Kdo naj piše uvodnik? n siioii GLA^tlo DELOVNE ORGANIZACIJE A V T O T E H N A, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VII Redna izdaja Št.: 11, november 1981 CM C ra V) O N 3 ir o > UJ <0 3 a UJ H N tr > LU a> ^ ^ o ^ c m |r Qu o cu s Že veliko smo govorili o tem, kako nujno je odstraniti reklame s fasade na stavbi Titove ceste 25 in 36. Pri ponudbi, kdo bo snemal, pa se je krepko zataknilo. Reklame so na mestih, kamor je dostop precej otežkočen. Montirane so bile, sedaj to že lahko tako rečemo, 60—80 metrov od tal in na mestih, kjer je dostop le z zunanje strani. Sredstva za odstranitev oz. izvedbo je zagotovil tozd Zastopstva, ki so mu reklame tudi pripadale. Vzrokov, zakaj je bilo potrebno odstraniti reklame, je več. Samo vzdrževanje ni bilo možno zaradi neprimernih dostopov, napisi so bili zastareli in nekateri precej poškodovani. Najpomembneje pa je, da večino firm, ki smo jih reklamirali, nismo več zastopali, torej smo z reklamo zavajali kupce. Prvotna ponudba za odstranitev napisov je bila preko 100 starih milijonov. Precej časa smo ugotavljali upravičenost tako visoko postavljene ponudbe. Druga ponudba, ki so jo poslali alpinisti iz Titovega Velenja, pa je bila že bolj sprejemljiva, polovico prejšnje. Ker nam ni preostalo drugega, smo se odločili in sklenili pogodbo. Priprava za snemanje je bila dolgotrajna. S tov. Kokaljem sva dobila nalogo, da pripraviva vse potrebne odločbe, privoljenja, soglasja za odstranitev reklam. Verjemite, da je bilo potrebno za snet j e napisov mesec in pol letanja po uradih in da je bilo napisanega toliko papirja, kot bi delali novo stavbo. Ko smo že imeli vse dokumente, se je vpletla še inšpekcija in dela so se zavlekla še za teden dni. 21. septembra so delavci, ali bolje rečeno alpinisti, pričeli z delom. Sodelovali so štirje. Uporabili so vrvno tehniko. S škripci, gondolo, jekleno vrvjo in kupom vrvi. Delo je potekalo zelo organizirano in skladno. Fantje so delovali zelo zbrano. Pred vsako etapo so se predhodno posvetovali, naredili načrt in pristopili k delu. Omeniti velja, da so bili vsi štirje alpinisti, trije pa celo inštruktorji in aktivni gorski reševalci. Vsa dela so potekala pet dni. Največ časa je bilo porabljenega za priprave, samo snemanje pa je potekalo zelo hitro. Reklame so odstranjene, delavci tehničnega vzdrževanja so jih razrezali in odpeljali na odpad in tako tudi od daleč ni videti, koliko firm smo nekoč zastopali v Avtotehni. Marko Eržen V OBJEKTIVU MESECA Odstranjevanje reklamnih napisov s fasade Avtotehne Kdo naj piše uvodnik? Če hočemo najti odgovor na to vprašanje, moramo najprej razjasniti, kaj sploh je uvodnik. Uvodnik je najpomembnejši del vsakega časopisa, zato ga tudi grafično ločimo od drugih tekstov s posebej zagotovljenim prostorom in izstopajočo obliko. Je natanko premišljen in zgoščen tekst, vendar bi v njem zastonj iskali večne in splošne resnice. Uvodnik ni modrost. Uvodnik je smer. Je usmeritev v danem trenutku in v konkretni situaciji. Zato uvodnika ne more pisati vsakdo. Pisati ga morejo in morajo samo tisti, ki v določeni sredini določajo smer. V delovnih organizacijah, torej tudi pri nas, so to individualni poslovodni organi in predsedniki ter sekretarji družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. A nihče od naštetih do sedaj ni pisal uvodnikov. Saj jih tudi ni mogel, ker nismo imeli izdelanih planov, torej tudi jasnih usmeritev ni bilo. Zdaj kaže, da so cilji in poti do njih vsaj najodgovornejšim jasno pred očmi. In potrebno bo mnogo pojasnjevanja in usmerjanja, da teh ciljev ne zgrešimo. Zatorej naj direktorji, vodje, predsedniki in sekretarji kar največ izrabljajo možnosti, ki jih nudi Glasilo, naj zagotovijo, da o usmeritvah ne bo nikdar nobenega dvoma. Naj torej pišejo uvodnike. Ampak ne vsi, le tisti, ki so jim usmeritve zares jasne. Vsi drugi naj uvodnike — berejo. Jurij Černič NE VRZITE PUŠKE V KORUZO! Nove prepreke na poti do stanovanja Pred dnevi, točneje 9. 9. 1981, nas je Stanovanjska komunalna banka obvestila o dodatnih ukrepih, ki naj bi »na področju financiranja stanovanjske graditve pospešili usmerjanje stanovanjskih sredstev neposredno v stanovanjsko gradnjo in zagotovili racionalno trošenje teh sredstev«. To je sicer zelo lepo povedano, ob pogledu na konkretne ukrepe pa me je zaskrbelo. Dvajset naših delavcev, ki so kandidirali za stanovanjsko posojilo v zadnjem tečaju, čaka na kredite, ki jih bodo dobili prek vezanih sredstev Avtotehne. O tem, kako bodo novi pogoji vplivali na usodo teh delavcev in še o drugih novostih je ljubeznivo odgovarjal na moja vprašanja tov. Edo Mauhler, vodja oddelka za financiranje družbenega standarda članic banke pri Stanovanjski komunalni banki v Ljubljani. M. Batič: Pred nekaj dnevi nas je stanovanjska komunalna banka obvestila o nekaterih