko se ne dela, čas letnega dopusta, čas bolniškega in porodniškega dopusta v skladu z zakonom in čas, ko je delavec po sklepu delavcev ali organov temeljne organizacije poslan na strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. Vse druge primere odsotnosti z dela, ko gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka, določajo posebni zakoni (npr. za čas vojaških vaj, obveznosti po splošnem ljudskem odporu), predvsem pa samoupravni splošni akti temeljne organizacije. Prav tako predvsem ti samoupravni splošni akti, deloma pa posebni zakoni, določajo višino nadomestila osebnega dohodka z eno samo izjemo: za praznične dni, ko se ne dela, pripada delavcu nadomestilo po osnovah in merilih, po katerih se mu določa osebni dohodek. III. Poglavje osnutka zakona obravnava varstvo pri delu. V 1. oddelku tega poglavja obravnava osnutek splošne določbe o varstvu pri delu. Osnutek določa, da so delavci v temeljni organizaciji dolžni zagotoviti vsem delavcem, ki delajo ponoči, ne glede na dejavnost in spol, varstvo otrok, topli obrok, prevoz na delo in z dela ter nadzorstvo s strokovnim mentorjem. Nočno delo je škodljivo za človeški organizem predvsem iz zdravstvenih razlogov, zato je treba vsem delavcem, ki delajo ponoči, zagotoviti posebno varstvo. V 2. oddelku obravnava osnutek varstvo žensk. Posebni varstveni ukrepi za ženske so utemeljeni le za tiste vrste del oziroma naloge, za katere je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na njihovo funkcijo materinstva, medtem ko morajo biti ženske zaščitene pred škodljivimi vplivi in nevarnostmi, ki so v zvezi z njihovim delom, na enakih osnovah in po istih določbah, kot moški. V 3. oddelku obravnava osnutek posebno varstvo mladine, invalidnih oseb in starejših delavcev. Osnutek določa, da mladina ne sme opravljati del oziroma nalog, ki lahko škodljivo vplivajo na njen zdravstveni razvoj glede na njene psihofizične posebnosti. IV. poglavje osnutka obravnava odgovornost delavcev. V 2. oddelku obravnava osnutek disciplinsko odgovornost. Disciplinski ukrep razporeditve delavca na drugo delo oziroma naloge se določi v samoupravnem spošnem aktu, vendar ne sme biti daljši kot eno leto. Glede višine denarne kazni osnutek določa, da se sme izreči največ do 10% zneska mesečne akontacije osebnega dohodka za hujše kršitve delovnih obveznosti in da se ne smejo te kazni uporabiti za povečanje osebnih dohodkov: v nasprotju z načelom delitve po delu bi bila namreč uporaba sredstev iz denarnih kazni za sredstva za osebne dohodke. Osnutek tudi določa, da samoupravni splošni akt določa primere hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Lahko pa se tudi določi pogojna odložitev izrečene denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja največ do enega leta. Takšna pogojna odložitev, ki jo pozna že sedanji zakon, se je doslej izkazala v praksi kot zelo učinkovit vzgojni ukrep. V 4. oddelku obravnava osnutek obvezno in neobvezno odstranitev delavca z dela ali iz temeljne organizacije. V. poglavje osnutka obravnava prenehanje delovnega razmerja delavca po njegovi volji, proti njegovi volji in po samem zakonu (172. do 185. člen). V to poglavje so prevzeti zaradi celovitosti prenehanja delovnega razmerja ustrezni načini tega prenehanja iz Zakona o združenem delu. Osnutek zakona pa ima tudi določ- bo, po kateri preneha delavcu delovno razmerje po dopolnitvi polne pokojninske dobe 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), če pristojni organ temeljne organizacije glede na kadrovske potrebe ne odloči drugače. S posebnim zakonom ali družbenim dogovorom pa se lahko določijo tudi drugačni pogoji prenehanja delovnega razmerja (178. člpnf V IV. poglavju obravnava osnutek varstvo pravic delavcev. V tem poglavju osnutek določa, da se pred organi v temeljni organizaciji smiselno uporablja postopek pred sodišči združenega dela; samoupravni splošni akt sam ne uredi postopka. Ne glede na to, da posameznik po zakonu sicer ne more odločiti p posameznih pravicah in obveznostih odgovornih delavcev, temveč le delavski svet oziroma od njega imenovana komisija, osnutek določa, da se v nujnih in neodložljivih primerih pooblasti s samoupravnim splošnim aktom posameznega delavca za izdajo sklepov o začasnem razporejanju delavcev na drugo delo oziroma naloge, o nujni uvedbi nadurnega dela, o odobritvi plačane odsotnosti z dela in o začasni odstranitvi delavca z dela. VII. poglavje osnutka obravnava delo na domu. VIII. poglavje osnutka obravnava posebne določbe, v katerih se določa, da ima delavec, ki je izbran za delegata ali člana delegacije, pravico biti v tem svojstvu za določen čas odsoten z dela z vsemi pravicami in obveznostmi delavca v združenem delu. Tretji del osnutka obravnava delovna razmerja med delavci, zaposlenimi pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov ter pri civilno pravnih in fizičnih osebah. Četrti del osnutka obravnava nadzorstvo. Peti del osnutka obravnava začasno ali občasno delo. Osnutek določa, da lahko delavci v temeljni organizaciji sklenejo z delavcem pogodbo o delu za opravljanje začasnih ali občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, vendar lahko trajajo največ 30 dni v posameznem koledarskem letu. Takšna dela morajo delavci v temeljni organizaciji določiti v samoupravnem splošnem aktu. Osnutek tudi določa vsebino pogodbe o delu. Osnutek končno predvideva restriktivnost ukrepov pri omejevanju sklenitve pogodbe o delu. Tako med drugim določa, da se za delo po pogodbi o delu lahko sprejme nezaposlena ali delno zaposlena oseba, druge osebe pa samo, če nima skupnost za zaposlovanje v evidenci nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb. Delavci v temeljni organizaciji morajo voditi tudi ustrezno evidenco o delavcih, ki delajo po pogodbi o delu. Šesti del osnutka obravnava kazenske določbe. Sedmi del osnutka obravnavi prehodne in končne določbe. V ten1 delu je med drugim določeno, da s° delavci v temeljni organizaciji dolži11 glede na določbe prvega odstavi 660. člena Zakona o združene111 delu uskladiti svoja delovna r*1' zmerja in samoupravne splošne ak(c z določbami zakona o delovnii1 razmerjih najpozneje do 11. cembra 1978. ZAKON O ORGANU SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Samoupravna socialistična družb8 ne glede na to, da omogoča in zag0" tavlja neposredno oblast delavske# razreda, potrebuje tudi posebe8 inštitut samoupravne notranje lavske kontrole. Poseben potne1; samoupravne delavske kontrole je' tem, da je to razredni instrument, kij daje vsakemu delavcu posebej vsem delavcem skupaj možnost, d« varujejo svoje samoupravne pravk in intrese, pravice organizacije zdf11 ženega dela, s tem pa tudi celotneg8 delavskega razreda. Samoupravno delavsko kontro1 delavci uresničujejo v treh oblik® in sicer neposredno, po orga111 upravljanja in po posebnem org®I,J samoupravne delavske kontrole, ' , mn ima ob drugih dveh načinih ures' čevanja samoupravne delavk kontrole povsem enakovreu11 vlogo in pomen. J Ker daje tako Ustava kot tu Zakon o združenem delu prve,,1 stveni poudarek samoupravne itn11 normiranju oblikovanja, položaj®1 dela organa samoupravne delaysi kontrole, predlagani zakon urej® potrebne enotne temelje za deluv*£ nje tega organa in se tako omej11-1, na ureditev tistih nujnih enoti11 elementov, ki bodo omogočili zagotovili uspešno uresničevat1^ samoupravne delavske kontrole t® po posebnem organu samoupr® .£ ■av®£ delavske kontrole, vse drugo p® | prepuščeno normiranju v sam0^ pravnih splošnih aktih, kot to prC . videvata tudi Ustava in Zakon združenem delu. Hkrati pa pre® ženi zakon daje združenemu - j, ustrezno pobudo za uskladitev v® sedanjih interesnih splošnih aH na tem področju z Zakonom o zof • ženem delu in s tem zakonom 0 roma za samoupravno ureditev t®g področja tam, kjer doslej še ni w urejeno. V uvodnem členu so prikaz®11 vse tri oblike uresničevanja sam0.11. pravne delavske kontrole, da se t®^, prikaže povezanost s celotno ute^ tvijo. V osnutku je poudarjeno,^, ima vsak delavec, kakor tudi si®, kat pravico in dolžnost, da samoupravne delavske kontrol® , pobudo za razpravljanje o op®® :1 pomanjkljivosti s področja nadZ ^ tega organa. Osnutek določa, , koga se ima ta organ pravico o čati pri uresničevanju svojih n®of, vse take organe družbenega n®0^ o stva in kontrole pa tudi obveš® v ugotovljenih pojavih, kadar mejah svojih pristojnosti po zak dolžni ukrepati. Določen je način volitev in odpoklica članov organa samoupravne delavske kontrole ter položaj in vloga sindikata pri predlaganju in določanju kandidatov za člane tega organa. Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico, da od organov organizacije oziroma skupnosti zahteva podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje njegovih nalog, ima pa tudi pravico do vpogleda v vse listine, spise in poročila, ki so pomembna za njegovo delo. Pristojni organi so dolžni organu samoupravne delavske kontrole v okviru svojega delovnega področja odgovoriti na njegova mnenja, Stališča in predloge. Tudi vsak član organa samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da temu organu da pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti, ki jo je opazil. Za pobudo, izraženo mnenje, pripombo ali predlog v zvezi z uresničevanjem samoupravne delavske kontrole nihče ne more biti klican na odgovor in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj. Člani organa samoupravne delavske kontrole so za opravljanje svoje funkcije osebno odgovorni delavcem organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Dolžni so tudi varovati tajnost podatkov,ki imajo Značaj poslovne ali druge skrivnosti. ZAKON O VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V ORGANIZACIJAH Združenega dela. Predloženi zakon v skladu z Ustavo SRS in Zakonom o združenem delu ureja način izvolitve ter Pogoje in način odpoklica delavskih svetov ter drugih organov upravljanja v organizacijah združenega dela ju drugih oblikah združevanja dela m sredstev. Poleg tega ureja ta zakon tudi nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem individualnega Poslovodnega organa. V splošnih določbah osnutek uveljavlja načelo, da je nosilec in Prganizator družbenopolitične dejavnosti pri volitvah v delavske svete Socialistična zveza delovnega Ijud-stva v sodelovanju s sindikati in drugimi družbenopolitičnimi orga-n'zacijami, obenem pa določa, da sta Socialistična zveza delovnega ljudstva in sindikat po svojih organizacijah konkretna organizatorja in izvajalca kandidacijskega postopka pri v°litvah. Posebej je z osnutkom določena tudi pravica učencev oziroma dijakov, da volijo in so lahko izvoljeni za delegata v organu upravljanja Vzgojno-izobraževalne organizacije. V osnutku je urejeno sodelovanje v delavskem svetu delegatov delav-Cev, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas. To pravico imajo ti delavci v primeru, da gre za večje število delavcev, ki sklenejo delovno razmerje, in da sklenejo delovno razmerje za določeno minimalno dobo, pri čemer zakon predlaga dobo treh mesecev. Osnutek razširja načelo sorazmerne zastopanosti v delavskem svetu temeljne organizacije združenega dela tudi na delavce sezonce in določa, da mora biti število delegatov teh delavcev sorazmerno številu teh delavcev, s tem da morajo imeti najmanj enega delegata. Kar zadeva razpis volitev osnutek določa, da volitve razpisuje delavski svet organizacije združenega dela. Volitve morajo biti razpisane najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe delegatov. Če niso razpisane pravočasno, jih razpiše občinski organ, ki ga določi občinska skupščina. Osnutek ureja tudi položaj in naloge votivnih komisij in votivnih odborov. Po osnutku se imenuje posebna volivna komisija tudi v delovni organizaciji, in sicer zavoljo usklajevanja postopka volitev delegatov v delavski svet delovne organizacije (ki se sicer odvija po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela), v celotni delovni organizaciji ter zavoljo ugotavljanja in razglašanja izida volitev. V skladu z Zakonom o združenem delu vodi kandidacijski postopek in določa kandidate organizacija sindikata v temeljni organizaciji zdru-ženenenega dela, in to na podlagi predlogov kandidatov, ki so dani na kandidacijskih konferencah v posameznih delih delovnega procesa. Osnutek določa, da se volitve opravijo po kandidatnih listah in sicer delavci temeljne organizacije združenega dela glasujejo o celotni kandidatni listi, ker so delegati v delavskem svetu odgovorni vsem delavcem temeljne organizacije združenega dela (ne samo delu delovnega procesa, kjer so bili kandidirani). Da bodo dejansko izvoljeni delegati za vsa delegatska mesta, ki pripadajo posameznim delom delovnega procesa v temeljni organizaciji združenega dela, tudi v primeru tako imenovane odprte kandidatne liste, določa osnutek, da mora kandidatna lista za vsak del delovnega procesa obsegati najmanj toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti kandidatov v delu delovnega procesa. Zato je treba kandidate tudi na kandidatni listi napisati posebej za vsak del delovnega procesa. Osnutek posebej dopušča možnost glasovanja za tiste delavce, ki jim na dan glasovanja ni mogoče glasovati na volišču. Ti delavci lahko glasujejo na način, ki ga določa statut ali drug samoupravni splošni akt organizacije. Postopek odpoklica delegatov v delavskem svetu je po osnutku zasnovan na enakih načelih kot postopek izvolitve. Določbe o volitvah delavskega sveta v delovni organizaciji pa se, razen nekaterih izjem, uporabljajo tudi za ustrezni organ sestavljene organizacije združenega dela. Posebno poglavje v osnutku je posvečeno varstvu volitvene pravice delavcev. Za zakonitost volitev in varstvo volivne pravice mora v te- meljni organizaciji združenega dela skrbeti volivna komisija. Predloženi osnutek ureja tudi nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem poslovodnega organa v organizaciji združenega dela. Gre za določitev temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo imeti določitev temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo imeti posebno Predloženi osnutek ureja tudi nekatera vprašanja v zvezi z imenovanjem poslovodnega organa v organizaciji združenega dela. Gre za določitev temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo imeti posebno sestavo razpisne komisije za imenovanje poslovodnega organa, dalje za določitev števila predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata v taki komisiji ter za način imenovanja oziroma izvolitve predstavnikov družbene skupnosti v komisiji. ZAKON O REFERENDUMU IN O DRUGIH OBLIKAH OSEBNEGA IZJAVLJANJA. Zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja pomeni zakonsko konkretizacijo ustavnih načel ter v določeni meri podrobnejšo razčlenitev določb zakona o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Referendum in druge oblike osebnega izjavljanja dobivajo po Ustavi in Zakonu o združenem delu novo veljavo in nov pomen, ker pomenijo realizacijo ideje o neposrednem odločanju delovnih ljudi in občanov o njihovih neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicah v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih intresnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Najbolj formalizirana oblika osebnega izjavljanja je referendum, zato je tej Izid žrebanja za nagradno križanko »Goriška Brda« Nagrade, ki jih bo prispevala Zadružna klet »Goriška brda«, prejmejo v oddelku za ekonomsko propagando delovne skupnosti SOZD Mercator, Ljubljana Gorupova 5, naslednje izžreban-ke: 1. Marija Salobir, TOZD Grmada, Ljubljana, 2. Anica Kokol, TOZD Panonija Ptuj, 3. Majda Andoljšek, TOZD Jelka, Ribnica, 4. Alenka Gerič, Rožna dolina, Ljubljana, 5. Majda Tomšič, TOZD Grmada, Ljubljana. obliki posvečeno največje število zakonskih določb v osnutku. Osnutek povzema večino določb dosedanjega zakona o referendumu, ki so se v praksi že uveljavile, mimo tega pa vnaša v sistem več novih določb, s katerimi konkretizira to institucijo v posameznih sektorjih družbenega življenja — v družbenopolitičnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih intresnih skupnostih. Pri urejanju inštitucije zborov delavcev izhaja osnutek iz osnov, ki jih določa Zakon o združenem delu. Ta zakon opredeljuje vsebino in naravo te inštitucije in ima nekaj določb o sklicevanju ter o načinu odločanja v primerih, ko ni mogoče sklicevati enotnega zbora v temeljni organizaciji združenega dela. Osnutek tega zakona izpopolnjuje ureditev z določbami o tem, kdo ima pravico sodelovati na tem zboru, kdo sklicuje zbor in na kakšno pobudo ga mora sklicati, kako se sprejemajo sklepi na zboru, kako je treba obravnavati te sklepe v organih upravljanja itd. Pri instituciji zborov delovnih ljudi in občanov se osnutek zakona ne more opirati na že obstoječi zakon; urejati pa mora v bistvu ista vprašanja, kot morajo biti zakonsko urejena glede zborov delavcev. Tudi glede podpisovanja in posebnih pismenih izjav vsebuje Zakon o združenem delu kratko določbo, ki nakazuje na samoupravno urejanje s statuti temeljnih organizacij združenega dela oziroma drugih organizacij združenega dela. Ta zakon pa mora institucijo podpisovanja uveljaviti kot splošno obliko neposrednega izjavljanja tudi za druge organizacije in skupnosti in urediti vsaj nekatera najbolj bistvena proceduralna vprašanja odločanja z uporabo te oblike, zlasti pa, kdaj je treba šteti za sprejete na ta način obravnavane odločitve. B. V. Velika poletna nagradna križanka Mercator V želji, da se vam pridružimo v veselem in brezskrbnem dopustniškem razpoloženju, smo vam v tej številki pripravili malo več za razvedrila, kot sicer: veliko nagradno križanko Mercator. Tudi nagrad je več, kijih bodo prispevali: TOZD Kavarna Evropa, TOZD TMI, Merca-tor-Rožnik in oddelek ekonomske propagande. Te bomo z žrebom razdelili med tiste, ki bodo pravilne rešitve poslali ali prinesli najpozneje do 19. septembra na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator, odd.'' ekonomske propagande, 61000 Ljubljana, Gorupova 5 in kuverte z rešitvami označili z napisom M KRIŽANKA. Velika poletna nagradna križanka »Mercator« : Gradivo za 3. zasedanje delavskega sveta SOZD Mercator n. sub. o. c tl A. NEIZVRŠENI SKLEPI PREJŠNJIH ZASEDANJ: B NEIZVRŠENI SKLEPI Zadnjega zasedanja: 1 — sklep št. 18: »Sprejme se r Popravljen načrt EOP v SOZD > Mercator in način njenega financi-n ranja v besedilu, kot je predloženo, z • Oasiednjimi dopolnitvami in spre-n atembami: * — zadolži se strokovna služba :l Renter za AOP) , da delavcem v |i ‘OZD Kavarna Idrija — Gostinsko 3 Podjetje Idrija in TOZD Trgovina 3 Slovenija sadje, ponovno pojasni ’ ^loten program, posebno način s financiranja.« — sklep št. 24: »Delavski sveti 3 delovnih organizacij izvolijo dele-1 Sate v izdajateljski svet glasila ' Mercator do 15. 7. 1977 in posredu-; lejo podatke delegatov centru za i °bveščanje.« . Obrazložitev: Podatkov o delega-■ l‘h še niso posredovale vse DO, zato 3 Naj ostale to store na samem zaseda-kjer bo nato sprejet ugotovi- ii 'Veni sklep o sestavi izdajateljskega sveta. 1 — sklep št. 29: »Po končani 1 tekmovalni sezoni 1976-1977 pri-’ Pravimo strokovne službe Delovne : ^kupnosti SOZD v sodelovanju z ' Mercator predlog nadaljnjih Odnosov med NK Mercator in 1 SOZD Mercator. C. SKLEPI V ROKOVNIKU 1 sklep št. 164, 12. zasedanji : SDS podjetja Mercator , 8. 4. 1976 : ''Skliče naj se seja komisije za štabi ‘Nacijo, ki naj pripravi program del; Za leto 1977.« 1 . Obrazložitev: Komisija je bil; 'menovana na zadnjem zasedanju 1 111 Pa se še sestala in pričela z delom „ sklep št. 13, L zasedanje Dl ^OZD, 5. 5. 1977; »y letu 1977 s; združuje 50% od osnove, določen' ^ 28. členu samoupravnega spora Un:ia o združitvi v SOZD Mercato Suh. o. za realizacijo operativneg P ana investicij za leto 1977 in drug tamene, predvidene v samouprav sporazumu o združitvi v SOZI Mercator n. sub. o.