novostih na področju kreditiranja stanovanjske gradnje. Kateri dogodki so pogojevali sprejem takšnih ukrepov in kateri so ti ukrepi? E. Mauhler: Predvsem je krivo deficitarno poslovanje v zadnjem obdobju, stanovanjska banka je zabeležila 100 milijard minusa. Vedeti moramo, da stanovanjska banka kreditira iz sredstev, ki jih dolgoročno vežejo pri njej delovne organizacije. Ta sredstva pri današnjih zahtevah po posojilih ne zadostujejo več. Dolgoročna sredstva od vpoglednih hranilnih vlog občanov zadostujejo komaj za posojila občanom. Iz vseh teh razlogov so se čakalne dobe za posojila povečale na 10 mesecev, ukinjena so premostitvena posojila pred iztekom varčevalne dobe in priljubljenih družinskih kreditov tudi ni več. Hkrati so bile spremembe potrebne tudi zato, da bi stanovanjsko kreditiranje prilagodili novemu zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Bistvene novosti so: povečanje obresti na 5 %, upoštevanje maksimalne višine posojil, maksimalna doba odplačevanja 20 let, povečanje anuitete po 5 letih za 12,5 % in po 10 letih še za 12,5 odst., itd. M. Batič: V čem bo Avto-tehna kot družbeno pravna oseba doživela spremembe; če bo vezala pri banki svoja sredstva in želela posojilo iz te vezave uporabiti za nakup družbenega stanovanja? E. Mauhler: Po čakalni dobi 10 mesecev bo Avtotehna dobila posojilo v višini 175 % na vezana sredstva, doba odplačevanja tega posojila pa ne bo 20 let, kot doslej, ampak 10 let. M. Batič: Kaj bo drugače za delavce Avtotehne, ki bodo dobili posojilo pri banki na podlagi vezanih sredstev Avtotehne? E. Mauhler: Za to bo moral delavec izpolnjevati naslednje pogoje: moral bo namensko varčevati pri banki za stanovanje najmanj 18 mesecev; po petih letih odplačevanja posojila se bodo mesečne anuitete zvišale za 12,5 % in po 10 letih odplačevanja še za 12,5%; moral bo izpolnjevati določila pravilnika o maksimalni vsoti vseh posojil, ki lahko znašajo pri nakupu etažnega stanovanja in adaptaciji 80 %, pri zadružni gradnji 75 % in pri individualni gradnji 60 %. M. Batič: Ko bodo torej naši delavci najemali posojila na podlagi vezanih sredstev Avtotehne; bodo torej morali dokazovati vsoto vseh prejetih posojil in seveda lastna sredstva, ki bodo za individualne graditelje 40 %, za zadružno gradnjo 35 % in za nakup etažnega stanovanja ali za adaptacijo 20 %• Na kašen način bodo delav-vi to dokazovali? E. Mauhler: Pri nakupu etažnih stanovanj to ne bo tež- ko. Za lastna sredstva bomo šteli namensko privarčevana sredstva (brez posojila na ta sredstva!), depozit občana pri vezavi domače ali tuje valute, druga privarčevana sredstva. Teže bo pri individualni ter zadružni gradnji in adaptacijah. Tukaj bo treba kot lastno udeležbo vračunati lastno vloženo delo, vrednost materiala, ki ga graditelj že ima, vrednost zemljišča, itd. Meril in navodil za to ugotavljanje še nimamo, mislim pa tudi, da pri gradnji to ni problem, saj gre za velike zneske in najbrž nihče ne bo zbral toliko posojil, da bi prekoračil limit 60 %, od vrednosti projekta. M. Batič: Opažamo, da je že sam postopek za pridobitev pravice za nakup stanovanja zelo kompliciran. Delavec kandidira za nakup pri Staninve-stu. Že v tem trenutku pa mora imeti zagotovljena vsa sredstva za pokritje izhodiščne cene želenega stanovanja. Ce ima srečo, da je natečaj za dodeljevanje stanovanjskih posojil v njegovi delovni organizaciji ravno pri koncu, mu delovna organizacija lahko da potrdilo o odobrenem posojilu, sicer pa ne. Zaradi tega smo že v preteklem letu imeli velike težave, saj smo dodeljevali posojila tudi delavcem, ki so nazadnje pri Staninvestu propadli, denar pa je neizkoriščen ležal v banki, medtem ko bi ga nekdo drug krvavo potreboval takoj. Kako bo to v bodoče? E. Mauhler: Stanovanjska skupnost oziroma Staninvest bo ugotavljal, ali je občan zmožen zagotoviti sredstva za nakup stanovanja. Moral bo sklepati predpogodbe, na osnovi katerih bodo delovne organizacije lahko dodeljevale posojila. M. Batič: Kako bo po novem z vezavami dinarskih in deviznih pologov? Vemo, da trenutno teh možnosti ni. E. Mauhler: Že s 1. 