« . Obrazložitev: Sredstva se združu ^ej° ob periodičnih obračunih, p aključnem računu pa se napra\ končni obračun. ^RADIVO ZA 3. ZASEDANJE KLAVSKEGA SVETA SOZD MERCATOR N. SUB. O. Ad i. Pregled izvrševanja skle-daV *n Potr BAZI PRODANE KOLIČINE Zap. TOZD oziroma DO št. L TOZD Dolomiti Ljubljana 2. TOZD Golovec Ljubljana 3. TOZD Grmada Ljubljana 4. TOZD Metlika 5. TOZD Preskrba Tržič 6. TOZD Gradišče Trebnje 7. TOZD Jelka Ribnica 8. TOZD Grosist Ljubljana 9. TOZD Standard Novo mesto 10. TOZD Trgopromet Kočevje 11. MERCATOR-r-Panonija Ptuj 12. MERCATOR — Sloga Gornja Radgona 13. MERCATOR — Potrošnik Lenart 14. MERCATOR — Zarja Ormož 15. MERCATOR — Rudar Idrija 16. MERCATOR — STP Hrastnik 17. MERCATOR — KK Sevnica 18. MERCATOR — EMBA Ljubljana 19. MERCATOR — Sadje zelenjava Ljubljana 20. MERCATOR — Preskrba Krško 21. MERCATOR — Univerzal Lendava Skupaj Prodana v količina Struktura Znesek sladkorja 000 m j.480 1.433 1.26 16 l6" 14 l6l m 4.6'76 423' j4l H 42 16 7l 1.693 2\ 400 "23^ 1.570 6,3 1.510 6,1 1.321 5,4 184 0,7 175 0,7 150 0,6 180 0,7 9.368 37,6 1.028 4,1 454 1,8 4.972 19,9 449 1,8 162 0,6 117 0,5 442 1,8 185 0,7 80 0,3 1.800 7,2 20 0,1 422 1,7 346 1,4 24.935 100% Sestanki, zasedanja, seje... Poročilo s sestanka širšega kolegija Zadnji dan junija je bil sestanek širšega posvetovalnega kolegija SOZD. Vodil ga je generalni direktor, tovariš Miran Goslar. Na dnevnem redu je bilo naslednje: — informacija o stališčih sveta Zveze komunistov do nekaterih aktualnih vprašanj gospodarskih gibanj v SOZD Mercator n. sub. o.; — informacija o podpisovanju samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev trgovine in proizvodnje; mercialisti, finančniki, kadroviki itd., ki bi vsak na svojem področju iskali rešitve za probleme, predvsem za tiste najbolj pereče. Pri reševanju nekaterih težav smo povsem onemogočeni, kot je to v primeru slabih poslovnih rezultatov v TOZD TMI, za katere pa niso krivi sami. Vemo, da je vsa klavniška industrija v težavah zaradi neustreznih odkupnih cen živine. Izgube so bile v preteklosti precejšnje vendar se stanje kot so pokazali polletni rezultati, izboljšuje ker so se odprle nesoglasij pri financiranju, pa tudi pri samem konceptu aranžiranja, ki je neenotno. Zato premišljujemo, da bi to službo spet vključili v Delovno skupnost SOZD, čeprav imamo pri tem tudi pomisleke, ker ne želimo večati števila delavcev in služb v Delovni skupnosti SOZD. UVELJAVLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV S pripravami za sklenitev samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združe- Oktobra se bo sestal svet ZK na svoji 2. seji — poročile o II. delu programa za izvajanje Zakona o združenem delu v SOZD Mercator n. sub. o; — obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti SOZD in TOZD oziroma DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. ter osnutka statuta SQZD Mercator n. sub. o.; — informacija o problematiki pri vpisu SOZD v sodni register. Uvodoma je sekretar sveta Zveze komunistov Franc Škof poročal o 1. seji sveta, ki je bila 14. junija, generalni direktor pa je govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih v SOZD in člane kolegija seznanil s stališči sveta Zveze komunistov do njih. O seji sveta smo poročali v prejšnji številki glasila, zato smo tokrat zabeležili le razpravo na sestanku širšega posvetovalnega kolegija. Iz nje povzemamo nekatere ugotovitve, ki bi jih veljalo čimprej reševati. Težav je veliko, zato bi se morali večkrat sestajati, bodisi samo ko- meje za izvoz govejega in junečega mesa v Italijo, Grčijo in Nigerijo, dvignila pa se je tudi prodajna cena teletine, ki nadomešča ukinjene premije. Drugje sami zaviramo dobro in racionalno gospodarjenje, kot je to v primeru hitre izgradnje novih objektov iz združenih sredstev. Temeljna organizacija združenega dela Investa je skupno z razvojno planskim sektorjem v Delovni skupnosti SOZD pripravila in razposlala 28 pogodb o izvajanju celotnega inženiringa za investicije, ki so jih podpisale le štiri temeljne organizacije. Komentar ni potreben! Vprašujemo se tudi, kako reorganizirati aranžersko službo, ki je neustrezno organizirana. Po reorganizaciji smo aranžerski oddelek, ki je bil prej vključen v skupne službe, usmerili v DO Rožnik, oziroma po enega aranžerja v TOZD Dolomiti, Golovec in Grmada. Aranžerska služba v DO Rožnik sestavlja programe in izvaja dela za vse maloprodajne TOZD, vendar prihaja do vanju dela ter sredstev trgovine in proizvodnje smo pričeli že ob koncu leta 1975. Danes smo prišli že do končne faze, ko podpisujemo sprejem sporazuma. Na osnovi trajnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev bomo skupno načrtovali proizvodno prodajne programe, določali skupne prodajne in reprodukcijske cene, rizike, ustvarjali in delili skupen prihodek, sodelovali s potrošniki in na druge načine. Vsi ti elementi vodijo k stabilnejšemu gospodarjenju in stabilnejši politiki cen. Komercialni sektor v Delovni skupnosti SOZD je poslal v podpis sprejem samoupravnega sporazuma 110 proizvodnim organizacijam, s katerimi trajno poslovno sodelujemo, ter našim TOZD in DO. Sprejelo ga je že 47 proizvodnih organizacij in vse naše TOZD in DO. Ob tem naj zapišemo tudi to, da zvezni Izvršni svet obravnava odlok o ukinitvi vseh bonitet za trgovino (rabat, super rabat), ki bo trgovino močno prizadel, zato je nujno po- trebno, da trgovina in proizvodnja skleneta sporazume in se dogovorita o udeležbi pri skupnem prihodku. Sklepajo se tudi branžni sporazumi v okviru zvezne gospodarske zbornice za posamezna področja proizvodnje in trgovine. V njih je zajeta težnja po oblikovanju cen na osnovi maloprodajnih cen in udeležbe proizvodnje in trgovine v njih, vendar nad tem nismo navdušeni, ker se z njimi menja ves sistem cen. SOZD ŠE NI VPISAN V SODNI REGISTER Drugi del programa za izvajanje zakona o združenem delu v SOZD Mercator, osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti in TOZD oziroma DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. ter osnutek statuta SOZD Mercator n. sub. o., so objavljeni v posebni številki, ki ste jo prejeli prve dni avgusta, zato o njih ne bomo pisali. Zapisali pa bomo še nekoliko o vpisu SOZD v sodni register. V času ko to pišemo vpis še ni bil narejen in prav tako niso bili poslani predlogi na sodišče. Razlogov za to je več; treba je bilo počakati na izdajo uredbe o vpisih organizacij združenega dela v sodni register, potem ni bilo obrazcev. Pravni oddelek v Delovni skupnosti SOZD je ves čas zbiral dokumentacijo, ki jo moramo priložiti predlogu za vpis. Nekoliko nejasnosti je bilo v zvezi z vpisom poslovnih enot (pro-dajaln in skladišč), za katere smo se dogovorili, da bi se v večini primerov .ne vpisovale, ampak samo evidentirale. Vpisovali bi tiste, ki imajo določena pooblastila, kar pomeni v praksi samostojno nabavo blaga (nabava, ko poslovodja kupuj6 blago izven okvirnih pogodb oziroma sporazumov sklenjenih na ravni SOZD, TOZD ali DO). Katere prodajalne so to, bodo določili delavski sveti TOZD in DO. SPREJETI SKLEPI Na sestanku so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Soglasno se sprejmejo in podpirajo stališča sveta Zveze komunistov SOZD Mercator do nekaterih aktualnih vprašanj gospodarskih gibanj v SOZD Mercator ter se za izvajanje sprejete politike posebej zadolži vodilne delavce v TOZD 1° DO. 2. Vse naloge in napori v nadaljnjem delu morajo biti usmerjeni v doseganje čim večjega porasta celotnega prihodka, ki naj ne bi nižji od indeksa 125 v primerjavi lanskim letom. 3. Sprejeti je treba Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev trgovine in proizvodnje. Podpis v okviru SOZD bo dne 15. 7. 1977, proizvajalcem izven SOZD pa se rok za pristop podaljša do istega datuma. Odklonitev sklenitve sporazuma se obravnava kot stališče teh organizacij, da ne nameravajo sodelovati z Mercatorjem. 4. Organizirati je treba posebno službo za spremljanje dogajanj na tržišču in konkurenčne ponudbe, za analizo podatkov o vrstah blaga, ki j>h nismo sposobni dobavljati in o sodelovanju grosističnih TOZD s komercialnim sektorjem. Za to sta zadolžena TOZD Grosist in komer-cialni sektor SOZD. 5. Nadaljevati moramo z ustavno Preobrazbo v TOZD Standard, Prgopromet, Mercator-Rudar, Mercator-Panonija, Mercator-Agrokombinat Krško in Merca-tor-Kmetijski kombinat Sevnica v Jtadaljnji specializaciji in delitvi dela. Omenjene organizacije morajo glede tega posredovati svoja stališča. 6. Sprejeto je stališče, da so do Področnih skladišč upravičene le grosistične organizacije. Le-ta predstavljajo predvsem funkcijo organi- zacije in izvedbe celotne preskrbe določenega področja, ne pa razlog za uveljavljanje grosističnih bonitet. 7. V zvezi z reorganizacijo bančnega sistema in formiranjem interne banke v SOZD mora vsaka TOZD in DO sporočiti, pri kateri temeljni banki želi v bodoče poslovati oziroma se odločiti za poslovanje s tisto temeljno banko, s katero bo poslovala interna banka Mercator. O tem bo vsem DO in TOZD poslana v izpolnitev posebna anketa. 8. TOZD in DO, ki tega še niso storile, naj v skladu z dopisom v. d. direktorja finančnega sektorja, Izidorja Rejca, do 10. julija 1977 sporočijo ime svojega delegata v zboru interne banke. 9. Predvsem je treba organizirati delo interne banke na področju združevanja prostih sredstev na žiro računih DO in TOZD ter organizirati službo za vsakodnevno spremljanje in posredovanje teh prostih sredstev tistim TOZD, katerim manjkajo in prijavijo potrebo po njih. 10. Dosledno moramo izpolnjevati določila samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, ki se nanašajo na združevanje sredstev za investicije. 11. TOZD in DO naj pripravijo operativne programe za uvedbo enotnega zaščitnega znaka Mercator na poslovnih prostorih. Vse objekte moramo postopno opremiti z zaščitnim znakom M, najpozneje do sredine leta 1978. 12. Dosledno je treba izpolnjevati tudi določila o financiranju Delovne skupnosti SOZD, ugotoviti vzroke za neizpolnjevanje teh določil in jih odstraniti. 