10. bomo dodeljevali posojila iz pro- daje deviz za kupce stanovanj, vseljivih v letošnjem letu. Ravno tako lahko dobijo posojila iz prodaje deviz zdomci za vse namene, pogoj pri obojih pa je namensko varčevanje. M. Batič: Ali bodo stanovanjske skupnosti še razpisovale natečaje za dodeljevanje posojil, za katera vemo, da so bila zelo ugodna. E. Mauhler: Natečajev, kot smo jih navajeni, verjetno ne bo več oziroma bodo stanovanjske skupnosti morale najti kakšne druge oblike kreditiranja, ki bodo ustrezale novemu sistemu gradnje stano--vanj po principu investitorstva. M. Batič: In še vprašanje za konec: kakšne možnosti ima po vašem mnenju delavec danes, ko želi priti do stanovanja? E. Mauhler: Novi pogoji v stanovanjskem gospodarstvu so odraz gospodarske situacije v naši družbi. V bodoče naj bi zagotavljali gradnjo tolikih stanovanj, kolikor je sredstev. Prej je bil bistven interes izvajalca gradbenih del, da zgradi čim več stanovanj za trg in jih je vsa tudi brez težav prodal, ne glede na ceno in kvaliteto. Po novem načinu financiranja se bo gradilo dosti manj stanovanj. Mislim, da načrta, ki smo si ga zastavili v tem srednjeročnem obdobju, ne bomo dosegli. S tega vidika imajo ljudje seveda manj možnosti za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Je pa seveda že v obstoječih stanovanjskih razmerah veliko možnosti za prerazporeditev, lahko trdim, da smo priča nekaterim izkrivljenim razmeram (velikanska stanovanja z enim samim stanovalcem, neekonomske stanarine). Že ko se bomo lotili reševanja teh občutljivih zadev, bo storjen velik korak v nove, pravičnejše, odnose na stanovanjskem področju. Meta Batič Walter brani Avtotehno Ime: VValter. Priimek: Mislej. Leto rojstva: 7. 3. 1936. Poklic: diplomiran inženir strojništva. Prejšnje delovno mesto: direktor tozda Zunanja trgovina v Avtomontaži. Mesto v Avtotehni: generalni direktor od 1. 10. 1981. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili kandidirati za generalnega direktorja Avto-tehne? Odločilno je bilo dejstvo, da vidim v Sloveniji kup avto-industrije, o kateri se zelo malo ve, ki pa ima v perspektivi dobre izglede. Teh proizvajalcev nihče ne združuje. Velika TAM in IMV gledata zviška na Vozila Nova Gorica, Itas Kočevje, Riko Ribnica in Avto-montažo Ljubljana. S prejšnjega delovnega mesta (direktor tozda Zunanja trgovina v Avtomontaži) mi je bilo težko to združevati, ker sem bil pač eden od njih. Same te firme so kadrovsko preslabe, da bi pristopile k organiziranemu izvozu, čeprav že danes delajo 50 % za izvoz in to na konvertibilna tržišča. Te firme so edine v stanju prodajati znanje tretjemu svetu. Niso pa sposobni te prodaje organizirati. Moja ideja je, da bi Avtotehna to delala zanje. To vključuje kompleten izvoz, inženiring pri prodaji in tehnologijo. Nižje kot je, Avtotehna sploh ne more več. Pot vodi samo še navzgor. Jaz pa se bom seveda trkal po prsih. •NXXXVNV\>XVXNXVS.VX\XVSX\XX\XXXVSXVNXVV\.\VVVVvVV To bom malce konkretneje razložil kar na primeru Avto-montaže, ki jo najbolj poznam. Avtomontaža bo v naslednjih dveh letih uspela prodati tehnologijo za tovarno avtobusov. V teku so že razgovori z Irakom, Čilom in Portugalsko. Pričakovati je, da bo najmanj eden od teh treh napeljanih poslov uspel. Avtomontaža bo lahko zagotovila tehnologijo, kadre za uvajanje proizvodnje in konstrukcijske rešitve. Ni pa sposobna zagotoviti organizacije od projektiranja do izvajanja gradbenih del, organizacije nabave opreme, marketinga in servisa. Ker se dobro zaveda, da vsega tega ni sposobna zagotoviti, bo z veseljem celoten ta posel odstopila Avtotehni in prispevala pač tisto, kar zmore. ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvvxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxx> Avtotehna mora postati za avtomobilsko industrijo to, kar je SMELT za splošno. S.\X>^0C>>XVXX\XXXXXXX>XVVN.>XVNXXXXV,O*XVXX\XXXXXV' Kakšno podobo ste si ustvarili o Avtotehni, preden ste prevzeli to delovno mesto in kako ocenjujete položaj zdaj? V avtobranži delam že dvajset let. Avtotehno poznam že AKTUALEN INTERVJU od nastanka. Sodeloval sem z njo, ko je delala s Fiatom. Preden sem prišel sem, sem vedel, da je to zunanjetrgovinska hiša s preveč zaposlenimi in z razvajenim kadrom, kar je normalna posledica dobrih zastopniških časov v preteklih letih. Zdaj sem tu deset dni in tega mnenja nisem nič spremenil, le da je vse še huje, kot sem mislil. Kje je po vašem mnenju ključ do rešitve težkega položaja naše delovne organizacije? Rešitev je zelo boleča, ker je treba doseči, da bo Avtotehna, če naj bo stabilna, vsaj 50 odst. dohodka ustvarjala iz programa notranje trgovine. Seveda ne take notranje trgovine, kot je danes, ampak specializirane. Če se je Avtotehna odločila za avtomobilizem in elektroniko, ne more imeti notranje trgovine za ležalnike in gliserje. Kadrovsko je ne le sedanja Notranja trgovina, ampak tudi tista notranja trgovina, ki jo zganja tozd Zastopstva, številčno premočno zasedena, po izobrazbi pa prešibka. Osebno smatram, da nikakor ni rešitev v tem, da te ljudi na vsak način zaposlimo, pa četudi postanemo druga Nama, ampak moramo programsko usmerjenost Avtotehne dosledno izvajati, kar pomeni, da bomo morali za neustrezen in odvečen kader najti ustrezna delovna mesta izven Avtotehne, ali pa izšolati te ljudi, da bodo lahko delali na takih delih, ki so perspektivna za Avtotehno. s^^^^^^^^^^^XXXXVS^^^^^X^XXXXXX^^X^^XXXXVXX^.X^X'' Približno tak promet in tak dohodek, kot ga ima Avtotehna, smo v Avtomontaži delali s 67 ljudmi. ^.vvxx^^^^^^x^^x^xxx^x^x^x^xx^x^^^^^xxx^xxxxx^^^: Vizija je jasna. Treba pa je preživeti tudi čas uresničevanja te vizije. Kakšen je vaš konkreten načrt? Treba je najti več posla, utrditi odnose s Kikindo in razčistiti odnose z Gorenjem, IMV in Avtomontažo. Od Kikinde si moramo izboriti prodajo osebnih vozil in rezervnih delov na čim večjem področju v Jugoslaviji. Ti odnosi so urejeni do leta 1985 in je trenutno glavna naloga, da se to podaljša vsaj do leta 1990. Potem pa so tu še IMV, Gorenje in Avtomontaža. Vsi trije imajo izredno interesantno dejavnost za Avtotehno, tako za notranjo kot zunanjo trgovino. A vsi po vrsti se obnašajo kot »veliki« proizvajalci in bi hoteli Avtotehno ali pa vsaj en del nje vezati ekskluzivno nase. Na to pa Avtotehni trenutno še ni treba pristati, pa tudi v prihodnje ne bi bilo pametno. S povezavami je namreč tako: zdrave so le tiste, ko medsebojno sodelovanje rodi potrebo po povezavi, ne pa neke formalne povezave. sX\>X>>XVXVV\>X\VS>>>N>X\X\XXXX\X\XXXVVXXXXXXXX' Zdrave povezave temeljijo na delu in ne na papirju. \X\N>^XNXVVSXVXX\>>XVVVSX\>XXX\>XSXN>XNX\XXXXV Kako daleč so urejene zadeve, vezane na rok 31. 12.? Zame osebno je do 31. 12. glavna naloga, da Avtotehna kot celota zaključi enainosemdeseto leto pozitivno. V nasprotnem primeru se bomo morali namreč ukvarjati s sanacijskimi programi. Zato so vse druge naloge drugotne. Samo-upravna ureditev se bo definirala v prvem polletju naslednjega leta. Samoupravna ureditev in notranja organizacija namreč ne more biti nekaj za lase privlečenega, ampak odraz dela. Nekatera dela po terminskem planu pa bodo realizirana. Tako bo tozd Servisi 1. 1. 1982. začel z montažo avtobusnih šasij za Avtomontažo. Najbolj zamerim Avtotehni, da je premalo vlagala v šolanje kadrov, ko ji je dobro šlo. vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ Tisti, ki bomo ostali, se bomo potrudili, da bo tistim, ki bodo odšli, tega žal. XXXXXXX\XXXX\XX'^X>XXXXXXXXXXX\XXXXXXXXX'sVV>^AXXNXXXXXXXXX>XXXXXXX>X>X>XXXXXVXXSXXXVOC\.XXXXXXXXXX> Najboljši in najbolj produktiven kader množično odhaja iz kadrovsko že tako šibke Av-totehne. Dokler razpolagate s tako kadrovsko strukturo, je vsak poizkus, povrniti Avtoteh-ni gospodarsko stabilen položaj, utopija. Kako boste rešili ta problem? ko kritični, da se jih ne bi dalo urediti. Razčistiti pa je treba s tisto strujo v Avtotehni, ki skuša za vsako oe-no samo zaposlovati ljudi, firma pa se s tem vedno gloje pogreza. Koliko in kakšnega dela in kakšen osebni dohodek si lahko obetamo v prihodnjem letu? Tak kader, pa je lahko še tako nepogrešljiv, ki je leta in leta za dobro- plačo malo delal in ni pripravljen dve do tri leta potrpeti in v krizi hiši pomagati, malo manj zaslužiti in mnogo delati, tak kader zame ni dober, ker je nezanesljiv in ga ni škoda, če gre. Tisti, ki bomo ostali, bomo morali ustvariti take pogoje, da bo firma po plačah ponovno zanimiva in bo take kadre pridobila nazaj. A ne iste! Tistim strokovnjakom, ki bodo v teh težkih trenutkih zapustili hišo, so vrata Avtotehne za vedno zaprta. In potrudili se bomo, da jim bo žal. Na kratko: veliko dela in malo denarja. Leto 1982 bo tisto, ki ga bomo začeli z razčiščenimi pojmi. In treba bo začeti delati. Rezultati dela pa se v tej branži pokažejo čez pol leta. Zboljšanja plač pred drugim polletjem 1982 ne bo. Kaj lahko vaše načrte ogrozi in kje se nadejate največ opore? Ali razpolagate s kakšnimi posebnimi pooblastili in polnomočji? Nobenih pooblastil in polnomočij, razen tistih, ki mi jih dovoljuje statut, nimam. Zato lahko moje načrte ogroze le delavci Avtotehne in nihče drug. Seveda obstaja možnost uvedbe družbenega varstva. Mislim pa, da je to zadnje, česar se lahko poslužimo, če hočemo, da Avtotehna splava iz plitkih voda. Prepričan sem, da bi jo s takim ukrepom potopili. To bi tudi pomenilo, da je kolektiv nezrel za kakršnokoli pametno dejavnost. V^X\>XXXXXXVSXXXXX'XX'XXX>XNN\XVVVXXXXXXXXNXXXXXXXXV\>XVXVVNXN\NXXNN^NNXVNNNNNNXVVNXXV>XXVvXXXXX> Pred tem pa bomo morali seveda urediti odnose med tozdi. Ce bo vsaka temeljna organizacija vlekla voz v svojo smer, potem pač ne bo nikomur žal. V vsaki delovni organizaciji, kjer so tozdi, obstajajo »ribari j e«, ki so zdrave do ene meje. Mejo pa določa razum vodilnih. Mislim, da medtozdov-ski odnosi v Avtotehni niso ta- Oporo za te načrte sicer imam pri zunanjih družbenopolitičnih forumih, a to je le moralna opora. Prava opora bodo spet samo kadri v Avtotehni in to tisti, ki se bodo s konceptom strinjali in se bodo pripravljeni v ta voz vpreči in tudi vleči. Pregovor pravi: »Uzdaj se use i u svoje kljuse!