13. Spoštovati moramo skupne komercialne plane in dogovore o nabavah pri domačih dobaviteljih. Vsaka nabava pri domačih dobaviteljih, ki je manjša od planirane na račun nabave pri drugih dobaviteljih, se šteje za diskriminacijo domačih dobaviteljev. V ta namen moramo sprejeti finančne sankcije. 14. Delovni organizaciji Mercator—Sadje zelenjava se predlaga, da organizira prodajo jabolk Mercator — KK Sevnica na svojem tržišču. 15. V delo komercialne službe SOZD je treba čim bolj vključiti tudi zunanjetrgovinske in kmetijske organizacije. 16. TOZD in DO, ki so prejele pogodbe o izvajanju inženiringa s strani TOZD Investa in razvojno planskega sektorja, naj s podpisom pogodbe čim prej sporočijo svoja stališča. 17. Na sestanku temeljnih organizacij širšega ljubljanskega področja naj se obravnava in sprejme najustreznejši predlog za organizacijo aranžerske službe. 18. Do 20. julija naj vse TOZD in DO posredujejo svoje pripombe k osnutkom memorandumov, ki bodo kot osnutki izdelani do 8. julija. 19. Pri razumevanju in aktivnem sodelovanju ter soustvarjanju politike najširšega kroga delavcev v vseh delih Mercatorja je potrebno dati ustrezno vlogo tudi informativni službi in njenemu pomenu za odločanje. 20. Gojiti moramo pripadnost in načrtno vzgojo ljubezni do Mercatorja in organizacij v sestavu. Ta velja še posebej za komercialiste, poslovodje in prodajalce — v odnosu do potrošnikov in do dobaviteljev — pri čemer imata pomembno vlogo tudi informativna služba in časopis Mercator. 21. Osnutek programa uresničevanja Zakona o združenem delu se posreduje vsem TOZD in DO v obravnavo. Po njegovem sprejemu se moramo na delavskih svetih zavzeti za njegovo realizacijo. NADA RIHTAR Podpis samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovskih organizacij Novi dohodkovni odnosi Na sestanku 20. julija so pred-stavniki naših OZD podpisovali Pristop k sprejemu sporazuma o riajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev proi-Aodnih in trgovskih organizacij, ki 8a je podpisalo že tudi 45 drugih 0rganizacij. S pripravami na samoupravno dogovarjanje smo pričeli že leta ly'5, ko je komisija pripravila prvi dsnutek sporazuma. Sporazum je Komercialni sektor Delovne skupnosti SOZD letos spomladi poslal 10 proizvodnim organizacijam, ki rajno dobavljajo ali prodajajo Sv°je proizvode preko trgovskih °rganizacij Mercator in trgovskim 0rganizacijam Mercator, ki se uk-^arjajo s prodajo teh proizvodov na ehko in malo in ki z zunanjetrgo-'flskim poslovanjem ter na podlagi Prih ^)de*ovanja ustvarjaj° skupni Odziv na podpis je bil sprva slab, etayno je sporazum dobro zasno-an in usklajen; kazalo je, da so še arsikje ravnodušni do 43. člena “stave SFRJ in 60. do 91. člena akona o združenem delu ter nena-na ,nje tudi do prednosti, ki jih pri-asa dohodkovno povezovanje, ta , • ovanje na novih osnovah zago-*Ja optimalen razvoj in izkoriščali]6 Pr°'zvodnih in trgovskih zmog-zar°H-'’ ve^j° Posl°vno učinkovitost s,adi usklajenega delovanja, Pno načrtovanje proizvodnjein blagovnega prometa na domačem in tujem trgu, zadovoljevanje potreb potrošnikov, povečanje dohodka proizvodnih in trgovinskih organizacij, enakopravno delitev skupnega prihodka, ustvarjenega v proizvodnji in blagovnem prometu ter združevanj sredstev in odločanje o namenski uporabi združenih sredstev. Uresničitev teh ciljev je mogoča le v pogojih enakopravnosti proizvodnje in trgovine: kadar obojestransko vplivata na razvojno in poslovno politiko, v proizvodnji in prometu blaga skupno raziskujeta tržišče in organizirata propagandne akcije, uporabljata skupno dogovorjene planske elemente v programiranju skupnega prihodka in v delitvi tega prihodka, da skupno določata cene, prevzemata rizike iz skupnega poslovanja, sporazumno rešujeta spore in sta med seboj odprti in pošteni. KAKO PRITI DO CENE PROIZVODA Komisija in strokovne službe so vložile veliko naporov v iskanje najboljše rešitve za nove odnose, natančneje, rešitve ključnega problema: kako priti do cene proizvoda, ki mora predstavljati osnovo za določitev udeležbe proizvodnje in trgovine v maloprodajni ceni, kako določiti skupni prihodek in kako ga deliti, kakšno evidenco voditi, ka- tere pokazatelje in podatke koristiti za merjenje uspešnosti poslovanja in kako potrošnika vključiti v blagovni krog kot enakopravnega partnerja. Z namenom, da se ugotovi del, ki predstavlja vloženo delo in sredstva v proizvodnji ter trgovini in s tem osnova za določitev deleža v maloprodajni ceni proizvoda, se za proizvod ugotavljata proizvodna kalku-lativna cena in trgovska kalkulativna cena, ki ju predstavlja normativna vrednost vloženega dela in sredstev v proizvodnji in trgovini. Sestavljajo ju naslednji normativi: materialni stroški, minimalna amortizacija, zakonske obveznosti, pogodbene obveznosti, vkalkulirani bruto osebni dohodki in del sredstev skupne porabe. Seštevek obeh cen je normativna reprodukcijska cena določenega proizvoda. Kalkulativne cene in njihovi elementi se planirajo po posameznih proizvodih, po skupinah proizvodov ali zbirno preračunano na celotni obseg medsebojnega poslovanja oziroma na delež, ki ga imajo trgovinske organizacije v realizaciji proizvodnje organizacije. Skupni interesi in medsebojni ekonomski odnosi temeljijo na ustvarjeni realizaciji proizvodov, ki jih skupaj proizvajajo in prodajajo po doseženi tržni ceni. To je maloprodajna cena proizvoda brez prometnega davka, pri izvozu pa izvozna cena fco jugomeja. Cena vsebuje: materialne stroške trgovine in proizvodnje, amortizacijo v proizvodnji in trgovini ter skupni dohodek. Delež proizvodne organizacije in trgovske organizacije v maloprodajni ceni se izračunava na osnovi: — deleža proizvodne kalkulativne cene in trgovske kalkulativne cene v normativni reprodukcijski ceni in — deleža v razliki med normativno reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno in to v sorazmerju, ki ustreza udeležbi amortizacije in novo ustvarjene vrednosti proizvodnje in trgovine v skupni novo ustvarjeni vrednosti in amortizaciji. Na tej osnovi se ugotovi delež proizvodnje v maloprodajni ceni, ki pripada proizvodni organizaciji, in delež trgovine v maloprodajni ceni, ki pripada trgovski organizaciji. Proizvodno ceno torej sestavlja kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno, trgovsko ceno pa trgovska kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno. Na podlagi tako izračunanih elementov se v letnem proizvodno-prodajnem planu določi procen-tualni delež proizvodne organizacije in trgovske organizacije v maloprodajni ceni brez prometnega davka, in sicer po proizvodnih oziroma skupinah proizvodov, ki jih predvideva letni plan. SKUPNI PROIZVODNO — PRODAJNI PLANI Ti plani so osnova za skupno proizvodnjo in blagovni promet ter za planiranje skupnega prihodka. Lahko so srednjeročni in pa letni, ki nadomeščajo okvirne pogodbe o dobavah blaga v naslednjem letu in določajo predvsem: — vrsto, količino in kakovost proizvodov; — ceno proizvodov; — obseg prodaje na domačem tržišču, obseg uvoza in izvoza; — embalažo, pakiranje in označevanje proizvodov; — čas, kraj in način dobave, prevzema in prodaje blaga; — roke in pogoje plačila računov; — način in oblike obračunavanja akontacije na vloženo delo in sredstva trgovine ter stimulacije za večjo prodajo, če to omogoča znižanje stroškov proizvodnje; — lokacijo zalog in določanje koeficienta obračanja sredstev in zalog; — kreditiranje proizvodnje ali prodaje s trajnimi ali občasnimi obratnimi sredstvi; — način prodaje blaga (potrošniški krediti, komisijska prodaja); ^— organiziranje skupnega pospeševanja plasmana, kar zajema zlasti ekonomsko propagando, odnose z javnostjo, uvajanje novih izdelkov, anketiranje potrošnikov, degustacije in druge podobne akcije; — pogoj za spremembo (povečanje ali zmanjšanje) količin, cen in drugih pogojev; — delež proizvodnje in trgovine v maloprodajni ali v izvozni ceni oziroma skupnem prihodku; — posledice v primeru neizpolnjevanja plana; — druga določila, pomembna za blagovni promet. Elementi za skupne proizvodno-prodajne plane se določijo na skupnih sestankih predstavnikov proizvodnih in trgovskih organizacij-Sprejemajo se pred začetkom leta in se lahko konkretizirajo še s posebnimi komercialnimi pogodbami. — Zaenkrat je narejen le skupni proizvodno-prodajni plan za notranjo trgovino in ga bo treba prilagoditi tudi za zunanjo trgovino. Uporaben je za vse tiste, s katerimi trajno sodelujemo, s tistimi, s katerimi delamo občasno, pa bomo delali tudi po vzoru tistih, s katerimi smo podpisali sporazum. NADA RIHTAR Gradnje iz združenih sredstev Od predvidenih investicij po srednjeročnem načrtu dela in razvoja na področju investicij za obdobje 1976—1980 iz združenih sredstev, so trenutno v teku naslednji investicijski objekti: blagovnica Vrhnika, SP Dravlje (razžiritev), SP Vižmarje in SP Zalog. BLAGOVNICA VRHNIKA -V obdobju 1976—1980 je potrebno realizirati program gradnje, 'modernizacije in razširitve trgovske mreže tudi zunaj mestnih območij, torej tudi na Vrhniki, ki se je z leti razvila in se še razvija iz majhnega trga v vedno večje naselje, kjer čedalje bolj primanjkuje ustreznih trgovskih lokalov. Na sami Vrhniki in v njeni neposredni okolici so že zgradili in še gradijo nove sodobne stanovanjske bloke in cel kup individualnih hiš. V načrtu so tudi veliki sodobni vojaški objekti. Zaradi tega se hitro veča število prebivalcev in z njimi število novih mladih družin. Obstoječa trgovska mreža ne sledi več vedno večji zahtevi po sodobnejši oskrbi prebivalstva in zato velikih del kupne moči odteka drugam, zlasti v Ljubljano. TOZD Dolomiti je zato sklenila, da zgradi v samem centru Vrhnike novo blagovnico, ki naj bi bila v bistvu nekakšen potrošniški center. Naprodaj naj bi bili osnovni prehrambeni proizvodi, s posebnim poudarkom na sveži zelenjavi, sadju, mesu, delikatesah in mlečnih izdelkih. Tu bo tudi gostinski obrat, katerega osnovni namen bo priprava toplih malic. Skupna površina blagovnice bo 1,459.85 kvadratnih metrov, investitor pa je, kot smo že omenili, TOZD Dolomiti. Predračunska vrednost osnovnih in obratnih sredstev znaša 25.408.000 din, od tega odpade na kredit Ljubljanske banke 17.386.000 din. Gradnja blagovnice se je pričela 10. 