« To mora biti vodilo tudi za vse nas. Jurij Černič OD v trgovini na nivoju oktobra 1979 Vsi prav dobro vemo, da imajo delavci Avtotehne že dokaj nizke osebne dohodke, še posebno delavci TOZD Trgovine, ki je v letošnjem letu poslovala do sedaj z izgubo. Zato bo mogoče zanimivo pogledati, kakšno vrednost točke so imeli prejšnji dve leti v primerjavi z letošnjim letom. Ugotovitve, ki se nanašajo na TOZD Trgovina, veljajo v glavnem tudi za ostale TOZD v sklopu DO Avtotehna. Trenutno ima TOZD Trgovina za 14,3 odst. nižjo neto vrednost točke, kot jo imajo ostali tozdi, to pa zaradi izgube in določil zakona, ki točno določa, da tozdi, ki so poslovali z izgubo, v polletju ne morejo imeti višjih osebnih dohodkov, kot je bilo povprečje prvih treh mesecev letošnjega leta, in ravno to je vzrok nižje vrednosti točke v tozdu Trgovina. Če si bolj podrobno pogledamo višino vrednosti točke preteklih let (glej razpredelnico), nam je takoj jasno, da smo že oktobra 1979 imeli vrednost neto točke p4,40, torej na istem nivoju kot je sedaj. Z minimalnimi nihanji skozi dve leti smo torej z osebnimi dohodki na isti ravni kot smo bili pred dvema letoma. Ce upoštevamo lanskoletno 39-odstotno inflacijo in letošnjo inflacijo, ki je napovedana do konca leta do 80 odst., so se naši realni osebni dohodki v teh dveh letih stabilizacije močno zmanjšali. Neto vrednost točke za TOZD Trgovina 1979 1980 1981 januar 18,50 21,00 24.00 februar 18,50 21,50 25,00 marec 18,50 21,50 24,50 april 18,50 21,50 21,86 maj 20,00 21,50 23,50 junij 21,60 23,80 26,00 julij 23,98 22,50 25,00 avgust 23,80 25,00 24,50 september 23,50 23,50 24.00 oktober 24,40 23,50 — november 24,70 25,20 — december 24,40 23,73 — Leta 1979 je bila povprečna vrednost neto točke 21,69, naslednje leto se je povprečje povišalo za 5,4 odst. in je znašala 22,89. letos pa je povprečje 9 mesecev 24,25 in se je vrednost točke povišala glede na leto 1980 le za 5,9 odst. Nasprotno lahko ugotovimo, da je v letih 1976—1979 povprečni osebni dohodek naraščal 27,6 odst. povprečno na leto, v letih 1980 in 1981 pa je povprečno naraščal le za 5,6 odstotka. Če bi zadnji dve leti naraščal osebni dohodek z isto dinamiko kot v letih 1976—1979, bi bila vrednost neto točke v letu 1980 enaka 27,11, v letu 1981 pa bi bila povprečna vrednost neto točke v tozdu Trgovina 33,88 din. V ostalih tozdih bi bila slika podobna, s to razliko, da bi se trenutna vrednost točke gibala okoli 39,00 din. O tem lahko le sanjarijo, saj bi bilo prelepo, da bi imeli tako visoko vrednost točke. Lahko le upamo, da se bo drugo leto stanje izboljšalo, saj napovedujejo v začetku leta zopet hitro naraščanje cen. Tu bi še omenil, da smo še lansko leto glede na grupacijo imeli višje osebne dohodke, čeprav že takrat z njimi nismo bili zadovoljni. Letos smo že za 15 odst. pod povprečjem grupacije. Ante Vukman, dipl. oec. (Pred) sanacijski program Odkar sta dve temeljni organizaciji v Avtotehni prikazali letos ob periodičnem obračunu izgubo, slišimo besedo sanacija skoraj vsak dan. Na kratko si poglejmo, kaj pravi zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Delavci v temeljni organizaciji morajo v primeru, ko temeljna organizacija prikaže izgubo ob periodičnem obračunu, najpozneje 45 dni po poteku roka, predpisanega za predložitev periodičnega obračuna (to do 29. vsak 3. mesec), sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje, nastale v poslovanju. Nadalje mora temeljna organizacija najpozneje v 8 dneh od dneva, ki je bil določen za sprejetje programa ukrepov, obvestiti temeljne organizacije, s katerimi je sklenila samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, pristojni organ družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, do katerih izpolnjuje temeljna organizacija obveznosti, ki se poravnajo iz njenega dohodka, o motnjah, nastalih v svojem poslovanju ter jim poslati program ukrepov. Skupaj z zgoraj navedenim obvestilom lahko temeljna organizacija tudi zahteva za potrebno ekonomsko in drugo pomoč. Delovna organizacija mora proučiti program ukrepov in določiti, če ugotovi, da je to v skupnem interesu, ekonomsko in drugo pomoč temeljni organizaciji za izvedbo programa ukrepov ter obvestiti o tem temeljno organizacijo v 30 dneh po prejemu omenjenega programa. Ravno tako pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti lahko obravnavajo zahtevo temeljne organizacije za pomoč ter odločijo o možnosti, da ji odložijo izvrševanje obveznosti, določenih z zakonom, znižajo stopnjo ali dogovorjeni znesek plačil ali jo oprostijo teh obveznosti. Kot smo že prej omenili, morajo delavci v temeljni organizaciji, ki je izkazala izgubo ob periodičnem obračunu: 1. ugotoviti vzroke, zaradi katerih posluje temeljna organizacija z izgubo, 2. določiti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo, 3. ugotoviti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa za nastalo izgubo. Organ upravljanja delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole in pristojni organ družbenopolitične skupnosti spremljajo izvajanje programa ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo. Ce navedeni organi ugotovijo, da se program ukrepov ne izvršuje, predlagajo brez odlašanja skupščini družbenopolitične skupnosti, naj nastopi z ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine po postopku, ki jih določa zakon. Poglejmo, kaj pravi zakon glede osebnih dohodkov za temeljne organizacije, ki poslujejo z izgubo. Temeljna organizacija, ki posluje z izgubo, lahko izplačuje akontacijo osebnih dohodkov do višine zneska povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca v obračunskem obdobju pred periodičnim obračunom, v katerem je izkazana izguba v poslovanju, največ pa do višine povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca, ki ga za območje republike določi služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov za to predhodno obračunsko obdobje za panogo, v katero je uvrščena temeljna organizacija. Na podlagi zgoraj navedenih določil je bil narejen tudi sanacijski program tozda Trgovine, ki ga je pripravila komisija, ki jo je imenoval delavski svet tozda. Pri izdelavi programa smo se strogo držali navodil zakona, saj drugih teoretičnih virov nismo imeli, če pa smo kaj našli, je ta skromna ekonomska teorija na tem področju obravnavala le proizvodne organizacije, medtem ko o izdelavi sanacijskih programov za trgovske organizacije niti ne omenja. Samemu izdelku smo dali naslov sanacijski postopek, ne pa sanacijski program, ker bi program moral prikazati neko rešitev, mi kot komisija pa nismo našli rešitve za saniranje izgube do konca leta, saj najbolj optimistična prognoza kaže, da bo TOZD Trgovina zaključila letošnje leto z izgubo. Program ukrepov naj bi vseboval kratkoročne in po drugi strani dolgoročne ukrepe za odstranitev vzrokov nastale izgube. Sama izguba je posledica dveh bistvenih vzrokov, in sicer: — prenizek doseženi dohodek v prvem polletju 1981, — povečane dajatve iz dohodka glede na preteklo leto. Dohodek se je zmanjšal za 38 odst. ter je za 41 odst. pod planom. Na znižanje dohodka v letošnjem letu so vplivali zunanji in notranji faktorji, ki smo jih že večkrat omenjali: — udeleženke samoupravnih sporazumov niso izpolnjevale dogovorjenih in planiranih obveznosti glede dobave blaga (Gorenje, Brodometal, LŽTK Kikinda, Papirnica Vevče in drugi), — TOZD ima premajhna obratna sredstva za nemoteno poslovanje, — neplačana realizacija se je povečala za 300 odst. glede na leto 1980, — zaloge, ki se prepočasi obračajo ter vežejo prevelika finančna sredstva, — premajhna angažiranost predstavništev, — premajhna angažiranost in kreativnost delavcev v tozdu, — TOZD nima sredstev, da bi vlagal v industrijo, — na nivoju DO ni službe, ki bi pridobivala in zagotavljala zadostna finančna sredstva tozdu, — ni organizirane prodaje po celotnem teritoriju Jugoslavije, — struktura prodaje se je spremenila. Artikle iz zastopniškega programa smo v kratkem času zamenjali z artikli domače industrije. — TOZD ZASTOPSTVA je odvzel delež predmeta poslovanja NT s tem, ko je začel z dinarsko prodajo rezervnih delov. V letu 1981 so se povečale dajatve iz dohodka za 5.000.000 dinarjev, in sicer: — prispevek za DSSS se je povečal za 130 odst. (indeks 230), — davki in prispevki iz dohodka za 64 odst. (indeks 164). Kratkoročni ukrepi — do konca leta 1981: — prispevek DSSS se korigira od 24 odst. na 16,6 odst., — neplačana realizacija se zniža na minimum, — vsa dinarska prodaja v DO preide v TOZD TRGOVINA, — zaloge trgovskega blaga se znižajo na minimum, — tozdu je treba priskrbeti večja obratna sredstva za dosežek planirane realizacije od delovne organizacije, —• aktiviranje sklenjenih samoupravnih sporazumov, — znižati materialne stroške TOZD do objektivno možnega minimuma. Prispevek moramo korigirati, saj samo ta podatek, da naša blagovnica na Titovi 36 prispeva toliko za skupne službe kot celoten TOZD Servisi, pove dovolj. Ta problem prispevkov bomo morali kmalu in pravilno porazdeliti med tozdi. Evidenco o neplačani realizaciji bi morali v prvi vrsti zasledovati komercialisti sami, komu so prodali blago in ali smo dobili plačilo za naše prodano blago. Po drugi strani mora GRS sodelovati in obveščati komercialiste o prispetju plačil, kajti samo dobro sinhronizirano delo obeh bo znižalo neplačano realizacijo na minimum. Isti problem se pojavlja tudi v drugih tozdih, kjer imajo še višjo neplačano realizacijo. Glede prehoda na dinarsko prodajo v DO v TOZD Trgovina, mora delovna organizacija izvršiti to, saj TOZD nima teh kompetenc. 