5. 1977, pričetek obratovanja pa načrtujejo za 1. 2. 1978. RAZŠIRITEV SAMOPO- STREŽNE PRODAJALNE V DRAVLJAH Investitor TOZD Grmada se je odločila, da bo razširila svojo samo- postrežno prodajalno v Dravljah ob Sojerjevi ulici. Zaradi izgradnje velikih blokovskih stanovanjskih naselij in množice individualnih hiš v neposredni bližini poslovalnice, sta se promet in želja kupcev po čim večji izbiri blaga tako povečala, da poslovalnica ne ustreza več. Sam prodajni prostor že dolgo ni več funkcionalen: med gondolami je neprestana gneča, kar povzroča negodovanje potrošnikov, samemu osebju pa izredno otežkoča delo. Zaradi tega kupcem ni mogoče ustreči s pestrejšo izbiro blaga ter kulturnejšo postrežbo. V prizidku načrtujejo tudi bife, kjer bodo stregli tople malice. Sedanja trgovina ima 160 kvadratnih metrov prodajnega prostora, s prizidkom pa bi se pridobilo še nadaljnjih 76 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost osnovnih in obratnih sredstev znaša 6,578:000 din, od tega je kredit Ljubljanske banke 4,534.000 din. Z deli so pričeli 20. 7. 1977 in ker gradnja hitro napreduje, naprtujejo otvoritev že do konca tega leta. SAMOPOSTREŽBA V VIŽ-MARJIH Novejše naselje pretežno individualnih zgradb v Vižmarjih oskrbuje z osnovnimi prehrambenimi artikli le majhna klasična prodajalna, ki pa že zdavnaj ne more zadostiti vsem potrebam in željam potrošnikov po pestrejšem asortimanu blaga, po dnevno sveži izbiri sadja in zelenjave, mesa, delikates in kruha. Zato se je TOZD Grmada, ki je investitor, odločila, da ne že kupljen zemljišču postavi samopostrežno prodajalno z oddelkom za mesnico, delikatese in prodajo kruha ter bife. Skupna površina bo znašala 524,25 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost osnovnih in obratnih sredstev znaša 10.486.000 din, od tega je kredit Ljubljanske banke 7,260.000 din. Predvidevajo, da bo prodajalna zgrajena do 1. 3. 1978. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA ZALOG V občini Moste-Polje so v preteklih letih zgradili več velikih stanovanjskih sosesk, s čimer se je priliv naših prebivalcev na to področje močno povečal. Žal pa v teh novih soseskah niso istočasno gradili tudi vseh nujno potrebnih spremljajočih objektov, kot so zdravstveni domovi, storitveni objekti in trgovski lokali. V Krajevni skupnosti Zalog, Mercator že ima svojo samopostrežno prodajalno v zadružnem domu. Ker pa so zrasli v neposredni bližini novi stanovanjski bloki in veliko naselje individualnih hiš, obstoječa prodajalna ne more več ustreči željam številnih potrošnikov. Z leti je postala popolnoma nefunkcionalna, prostor med gondolami se je skrčil na minimum. Kupcem ni mogoče ustreči z večjo izbiro različ-negablaga in tako odhajajo nakupovat raje v oddaljenejša naselja. Zato so se samoupravni organi TOZD Golovec odločili, da zgrade poleg sedanje prodajalne novo samopostrežno trgovino in bife s površino 911 kvadratnih metrov, staro prodajalno pa ukinejo. S tem bodo nudili velikemu številu potrošnikov pestrejšo izbiro blaga in kulturnejšo postrežbo. Glavni projekt za objekt je še izdelan, prav tako pa tudi investicijski program. Predračunska vrednost osnovnih in obratnih sredstev je 17.071.847 din, v nekaj dneh pg bo izdelan zahtevek banki za dodelitev investicijskega kredita v znesku 10.844.853 din. Prodajalna naj bi bila zgrajena do 20. 11. 1978. Poleg teh investicij je že tudi izdelan investicijski program za SP Središče ob Dravi, v izdelavi pa sta investicijska programa za SP Logatec ter Poslovni center Mercator ob Slovenčevi ulici; pričetek del v Logatcu načrtujejo že za‘letošnje leto. SONJA VRHOVEC — Tudi jaz šeni začel z majHnin’ klobukom! Vpis SOZD Mercator n. sub. o. v sodni register Vpis SOZD v sodni register še ni izveden. Razlogov zato oziroma ovir pa je več. Potrebno je bilo počakati izdajo uredbe o vpisih OZD v sodni register. Nova uredba pa je prinesla spremembo tudi v obrazcih, ki so potrebni za vpis OZD v sodni register. Vendar novih obrazcev ni bilo na razpolago, zato je pravna služba v delovni skupnosti SOZD Mercator pričela z vpisovanjem na stare obrazce. Konec junija je prišlo do spremembe in sicer je založba Obzorje, Maribor sporočila, da bo posredovala nove obrazce za vpis OZD v sodni register. Kljub takojšnjemu naročilu, je dobava obrazcev nekoliko zakasnila in smo jih prejeli šele 25. avgusta. Takoj po prejemu je pravna služba pričela z vpisovanjem obrazcev ter nadaljevala druga potrebna dela v zvezi z registracijo SOZD. Dela v zvezi z registracijo TOZD, DO in SOZD bo opravila pravna služba, o izvedenem vpisu v sodni register pa bo posamezna TOZD oziroma DO obveščena s sklepom sodnega registra. . VERA ALJANČIČ Mercatorjev delež Osrednja sejemska prireditev na Gorenjskem je Mednarodni gorenjski sejem v Kranju, ki je bil letos organiziran že sedemindvajsetič. Letos se je predstavilo 254 proizvajalcev in razstavljalcev, žal med njimi tudi nekaj takih, ki na takšno sejemsko prireditev ne sodijo. Hala C je na sejmu že dolgo poznana kot razstavnnn prodajni prostor Mercatorja. V njej je tudi letos TOZD Preskrba iz Tržiča ponujala na lepo pripravljeni razstavi razno Pohištvo, akustiko, gospodinjske aparate, posteljno perilo, zavese in drugo. Velik del razstavnega prostora pa so pripravili tudi zunaj, kjer so ponujali stavbeno pohištvo, betonske mešalce in samokolnice, kolesa, opremo za taborjenje in drugo. Kakšen uspeh je imel ta sejem in kaj meni o njem, mi je v razgovoru Povedal MARJAN GRADIŠAR. »Na vsak način je treba sejem v Prihodnje reorganizirati. Poslovni odbor sejma bo moral v prvi vrsti ngotoviti, kakšni sejmi so za naše Področje zanimivi,« je dejal tovariš Gradišar. »Tradicija kranjskega sejma je Potrošniški sejem, . kar pomeni Predvsem prodajo s popusti. Sejem naj bi bil v obdobju, ko so plačilni dnevi — letos je bil na plačilni dan že ^ključek sejma. Pomembno je Poudariti tudi to, da je bilo letos na Gorenjskem veliko kolektivnih dopustov, zato vse kaže, da promet ne bo tako visok kot lani, kar razen Vsega, o čemer sem že govoril, vpliva 'udi višji polog pri nakupu dražjih dobrin — predvsem pohištva in barvnih tv. Ce bo šlo tako naprej, Lnski uspeh ne bo dosežen.« Naj dodam tole: lani so Tržičani v branju dosegli rekorden, izjemen ^Peh, je pa tudi letos pričakovati °?ljši uspeh, saj so se namenili kreole reševati-še dan po zaključku Sejma. Omenil sem popuste, ki vsekakor gabijo k nakupu. Letos so bili enaki i ^°t lani, saj se je treba držati spora-pdrna o dobrih poslovnih običajih. P°puste smo dajali le na pohištvo, Gospodinjske aparate in TV aparate, nevkaj je dala industrija občina pa je v času sejma znižala prometni davek 1 *a 1,5 %. p vrsto let zapored si TOZD reskrba na sejmu pri prodaji p0triaga z zunanjimi sodelavci. To so * Slavnem študenti, ki so svojo vlogo e,dno dobro opravili. Nekateri med I ihbi sodelujejo že več let in so se -plažah kot zelo uspešni prodajalci. u je še posebno treba omeniti Predstavnika Mebla, ki je kot proda-la'ec strokovno svetoval nakup, j Prodajni prostor je bil tokrat Jenino lepo aranžiran, največ spet v° zaslugi tovariša Paplerja, ki že vSa *eta skrbi za sejem. Za svoje Jmko delo in požrtvovalnost zasluži Se Priznanje "Morda naj navedem še nekaj Q°Sebnosti,« je nadaljeval tovariš radišar. »Letos prvič razstavljamo in prodajamo tudi stavbno pohištvo. Temu bo treba v prihodnje tudi v redni prodaji dati več poudarka. Prodaja koles in motorjev je bila letos otežkočena, saj je primanjkovalo blaga. Poslovodja Mito Fajdiga je moral celo poiskati novega dobavitelja. Nič boljše ni bilo s prodajo kmetijske mehanizacije. Posebnost so na primer betonski mešalci: tovarna Lifam in Stare Pozove je blago dostavila šele tri dni pred zaključkom sejm,a od 18 mešalcev pa jih je bilo kar 15 poškodovanih. Kasneje so jih na zahtevo naše službe in komercialnega sektorja Mercatorja zamenjali, s čemer pa so le dodatni stroški, saj moramo v tem primeru sami dostaviti blago stranki na dom. Nasprotno pa gre pohvaliti LIV Postojna, saj ni manjkalo ne samokolnic, ne mešalcev. Pohvaliti se moramo s tem, da smo razstavljali regal dnevne sobe Manta, tovarna Stil Koper in sedežno garnituro Bana. Za oboje je bilo izredno veliko zanimanja in smo oboje tudi uspešno prodajali.« V času sejma je naš razstavni prostor obiskalo več znanih družbenopolitičnih delavcev. Tako je prišel na našo razstavo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, sekretar SZDL Jugoslavije Marjan Rožič, član predsedstva Jugoslavije Miha Marinko, pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Martin Košir s sodelavci in drugi. Posebno pozornost so ob obisku izkazali predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Tržič s predstavniki pobratenega mesta Zaječar. Vsekakor je treba omeniti tudi to, da so naš razstavni prostor obiskali tudi člani delegacije francoskega pobratenega mesta s Tržičem-Ste Marie aux Mineš. Mercatorjevo stojnico so na sejmu v Kranju obiskali tudi družbenopolitični delavci občine Kranj, med njimi Tone Volčič, Drago Štefe in drugi. Naj ob koncu zapišemo, kaj menijo o sejmu nekateri prodajalci. RUDI PLEVANČ, poslovodja železnine: »Sejem je bil letos nekaj dni prezgodaj, ko so bili ljudje še na dopustih, ali pa še niso dobili plač. Zato je manjša prodaja kot na primer lani. Veliko bi prodali peči za centralno kurjavo, a smo dobili le eno za pokazat. Rok dobave pa je cela 2 meseca, kar kupce zelo moti.« MARINKA GOLMAJER, poslovodja tekstila: »Za obiskovalceje važen popust. In to velik popust! Če pa se blago prodaja po enakih cenah, kot v trgovini, kupca ne vleče. Letog smo prodajali le za 1,5% ceneje, ker je bil prometni davek nižji. Edinole moške srajce smo prodajali po 7000 din (prej 120.00 din) in te smo kaj hitro razprodali. V prihodnje bo treba doseči dosti nižje cene, sicer pa se nam ne izplača na sejem.« na sejmu v Kranju Na letošnjem Gorenjskem sejmu v Kranju si je paviljon Mercatorja ogledal član predsedstva SFRJ, tovariš Miha Marinko, Sejem je med drugimi obiskal tudi generalni direktor SOZD Mercator Milan Goslar. Paviljon Mercatorja si z zanimanjem ogleduje tudi pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve SFRJ, tovariš Martin Košir s svojimi sodelavci. JANEZ PAPLER, poslovodja sejma: »Pritožiti se moram nad upravo sejma, ki veliko premalo nudi razstavljalcem. Velike težave so bile z elektriko, vodo, čiščenjem, odvozom smeti, pa s telefonom itd. Vedno smo morali ničkolikokrat urgirati, da so posamezno stvar uredili. Sicer pa sem s sejmom zadovoljen. Res ne bo takšen poslovni uspeh kot lani, vendar menim, da prav lanski, izredno visok promet, ne sme biti merilo za letošnje rezultate. Trudili smo se, kolikor se je dalo. Prav vsi, še posebno tovariš Gradišar, ki se za delo na sejmu ogromno angažira, in se mu posveča od jutra do večera.« MERI LOGAR, študentka: »Prodajam pohištvo in kuhinje. V tem honorarnem delu sem se dobro znašla. Nekaj koristnih napotkov za prodajo nam je dal Jernej Januš, ostalo pa sem se naučila iz prospektov. Mislim, da lahko ugodim še tako zahtevnim kupcem.« JANEZ KVEDER, vodja bifeja: »Lahko se pohvalim z dobrim prometom, boljšim kot lani. Delno so nanj vplivale tudi degustacije, ki so bile dobro pripravljene. Veliko zavisi od tega, kdo jih pripravi in vodi. Ob degustacijah se je prodalo veliko blaga, kar je seveda povečalo promet. Posebno so naši obiskovalci pohvalili dobro kavo: celo nekateri iz konkurenčnih firm, ki imajo tudi svojo kavo, so bili naši stalni gostje.« Toliko torej o Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil kljub nekaterim manjšim težavam in spodrsljajem uspešno zaključen. MILE BITENC Marjan Gradišar: Kranjski sejem bo treba v prihodnje reorganizirati. Brhka dekleta so kupcem ponujala kilometre tkanin Za nakup se je bilo težko odločiti. Izbira je bila pestra. Mednarodni kmetijsko-žhiilski sejem v Gornji Radgoni Petnajsti mednarodni kmetij-sko-živilski sejem v Gornji Radgoni se je začel tudi tokrat tako, kot je že stara navada: v hudem nalivu. Pa tudi to ni preprečilo obiska množice povabljenih gostov in drugih, ki so si to sejemsko prireditev želeli ogledati že prvi dan. Sejem v Gornji Radgoni, trajal je od 19. do 28. avgusta, je pomembna gospodarska manifestacija ne le za Pomurje, pač pa tudi za celotni slovenski prostor. Še več: v zadnjih letih je začel dobivati tudi močno mednarodno obeležje. Poudarek na tej prireditvi je seveda na razstavi vsega, kar zanima kmetovalce; to so predvsem nove tehnološke pridobitve, s katerimi se morajo seznanjati tako kmetje družbenega, kot zasebnega sektorja. Hkrati pa so organizirane tudi primerne prireditve, ki naj bi jih stimulirane in pritegnile za naprednejše gospodarjenje in sodobno tehnologij0' Sejem v Gornji Radgoni je na stičišču dveh dežel. Prav zato lahko prispeva pomemben delež h krepitvi blagovne menjave s sosedama: z Avstrijo in Madžarsko. Vendar je, kot je povedal v svojem intervjuju za »Vestnik« Rudi Čačinovič, podpredsednik IS skupščine SR Slovenije, sodelovanje sosednjih območij še premajhno. Obe sosedi imata nedvomno interes, da obiskovalce sejma seznanijo z izdelki, ki jih lahko pri njih nabavijo. Za ta obmejni sejem bo po njegovih besedah potrebno predvsem doseči večji delež v sejemskih kontingentih. Na letošnjem jesenskem sejmu v Gornji Radgoni je sodelovalo skupno okrog 370 razstavijalcev. Prikazali so ne le kmetijske stroje in ostalo mehanizacijo, pač pa tudi najrazličnejše potrošniško blago in ga hkrati tudi prodajali. Kot drugod po sejmih so tudi tu vabile nižje cene, popusti in razne druge ugodnosti. Petnajstletno tradicijo ima ta sejem. In vse od začetka na njem sodeluje tudi Mercatorjeva TOZD Sloga. Za svoje dolgoletno sodelovanje pri organizaciji in razvoju sejma v Gornji Radgoni sta ji Interesna skupnost kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni in Gospodarsko Razstavišče iz Ljubljane podelila posebno priznanje. Enako priznanje je prejelo še nekaj delovnih organizacij in posameznikov, med njimi tudi tovariš Konrad Kovačič, direktor TOZD Sloga. Pa se za kratek čas še sprehodimo po tistem delu sejma v Gornji Radgoni, koder razstavlja in prodaja Mercator. Pravzaprav v vlogi prodajalca nastopa le TOZD Sloga. Ponuja pohištvo in gospodinjske aparate, akustiko in razne gospodinjke aparate, konfekcijo, perilo, trikotažo in drugo. Kupcev je veliko, a kaj več o poslovnih rezultatih še ne moremo zapisati, ker je tale članek nastal prve dni sejma. Prvič pa na tem sejmu skupaj s Slogo razstavlja še nekaj naših delovnih organizacij in tako se tokrat že predstavljamo kot velika sestavljena organizacija združenega dela z raznimi dejavnostmi. V hali A razstavlja Investa trgovinsko in gostinsko opremo, kot novost pa kovinsko opremo Investa. To je že dobro poznana abstracta, izdelana v domači tovarni. Na sosednjem razstavnem prostoru najdemo obrat Panonije — Zaščito, ki je tokrat na res primeren način lepo predstavila razna zaščitna sredstva. Emba je na razstavo poslala kav0 in čaje, med njimi novi sadni čaj, ^ katerega je veliko zanimanja in snj ga predstavili tudi na degustacij1' Hotel Ilirija s pogrinjkom »fantov8 čina« za katerega je leta 1969 gostinsko-turističnem zboru v torožu prejel zlato medaljo in, plomo, predstavlja gostinsko dejaV nost. S prospektnim materialom obiskovalce seznanja s hoteli ^ Ljubljani, na Črnem vrhu v Idnj1’ Posavju in Kostanjevici. VelpL ilu pozornost obiskovalcev je pritegni lepo urejena razstava sadja in ze* njave, na kateri se predstav*! Mercator Sadje-zelenjava. Tol’ lepega sadja in zelenjave se v na8 prodajalnah, po mnenju obiskov3 cev, ne vidi zlepa. y No, ob koncu naj omenim, degustacije, za katere je bilo vellL zanimanja. Začele so se v torek, ^ avgusta z »Dnevom Mercatorja«, ^ smo obiskovalcem postregli s ka in sadnim čajem, delili zn?Cva, Mercator, Ilirija in Sadje zelenj3 .j, zastavice in drugo. V naslednj^ dneh smo na degustacijah Pr -,3, vili izdelke Slovina, Delamaf*,^ Kolinske in Talisa. MILE BITL Počitniški dom Mercator v Dajli , V Dajli, mestecu blizu Novigrada, Jpta Mercator oziroma delavci TOZD Grmada, Golovec, Dolomi- Grosist, Veleblagovnica Beograd, Investa in Delovne skupnosti SOZD, svoj počitniški dom. Ob otvoritvi doma, aprila 1975, smo v našem glasilu o njem že pisali, vendar so od takrat minila dobra tri leta, Jato je prav, da ponovno nekaj napi-semo o našem edinem počitniškem domu. Mogoče bo to za koga tudi ^Podbuda, da se bo še letos odločil za dopust v Dajli, saj je v mesecu septembru še nekaj prostih sob. Dajla je majhno mesto, ki leži tik °b morju in je obdano s plodno zemljo, nasadi oliv, breskev, z vino- tudi Mercatorja. Naš počitniški dom je s svojo izvirnostjo eden od najlepših turističnih objektov v teh krajih, saj je stavba po zaslugi arhitektov iz TOZD Investa obdržala svojo prvotno podobo in tako postala tudi majhna turistična zanimivost Dajle. ZANIMIVA ZGODOVINA DAJLE Širše področje Umaga in tudi Dajle, ki je od Umaga oddaljena 12 kilometrov , je naseljeno že od rimskih časov, o čemer pričajo številne arheološke najdbe in izkopanine. V Dajli so odkriti ostanki antičnih zgradb, na katerih temeljih je bila v dvorec grofov Grizzoni, kasneje benediktanski samostan in danes dom °nemoglih v Dajli. ®radi, žitnimi polji in drugimi krr 'iškimi kulturami. Mestece m'rno, tiho in brez industrije, koli sto prebivalci, ki se v glavm Poživljajo s kmetijstvom in tu zntom. , ^ajla je znana predvsem po ve etn številu vikendov, po dvorcu P? Počitniških domovih večih or| 'Zacij združenega dela med nji 5. stoletju zgrajena zgodnjekrščan-ska naselbina. V času Beneške republike, ki si je priborila gospostvo tudi nad Istro, so se doselili v te kraje beneški grofje Grizzoni, ki so so za svoje »posebne zasluge« dobili od benetk v dar velike komplekse zemljišč v Dajli. Zadnji grof ni imel več potomcev, zato je pred več kot sto leti vse svoje posestvo z dvorcem Okoli doma je prostoren in lepo urejen vrt. in gospodarskimi zgradbami daroval meniškemu redu Benediktincev, ki so( dvorec preuredili v samostan, s posestvom pa so upravljali fratri. Po padcu Benetk (1797) je bila Dajla v posesti Avstrije vse do konca druge svetovne vojne, razen v kratkem obdobju Napoleonove vladavine. Ves ta čas so v Dajli gospodarili fratri, naši ljudje pa so delali kot zakupniki zemlje, na »afit«, kakor so to imenovali. Delali so kot koloni, pogosto še v težjih pogojih kot za vladavine grofov Grizzoni. Zakupnino so plačevali ne samo za svojo zemljo, temveč tudi za pašo in za vse ostalo, od česar je bilo odvisno njihovo siromašno življenje. Takšno življenje se je nadaljevalo tudi v času italijanske okupacije s tem, da so bili pogoji za življenje za naše ljudi mnogokrat še težji, saj so bile gospodarske in politične pravice zmanjšane v še večji meri. Oblast fratrov v Dajli se je nadaljevala, omenimo naj samo dva, Don Marjana Cukalia, ki je znorel in Don Constantina Baccinellia, znanega po tem, da je sicer nekoliko spremenil obliko, da bi tako lahko zadržal vsebino kolonialnega sistema. Zadnji gospodar Dajle, frater Don Con-Stantino, je neslavno končal svojo vladavino konec druge svetovne vojne, ko je bežal z ladjo iz Umaga v Trst in so ladjo potopile letalske bombe. glede na razvoj našega gospodarskega in političnega sistema in deluje danes kot TOZD v okviru PIT Umag (Poljoprivreda, industrija i trgovina Umag). KAKOJE NASTAL POČITNIŠKI DOM Stavba, v kateri je dom, je bila pred vojno del posestva fratrov. V njej je bil hlev z značilnim stolpom, v katerem so hranili krmo za živino. Pred nekaj leti je sanitarna inšpekcija zahtevala od PIT Umag, ki je bil lastnik, da reši problem čistoče in ustrezno adaptira poslopje, saj je s svojim videzom, neurejenostjo in smradom kvarilo okolico turistično razvijajoče se Dajle. V PIT Umag so začeli razmišljati o prodaji poslopja, kar so zvedeli naši komercialni delavci, ki so poslovali s PIT. Cena je bila ugodna in tako smo 1975. leta za 100 starih