2e od nekdaj zaloge trgovskega blaga burijo duhove v Avtotehni. Vzroki: zaloge vežejo obratna sredstva, zmanjšujejo in celo ogrožajo likvidnost podjetja; po drugi strani moramo najemati kratkoročne kredite, za katere plačujemo seveda obresti. Še poseben problem so zaloge nekurantnega blaga, ki že vrsto let ležijo in nam zvišujejo stroške poslovanja. Najbolj pereča je višina zalog ob koncu leta, ko je treba za te zaloge najti pokritje, torej vire sredstev, ki jih TOZD sam nima. Ravno tako pereč problem je obračanje zalog, ki je premajhno, ki pa bi bilo tako pereče, če bi bilo večje. V tozdu Trgovina smo izdelali plane dinamike prodaje zalog, ravno tako tedensko spremljamo vse nabave in prodaje artiklov, da bi s tem res znižali zaloge na dejanski možen minimum. Tudi v drugih tozdih so zaloge prevelike in bodo ravno tako morali razmišljati o njihovem znižanju. Tu naj še omenimo, da imamo že nekaj časa višino vrednosti zalog enako in če upoštevamo lanskoletno in letošnjo visoko inflacijo, smo količinsko že sedaj znižali zaloge. Obratna sredstva Trgovine so tako visoka, da praktično mora delovna organizacija priskrbeti nova obratna sredstva za poslovanje. Eden največjih vzrokov izgube je prav gotovo neizpolnjevanje samoupravnih sporazumov udeleženk sporazumov, saj če bi planirane količine trgovskega blaga bile izpolnjene od udeleženk samoupravnih sporazumov, TOZD ne bi bila v izgubi. Tu se je pokazalo, da so samoupravni sporazumi ne-trdni, da bo potrebno v prihodnjem letu plane temeljne organizacije Trgovine uskladiti s plani proizvodnih organizacij in bi s tem dosegli obojestransko prekrivanje planov, s tem pa tudi preprečili neizpolnjevanje samoupravnih dogovorov. Dolgoročni programski ukrepi: — povezovanje in združevanje s proizvodnimi organizacijami, ki bi potrebovale našo maloprodajno mrežo po Jugoslaviji in bi s tem imeli zagotovljen osnovni predmet poslovanja. Prav tako je komisija predlagala, da se zaostri odgovornost delavcev ter ob morebitnem neizvajanju programa pristopi k ugotavljanju posamične odgovornosti. Ante Vukman, dipl. oec. Kaj predstavlja razlika v ceni v trgovini Ob vsakem periodičnem in zaključnem računu dobimo iz DSSS že znane tabele, ki nam prikazujejo doseženi celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek in letos tudi doseženo izgubo. Ta shema je naslednja: L CELOTNI PRIHODEK — materialni stroški + amortizacija — izredni izdatki II. DOHODEK — davki in prispevki iz dohodka — prispevek DSSS m. Cisti dohodek — za osebne dohodke — za sklade IV. IZGUBA Iz te sheme ni razvidno, kolikšna je razlika v ceni, ponavadi pa delavci celo dohodek enačijo z razliko v ceni in so vedno prisotna negodovanja, ko ugotovijo, da je dohodek nižji, kot je razlika v ceni. Poleg tega tudi ni iz tabele razvidno, kako pridemo do dohodka, zato bom bolj podrobno prikazal (kot sem že v sanacijskem programu), kaj v bistvu predstavlja razlika v ceni v trgovini. Kategorijo celotni prihodek moramo bolj podrobno razčleniti, da dobimo jasno sliko, kaj je razlika v ceni in kako pridemo do dohodka. Tako bi morala izglodati prva kategorija (celotni prihodek): I. Prihodki doseženi s prodajo 1 domačega trgovskega blaga izredni prihodki I ggjjjg je razlika — izredni izdatki r v oenj — nabavna vrednost trgovskega blaga j — neplačana realizacija — materialni stroški + amortizacija J II. Dohodek Iz tega vidimo, da je razlika v ceni širši pojem kot dohodek in če od razlike v ceni odštejemo neplačano realizacijo in materialne stroške + amortizacijo, dobimo dohodek. Pravilno bi bilo-, če bi v bodoče dobili tabelo v taki obliki, saj bi bile odstranjene vse nejasnosti glede višine razlike v ceni, poleg tega bi tudi točno videli višino neplačane realizacije, ki zadnje čase prav močno znižuje dohodek. V prilogi bi lahko dobili strukturo vseh kategorij celotnega prihodka, še posebno neplačane realizacije, saj bi s tem odpravili take napake, da se nam neplačana realiza-vija vleče iz enega v drugi periodični obračun. Vukman Ante, dipl. oec. Sklepi disciplinske komisije Disciplinska komisija Avtotehne v sestavi: Boris Kačar, tozd Trgovina (predsednik), Aleksander Arhar, tozd Servisi, Marija Čadež, Zast., Stanka Lov-renčec, DSSS in Franc Debevc (zunanji sodelavec) je ob pravni pomoči vodje pravne službe Darka Jer-šeta na svojem zasedanju 23. 9. izrekla naslednje ukrepe: Nenadu Vujanoviču, carinskemu referentu v predstavništvu Beograd: prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela, daljšega od pet dni. Veroniki Vidic, prodajalki v predstavništvu Skopje: prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta — zaradi pridobitve osebne koristi na škodo kupcev. Satku Šabiču, prodajalcu v Ljubljani: javni opomin, ker je dvakrat odšel z dela brez dovolilnice. Komisija je ponovno zasedala 1. 