milijonov kupili 635 kvadratnih metrov površin poslopja in 5860 kvadratnih metrov zemljišča. Z delom se je pričelo 1974. leta in po zaslugi prostovoljnega, udarniškega dela in pravega entuziazma organizatorjev in nosilcev dela tovarišev Draga Arharha, Antona Stančiča in Marjana Česnika, je bila stavba hitro adaptirana, opremljena in počitniški dom odprt 15. aprila 1975. UDOBNOST IN DOMAČNOST DOMA Dajla je bila tipičen primer kolonialnega sistema, ki je bil uveden v Istri, njena zgodovina pa nam dobro pokaže, kako je nekoč živel hrvaški narod v teh krajih. Po končani vojni in revoluciji je bila zemlja, na kateri so delali prej kmetje kot koloni za grofe in fratre, z agrarno reformo dana v roke pravim gospodarjem, kmete n samim. Novi lastniki zemlje so na poljih Dajle ustanovili 1948. le a kmetijsko zadrugo z imenom »Iskra«, preko katere je življenje \ Dajli postalo lažje in lepše. Zadruga je šla skozi vse oblike organiziranosti V teh letih, kolikor je dom odprt je v njem letovalo preko 2000 naših delavcev oziroma njihovih družinskih članov in če sodimo po »knjigi pritožb«, po njihovih izjavah in naših izkušnjah, so bili s počitnicami v Dajli nadvse zadovoljni. Nizke cene, udobnost in domačnost, odlična hrana, velik vrt z otroškim igriščem, možnost športne in druge rekreacije (namizni tenis, balinanje, šah, barvna telvizija, sprehodi) in mir so tisto, nad čemer so vsi najbolj navdušeni. Malo manj pa to velja za plažo, katere del je blizu vikendov, tako da se njihovi lastniki stalno Lepo je poskrbljeno tudi za »jeklene konjičke«- Prijazna kuharica Lidija pomaga tudi pri razdeljevanju obrokov. jezijo in neupravičeno lastijo tudi morsko obalo in morje. Lepih plaž ne manjka , res da so malo oddaljene, vendar njihova lepota, čisto morje in mir odtehtata tistih pet minut hoje mimo bivšega gospodarskega poslopja in nekdanjih polj grofov in fratrov. Dom ima sedaj 23 sob, od tega 9 dvoposteljnih, 6 troposteljnih in 8 štiriposteljnih, tako lahko hkrati potuje v domu 72. gostov. V stavbah v neposredni bližini doma so s pogodbo rezervirane privatne sobe, tako da lahko skupaj v eni izmeni letuje približno sto oseb. Vsaka soba ima tuš in WC; velike so približno 10 kvadratnih metrov, povsod je topla voda, tako da so sobe kljub njihovi majhnosti zaradi funkcionalnega pohištva kar udobne. Sodobno opremljena kuhinja z veliko jedilnico, teraso in bifejem ter prijazno osebje doma, ki izpolni vsako željo gosta, če je to le mogoče, zagotavljajo, da je poleg morja, sonca in kopanja poskrbljeno tudi za lakoto in žejo. V stolpu nekdanji shrambi za krmo je skupni WC , pralnica in pisarna upravnika. Dom ima tudi velik in lepo urejen vrt z otroškim igriščem in baliniščem ter parkirni prostor, pokrit z bambusovim trsjem, ki pa postaja zadnje čase že premahen. Seveda je dom zaprtega tipa, ima lepo lego in čudovit razgled na morje in na samo mestece Dajlo. V neposredni bližini so trgovina, mesnica in turistično društvo. IN KAKŠNE SO CENE? Organizacijo, poslovanje ter delo počitniškega doma vodi koordinacijski odbor sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljev doma v skladu s pravilnikom in hišnim redom. Cene penziona za vsako leto določi koordinacijski odbor in so letos naslednje: VRSTA SOBE izven sezone 10.6. — 30. 6. 1. 9. — 30. 9. dvoposteljna 85,00 din troposteljna 80,00 din štiriposteljna 75,00 din v sezoni 1. 7.— 31. 8. 95.00 din 90.00 din 85.00 din Za otroke od drugega do osmega leta starosti se plača polovična cena. V domu je stalno zaposlen samo upravnik, Božo Škrlj* le v času, ko je dom odprt, pa delajo še dve kuharici, pomožna kuharica, servirka in snažilka. Osebje je v glavnem iz leta v leto isto, letos so to poleg upravnika še: Lidija Radovčič, Valerija Erjavec, Marija Beletič, Lucija Škrlj in Irena Matijašič. Na koncu velja zapisati, da so zmogljivosti doma premalo izkoriščene v izvensezonskih mesecih — juniju in septembru — ko bi lahko v njem preživeli svoj oddih delavci, k* delajo v posebno težkih delovnih pogojih dodatek k rednemu letnernu dopustu, naši upokojenci in delavci z nizkimi osebnimi dohodki, ki bi ji'1’ sindikat plačal del ali ves penzion. v ostalih mesecih pa bi lahko v nje1” organizirali naše seminarje in o17 daljših praznikih odprli dom. za večje skupine delavcev, saj je d0111 ogrevan s centralno kurjavo. P°fe' bej je potrebno razmisliti o poveča" nju zmogljivosti doma ozirom3 gradnji novega objekta ali adaptacij ene izmed gospodarskih stavb P‘l Umag ob morski obali. NAŠI DELAVa O DOMU Prav je, da o domu samem in letnem oddihu v njem spregovorijo naši delavci sami. Nekaj smo jih poiskali in vsem zastavili naslednja vprašanja: 1. akaj ste se odločili za letovanje v počitniškem iiu Mercator v Dajli? a, šen vtis imate o domu, kaj vam je bilo posebej \ ;eč in kaj ne? 3. Ali menite, da je v Mercatorju dovolj počitniških zmoglji' osti? PERME ŽA, TOZD Grosist, referentka v transportne, oddelku: »Ni se mi bilo težko odločiti za Dajlo, saj sem bila tu na počitnicah že dvakrat in se rada vračam predvsem zaradi primernih cen ter dobrega počut- ja. Tudi letos sem bila zelo zadovoljna in o domu lahko govorim samo pohvalno. Ugotavljam, da se stvari iz leta v leto bolj urejajo, veseli me, da je tujih oseb v domu vsako leto manj (bife, namizni tenis). Malo nas je motila samo plaža zaradi morskih ježkov, kar je nerodno predvsem zaradi majhnih otrok. Čeprav se bifeja redko poslužujem sem mnenja, da so cene v bifeju previsoke in bi bilo potrebno znižati zlasti cene sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Vedno več gostov pride v Dajlo z osebnimi avtomobili, tako da je postal pakrirni prostor premajhen in ga bo potrebno razširiti. Glede počitniških zmogljivosti v Mercatorju pa mislim, da jih je premalo, potrebujemo nove domove in to predvsem na različnih krajih. Naj pripomnim tudi to, da mora koordinacijski odbor razmisliti, kako vzpodbuditi oziroma pripraviti delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, da bi se odločili za oddih v našem domu.« OBLAK MIRA, Delovna skupnost SOZD, vodja obračuna OD: »V Dajli sem že bila, zato se mi ni bilo težko odločiti, da preživim del dopusta z vnučko v našem udobnem domu. Obe z vnučko sva bili zelo zadovoljni, nekaj pripomb imam le na hrano, ki ni več tako pestro izbrana, malo premalo je zelenjave in jedilnik ni sestavljen najbolj posrečeno. Seveda pa je hrana odlična in jo je bilo vedno dovolj. Junija, ko sem bila v Dajli je bilo sicer nekaj narobe z vodo, tako da je nekaj časa tekla samo vroča voda, vendar mislim, da so to napako kmalu odpravili. Poseben problem je plaža, kU.| bo treba urediti, za kar mislim, da denar ne b^. problem. Prepričana sem, da potrebujemo ’ počitniških domov in da jih ne gradimo v D ^ ampak na različnih koncih naše obale, pa drugje, na primer v hribih. MODRIJAN SUZANA, TOZD Gros'st’ samostojni reklamant: v »V domu preživim del svojih počitnic že vs^ leto od otvoritve in sem bila vedno nadvse za ^ voljna. Večkrat grem v Dajlo tudi čez vikend m ^ praznikih, saj so cene primerne pa tudi dalec^ Dom je izredno domač, v njem se ugodno PocUjejji in sprostim. Vrt je izredno lep in se človek v n lahko res spočije od mestnega hrupa in smr v Težko bi kaj posebej pohvalila, saj je vse ze ^ redu, tako dom kot okolica in osebje. Mogoc ^ahko uredili le kakšen košček plaže. Čeprav ^kateri pravijo, da ne bi nikoli šli v tak dom, ker ako ali tako že vsak dan gledajo svoje sodelavce, kislim, da temu ni tako, saj zaradi velikega števila aaših delavcev v izmeni poznaš le štiri, pet ljudi. J^oenem paje to lepa prilika, da se med seboj še °lj spoznamo, zbližamo ter na ta način tudi pri-jjPevamo k boljčvrsto povezanemu kolektivu "Mercatorja. Zato moramo zgraditi še več takšnih °mov, pri tem pa moramo paziti, da bodo tudi na akem nivoju kot je ta.« ^ SAVŠEK FRANC, TOZD Golovec, poslovo- ^Letos smo že tretjič letovali v Dajli. Vedno vmo bili zadovoljni, prav tako tudi letos. Žena je Posebej vesela, saj ji ni treba kuhati. Vsem nam P všeč sama zgradba, okolje, povsod je dovolj P^tonm, osebje je v redu, le plaža je precej ddaljena, vendar mislim, da nam kratek sprehod škodi. Nerodno je, ker ni telefona in ko sem __eckrat iz Novigrada klical v trgovino, nisem dobil ,Veze ali sem dolgo čakal na zvezo. Postrežba in rana je kot vsako leto bila tudi letos odlična. Med as° izmerno nas je nekaj dni motil hrup iz sosi stavb (v bližini doma gradijo novo hišo, < Cene v bifeju so kar v redu, včasih je v nji P^eč tujih gostov, vendar mislim, da to "Memo vzeti preveč za hudo, saj vemo, da na t®c*n krijemo tudi del stroškov. Naj povem ti s ’ ^3 se nam vreme ni izneverilo še nobeno lete ^n° imeli letos vseh 10 dni sončno in toplo vren p®, tiste, ki pridejo z avtomobilom, je posti t ^rit° parkirišče že premajhno in ga bo p °dl(0 ^širiti- Nekaj sem slišal, da razmišljajc , kupu prostorov, kjer je sedaj dom onemogl k r Se mi zdi pametno. Res da bo drago, vendar tak objekt za ves Mercator, to ne bi smel t Pot' Ve*'k problem. Edini pomislek imam, da bi em naveličali letovati vedno v istem kraji ^ORDEVlC DESIMIR, Delovna skup ^cator Rožnik, referent za zavarovanje: sj(i> etos smo se odločili preživeti dopust na sodi ali’ za na® dom Pa so me navdušile h lahv aVCev *n Pa simbolične cene. O domu sai (j() ko rečem vse najlepše — tudi plaža, ki VsJ?001 ni najlepša, me ni motila, ker sem i2r dan hodil na drugo mesto. Hrana je gje . na, mislim da jo je za čas počitnic celo pr rtl0re na to, da v glavnem počivamo. Pos to lahko sploh tako imenujem, lahko navedem, da manjka v sobah hišni red, dom nima telefona, kar je včasih nerodno in lahko bi bili naročenina dnevno časopisje in nekatere revije: Delo, Dnevnik, Nedeljski dnevnik, Teleks, ki bi jih lahko prebirali v klubskem prostoru. Takšna organiza- cija , kot je Mercator, bi morala imeti več takšnih počitniških domov in to na različnihk krajih, tako da letovanje ne bi postalo enolično in da bi lahko bolj svobodno izbirali čas letovanja.