10. v sestavi: Boris Kačar, tozd Trgovina (predsednik), Stanka Lov-renčec, DSSS, Ivan Galič, tozd Zastopstva, Aleksander Arhar, tozd Servisi in Božena Pivk, zunanja sodelavka, in je ob pravni pomoči vodje pravne službe Darka Jeršeta izrekla naslednje ukrepe: Petim delavcem v tozdu Servisi: opomin, ker so odšli z dela brez dovolilnice. Dvema delavcema v tozdu Servisi: opomin, ker nista redno žigosala kontrolnih kartic. Tri delavce je disciplinska komisija oprostila odgovornosti. Tretji samoprispevek Res je, da je življenjski standard močno upadel. Za plačo, ki jo vsak mesec prejmemo, kupimo precej manj, kot smo lahko kupili pred letom dni. Denarnica je hitro prazna, največkrat prej kot mislimo. Osebni dohodki se v bistvu niso mnogo povečali. Razne vrednejše dobrine, ki smo jih imeli namen kupiti, se vse bolj oddaljujejo in postajajo čedalje manj dostopne. Enako tudi gospo-darske razmere ne omogočajo več, da bi z družbenimi dejavnostmi združevali v ta namen več sredstev, saj z njimi lahko zagotovimo uresničitev osnovnih programov. Načelo socialistične sa- moupravne družbe je izboljšati družbeni standard tudi na račun -osebne porabe. In zakaj potem tretji samoprispevek? Pred desetimi leti smo prvič izrekli ZA, pred petimi drugič; naša odločnost in odgovornost je potrjena v 100 objektih, zgrajenih v 10 letih. Nihče nam ne more tega vzeti. Dosegli smo določeno raven družbenega standarda, ki jo moramo ne samo ohraniti, temveč tudi sprotno s tokom časa in družbenega napredka mesta Ljubljane dograjevati. To pa bomo dosegli samo s premišljeno, samozavestno in odgovorno -odločitvijo na referendumu. Franci Petkovšek ZAHVALA OB SMRTI MOJEGA OČETA SE ISKRENO ZAHVALJUJEM SODELAVCEM ZA IZRAŽENO SOŽALJE, CVETJE IN SPREMSTVO NA NJEGOVI ZADNJI POTI. HVALA. NEŽKA SERŠEN Petkovškovo nabrežje IGRE BREZ MEJA Igre brez meja so se v začetku septembra končale. Nekaj privržencev teh popularnih iger imamo tudi pri nas. ENERGIJA Energija je iz dneva v dan dragocenejša. Elektrika je draga. Kurilno olje je drago pa še vedno se ga ne dobi. Premoga ni. Sonca je premalo, da bi nas sončni žarki greli. Blagor tistim, ki jim zastonj letijo polena pod noge. V DUHU ELEKTRONIKE V prvem tednu oktobra se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odvijal sejem »Sodobna elektronika«. Letos je bil v znamenju industrijske elektronike. Žal tudi letos še ni bil razstavljen računalnik, ki bi izračunal in odlično nagrajeval s plačami delavce s slabšimi delovnimi navadami. Ce bi bil, bi bili verjetno prvi kupci v nekaterih naših oddelkih. OD DELA PRETRGANI Prizorišče (jasno): bife at. Glavna akterja: dva garača. Statisti: šop garačic in dve servirki: Polde (blago zaskrbljeno): »Nekam utrujen si videti.« Pilde (zaspano): »Saj je že pol enajstih ura.« Polde (razumevajoče): »Aha, jaz sem zdajle šele prišel.« ODMOR Pilde (konstruktivno): »Vse skupaj bi morali obrniti. Tako, da bi bili med tednom prosti in bi delali le ob sobotah in nedeljah.« Polde (po tehtnem premisleku): »Saj bi bilo že ob sobotah dovolj.« (Imena so seveda izmišljena). OPOZORILO PREZAGRETIM Kaj smo že in kaj še bomo zgradili S prvim samoprispevkom (1972—1976) smo zgradili 50 objektov. Od tega: 23 osnovnih šol, 1 posebno osnovno šolo, I svetovalni center, 25 vzgojnovarstvenih zavodov. Drugi samoprispevek (1977 do 1981) nam je omogočil izgraditev še petdesetih objektov. Od tega: 20 osnovnih šol, 21 vzgojnovarstvenih zavodov, 5 zdravstvenih domov, 4 domove za starejše občane. 5 tretjim samoprispevkom (1982—1986) pa bomo zgradili, če bo sprejet, 34 objektov. Od tega: II osnovnih šol 12 vzgojnovarstvenih zavodov 1 glasbeno šolo 3 zdravstvene domove 2 zdravstveni postaji 1 porodnišnico 1 mladinski zdravstveni center na Rakitni 1 mestno lutkovno gledališče 1 varstvenodelovni center 1 center za slušno in govorno prizadeto mladino. Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova cesta 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnih, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-014. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1172. prišli ► ◄ odšli DSSS Odšli: 14. 9. 1981 Kramžer Stevo — sporazumno 30. 9. 1981 Kovač Jože — sporazumno TOZD TRGOVINA Odšli: 30. 9. 1981 Vidic Veronika — delo za določen čas — potek 30. 9. 1981 Bogdanovič Vladimir — sporazumno TOZD ZASTOPSTVA Odšli: 14. 9. 1981 Krivošija Hasan — sporazumno 30. 9. 1981 Smrkolj Matjaž — sporazumno 30. 9. 1981 Lesjak Jožica — — sporazumno Prišli: 16. 9. 1981 Maraš Jovan — — predstavništvo SPLIT TOZD SERVISI Odšli: 5. 9. 1981 Rupar Bojan — — sporazumno 15. 9. 1981 Strah Andrej — sporazumno 21. 9. 1981 Džafič Nail — sporazumno 21. 9. 1981 Vlasič Vlado — sporazumno 30. 9. 1981 Remic Matija — sporazumno Prišli: 1. 9. 1981 Borišek Marjan 21. 9. 1981 Plešič Jože Riba smrdi pri glavi. Vendar HUDIČ NI LE V KOZARCU Seveda nam je jasen alegorični pomen risbe, ki jo ob mesecu boja proti alkoholizmu prilaga k Informacijam RS ZSS za obveščanje v združenem delu, ni nam pa jasno, na čigavo pobudo republiški svet razpečuje alegorične podobe. pozor! Pri glavi tudi grize.