« DOLŠAK CVETKA, TOZD Investa, inokore-spondent: »V Dajli sem bila že lani, bila sem zadovoljna, zato sem se letos zaradi primernih cen, urejenosti in domačnosti doma ponovno odločila, da preživim svoj dopust v Dajli. Bila sem zelo zadovoljna, vse se mi zdi v redu, hrana je letos celo malo boljša, dovolj jo je in je pestra. Mislim, da bi bilo potrebno razširiti otroško igrišče s še kakšno gugalnico in vrtiljakom, v domu bi moralo biti nekaj kompletov badmintona in še kakšnih drugih družabnih iger. Da potrebujemo nove domove, najbrž ni dvoma, saj nas je v Mercatorju veliko in imamo radi spremembe. Zato potrebujemo še kakšen dom kje drugje na morju.« TURŠIČ JELKA, Delovna skupnost Mercator Rožnik, knjigovodja za grupiranje PD: »Zadnja leta smo vedno taborili, tako da smo si letos zaželeli dopust brez kuhanja. Slišala sem samo lepo o Dajli od svojih sodelavk, zato smo se odločili za naš počitniški dom. Dom nam je bil vsem zelo všeč, prav tako hrana in ostalo, plaža ni najboljša, vendiar nas to ni preveč motilo, ker smo imeli čoln. Za otroke je še posebej lepo, ker jih lahko pustiš v vrtu, kjer se lahko igrajo, ne da bi bil v skrbeh zanje. Posebej moram pohvaliti osebje doma, saj mi je v času dopusta zbolel otrok in so pokazali veliko razumevanja. Prepričana sem, da drugje ne bi bilo tako. Glede počitniških zmogljivosti pa mislim, da moramo postavljati tudi prikolice tako v Dajli kot drugje, saj je dovolj prostora in zmogljivosti kuhinje bi to dovoljevala. Prostora je dovolj tudi za taborenje.« BURJAK LOJZE TOZD Grmada, oddelko-vodja tehnične trgovine: »Do zdaj smo bili že dvakrat v Dajli, bili smo zadovoljni inker med počitnicami ne želimo kuha- ti, smo se tudi letos odločili, da preživimo dopust v Dajli. Slabega o domu nimam kaj povedati, saj je vse ,ena A’, hrana je odlična, postrežba prav tako, osebje je prijazno in ni bilo nobenega problema. Predlagam le, da nekaj ukrene za čisto plažo, saj je umazana in je ne čistijo. V domu sem bil z družino in moram reči, da je za otroke odlično poskrbljeno. Vsekakor moramo graditi nove počitniške domove, saj je tako letovanje boljše kot v prikolicah. Prepričan sem tudi, da denar za gradnjo ne bi bil poseben problem.« BALANT PAVLA, TOZD Dolomiti, poslovodja: »Že dalj časa smo hodili na dopust v Medulin in ker letos ni bilo več prostora, smo se odločili za Dajlo, za katero me je navdušil sodelavec. Prostora najprej ni bilo, vendar je nekdo odpovedal letovanje, tako da smo prostor dobili mi. Moram priznati, da sem bila presenečena nad samim izgledom doma, njegovo lepoto in velikim vrtom še posebej, ker sem slišala , da je bil tam prej hlev za živino. Stanovali smo sicer v privatni sobi tik ob domu, vendar nas to ni motilo, ker je bila soba v redu, bolj mirno je bilo in več prostora tudi za najem in mislim, da bi se jih morala uprava doma bolj posluževati ter na ta način povečati zmogljivost. Še posebej smo bili navdušeni nad postrežbo, ki je bila zelo hitra, osebje pa vljudno in zelo pridno. Mislim, da je to prava redkost. Sama hrana je v redu. Bilo jo je dovolj tako za odrasle, kot za otroke. Otroci so sicer pogrešali včasih kompot ali puding, ker so tega navajeni d'. ' Plaža je kar v redu, pripomb imam le na tunstii delavce Dajle, ki bi morali poskrbeti za večkrat'-čiščenje plaže, mi sami pa bi lahko bolj uredili nekaj metrov plaže.« Iz odgovorov na našo anketo se vidi, da so bili delavci tudi letos z letovanjem zelo zadovoljni, opazili pa so nekaj pomanjkljivosti, na katere na ta način opozarjamo koordinacijski odbor. Vsi so si edini, da je potrebno zgraditi oziroma usposobiti nove počitniške kapacitete tako v Dajli kot v drugih krajih, o čemer bi morali bolj razmišljati v skupnih službah SOZD. Sedanje'razdrbljene in skromne zmogljivosti bomo morali združiti, ustanoviti počitniško skupnost Mercatorja in se letovanja naših delavcev lotiti bolj organizirano. O te pa bomo nekaj več napisali v eni prihodnjih številk. V. B MERCAfDftJIi NK MERCATOR NI VEČ V II. ZVEZNI LIGI Zgodilo se je to, česar so si vsi privrženci NK Mercator najmanj želeli — drugoligaš iz Ljubljane je v sezoni 1976—77 zasedel 17. (predzadnje) mesto v drugi zvezni ligi — zahod in se tako poslovil od zveznega tekmovanja. Ce se ozremo na minulo sezono, lahko rečemo, da bi NK Mercator kljub vsemu zaslužil obstanek v zveznem razredu. Prav zato se lahko vprašamo. KDO JE KRIV? Vzrokov za tekmovalni neuspeh je več in težko je izdvojiti enega samega. Nespametno bi bilo iskati krivca — posameznika, saj je nogomet kolektivna igra. Kakor so za vsak uspeh kluba zaslužni vsi — igralci, trener in uprava, je tako tudi pri neuspehu. Zato lahko rečemo, da smo krivi vsi, ki kakorkoli delujemo v klubu. Kljub temu pa levji delež krivde pripade igralcem, ki bi se lahko še bolj požrtvovalno in bolj enotno borili za barve kluba. Poleg tega je na rezultate moštva vplivalo še nekaj činiteljev. Moštva, ki so letos nastopala v drugi zvezni ligi — zahod, so bila precej močna — med njimi je bilo tudi nekaj bivših prvoligašev. Od začetka prvenstva pa vse do konca se ni vedelo, kakšen bo sistem tekmovanja v naslednjem letu, tako da je bila vsaka tekma pravi boj za obstanek. Prihajalo je do napak, ki so bile bolj posledica psihične obremenjenosti igralcev, kot pa česa drugega. V nogometu pa obstaja še en važen dejavnik — športna sreča! Prav športna sreča pa je NK Mercator letos popolnoma obrnila hrbet. Tako v jesenskem, kot v spomladanskem delu tekmovanja je na številnih srečanjih odločal prav ta dejavnik — žal v korist naših nasprotnikov. KAKO V PRIHODNJE? To, kar se je zgodilo, ni nobena katastrofa — to ni znak, da je sedaj treba dvigniti roke od vsega in prepustiti klub svoji usodi. Enkrat je klub že doživel enako usodo, vendar smo s skupnimi napori dosegli, da smo že naslednje leto zopet tekmovali v zveznem razredu. Mislim, da ni ovir za ponovitev takega uspeha. V klubu imamo nekaj zelo perspektivnih mladih igralcev, ki so že dokazali, da je treba resno računati nanje. Prav oni, skupaj z okrepitvami iz ljubljanskih klubov, ter nekaterimi starejšimi člani, ki bodo še ostali v klubu, naj bodo tista gonilna moč, ki bo pripeljala NK Mercator nazaj med zvezne ligaše. Na koncu naj še povem, da so nas povsod, kjer smo nastopali, sprejeli s simpatijami in smo pridobili veliko športnih prijateljev. Vsi so nam želeli skorajšnjo vrnitev v drugo zvezno ligo in poslovili smo se z besedami: »Na svidenje v jeseni 1978!« DARKO BAJEC OBVESTILO Zaradi obilice aktualnega gradiva in tehničnih razlogov v tej številki nisfno mogli objaviti nekaterih rednih rubrik (Dopisniki poročajo, Mercatorjev mozaik, Ne, ne tako!) in nekaj drugih člankov. Vse to boste lahko prebrali v naslednji številki, ki bo izšla v septembru. Uredništvo PRIŠLI - ODŠLI Z današnjo številko pričenjamo objavljati seznam delavcev, ki so v mesecu pred izidom glasila, pridobili delovno razmerje oziroma jim je delovno razmerje prenehalo. Podatke objavljamo na podlagi mesečnih poročil TOZD oziroma DO, ki jih pošiljajo kadrovski službi do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec. Rubriko bo urejala Jana Brežnik, referentka za kadrovske evidence v delovni skupnosti SOZD. DELOVNA SKUPNOST MER-CATOR-ROŽNIK prišli: Škrjanc Ana. Duran Katarina, Pustotnik Marija odšli: Markovič Jožica TOZD Preskrba, Tržič prišli: Kokalj Vida, Kavčič Drago TOZD Standard, Novo mesto prišli: Kovačevič Mladen, Kralj Štefka, Kum Milena, Sašek Jože, Križman Slavica, Šušteršič Marjeta, Pipan Vida, Plut Srečko, Levak Srečko, Kovačevič Dubravka, Zupan Marica, Blaznik Martina, Colarič Ana, Hrovat Milan odšli: Macedoni Alojz, Vrabec Antonija TOZD Kavama Evropa, Ljubljana prišli: Toromanovič Fatma odšli: Toromanovič Fatma, Ploj Roman TOZD Grosist, Ljubljana prišli: Medved Ignacij, Molek Štefan, Čož Tone, Kolmanko Slavko, Tišljarič Dragutin, Markovič Jožica, Potokar Jože, Korpes Rudi, Bekič Ilija, Šegula Ivanka, Srša Biserka odšli: Špes Helena, Rangus Stanko, Sivec Andrej, Kržič Mojca TOZD Conimex, Ljubljana prišli: Bajkamovič Halida odšli: Petkovič Nikola, Kajtezovič Kristina, Ivankovič Boro, Turk Olga, Vilfan Vladimir MERCATOR-SLOGA, Gornja Radgona prišli: Vičko Irena, Kavčič Andrej, Kocuvan Jože, Ferenček Jurij odšli: Bratkovič Frančiška, Har-can Marija, Turki Franc MERCATOR-ZARJA, Ormož prišli: Hutinski Marijana, Kosi Zlatka, Krajač Željka, Bohinec Stanko, Belec Nada, Šarič Zoran, Štuhec Ivo, Čulek Stanka, Žižek Viktorija MERCATOR — STP HRASTNIK, Hrastnik prišli: Majcen Božo, Knez Branka, Plazar Slavi, Majcen Lidija, Macele Veri, Petan Nataša, Kralj Erna, Lubej Frančiška, Povše Alojzija DELOVNA SKUPNOST SOZD MERCATOR prišli: Gabrijel Biserka, Jevnikaf Štefka odšli: Koblencer Milan TOZD Cibes, Ljubljana prišli: Žnidar Jernej TOZD IN DO, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV TOZD Dolomiti, Ljubljana TOZD Golovec, Ljubljana TOZD Grmada, Ljubljana TOZD Metlika, Metlika TOZD Gradišče, Trebnje TOZD Jelka, Ribnica TOZD Veleblagovnica Beograd’ Novi Beograd TOZD Hladilnica, Ljubljana TOZD Investa, Ljubljana TOZD TMI, Ljubljana TOZD Trgopromet, Kočevje TOZD Kavarna bar Nebotičniki Ljubljana TOZD Ilirija, Ljubljana TOZD Jelka, Hrastnik TOZD Sremič, Krško . MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, Krško , MERCATOR — KMETIJSM KOMBINAT SEVNICA, SevnK3 MERCATOR — SLOVENJA SADJE, Ljubljana n MERCATOR — GOSTlNSKu PODJETJE IDRIJA, Idrija MERCATOR — CONTA1-’ Ljubljana . MERCATOR — EMBA, '^MERCATOR — PANONUA' Pt MERCATOR — RUDAR, 1^1 MERCATOR s’adj£ ZELENJAVA, Ljubljana MERCATOR — UNIVERZA1" Lendava . MERCATOR — PRESKRB’ Krško t)/ MERCATOR — POTROŠNIK Lenart v Slovenskih Goricah v GT7 Mercatof Glasilo delovnega kolet,|ia-SOZD Mercator n. sub. o., Lju« 1 j na, Aškerčeva 3 — Izdaja Dela' ^ svet SOZD Mercator n. sub. °':a Izhaja enkrat mesečno — Cr 1 uredniški odbor: Edo Božič, pa £j, Domanjko, Branko Gorjup, RaJ!9l1 jan Hvastija, Nada Rihtar, MbH Pogačnik, Jože Rener in Iva .t. Vrhovčak — Odgovorni uredil Vasja Butina — Tisk: Tiskarna Lju ske pravice, Ljubljana. Opros . temeljnega davka od prometa p zvodov. ^