LSDEUO. 13. OKTOBRA. SLAVJE V ZIBIKI V OBČINI ^ PRI JELŠAH OB DOGRADITVI NOVE OSNOVNE ŠOLE i9ARNOSTI OBČANOV OBČINE VELENJE Nova šola v rekordnem K. easu ^ ^ Nedeljo, 13. oktobra, bodo slavili v krajevni skupnosti Zibika ■ ^MiV ^ ^rnaije P1* Jelšah. Mladi iz Velenja bodo tega dne med Jfcol ljudskim slavjem predali svojim vrstnikom poslopje nove • j es°lidamosti delovnih ljudi in občanov občine Velenje.“ l l3^ano je, da so se po vseslovenskem solidarnostnem delavniku, J jj j^ju, prav delovni ljudje in občani občine Velenje prvi odločili ': L vno pomoč prizadetim na Kozjanskem. Odločili so se, da 4 0 z8radili v Zibiki v občini Šmarje pri Jelšah novo šolsko po- 12. X. 1974 - ŠT. 40 - L. XXXI 1 fku■ ' . . p);.1 111 že 3. avgusta so začeli prostovoljci iz Šaleške doline z ženPOltl temeljev za novo šolo, zadnje dni septembra pa so v šolo ! ^kstili opremo. Ujjj °Vo šolsko poslopje s površino 480 kv. metrov, v katerem so 4 0 Ce> zbornica, kabinet, večnamenski prostor, kuhinja z jedil-ter dmgi prostori in ki bo centralno ogrevano, je bilo zgrajeno '.v Ce, zbornica, kabinet, večnamenski prostor, kuhinja z jedil- rkter< fOfdnem času. Sprva so Velenjčani napovedovali, da dobijo (žgj * ® Zibike novo šolo za praznik republike, pozneje pa so rok nje skrajšali, da bi tako mladim čimprej omogočili, da spet ^ Za šolske klopi v domačem kraju. *Ceniti velja, da-so pri gradnji nove šole solidarnosti opravih h, y 1 ljudje in občani Velenja več tisoč prostovoljnih delovnih V ?me*cu septembru pa so zaposleni namenih zaslužek še enega I tsgj to akcijo. V Šaleški dohni ni temeljne organizacije združe-0zhoma krajevne skupnosti, ki se ne bi v polni meri '-ihjj.j a v akcijo sohdarnostne pomoči Kozjanskemu' oziroma heUj?l°pje za osnovno šol° v ZihM pa je 111 mora ostati |evHQ . uelovanja delovnih ljudi in občanov občine Velenje s kra-I^jih j^Pnostjo Zibika. Sodelovanje bodo razvijali na vseh pod- 1 Ne ’ ^!er bo to mogoče. Pripravljenost za trajno sodelovanje V ------------- [fev^^ju, ____.j. Center levi breg in Zibika. V Šaleški ,-o ^ Razmišljajo tudi o gospodarski pomoči Zibiki, da bi se ^ieje Krajevna skupnost kot celotno Kozjansko v prihodnje (ML) Hrate °eilev mladih iz Gaberk v občini Velenje in iz Zibike o Hi v nedeljo, 13. oktobra, pa se bosta pobratili tudi Kra-'°linj uPnosti Velenje KOMISIJA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV SR SLOVENIJE ugotavlja v zvezi s tretjo točko priporočila o postopkih za realizacijo postavk iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1974 na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov: 1. Poprečno povečanje cen življenjskih potrebščin v obdobju januar—september 1974 v primerjavi z decembrom 1973. leta znaša 8,3 odstotka 2. Podpisniki tistih samoupravnih sporazumov za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so uveljavili določilo o valorizaciji KOD v svojih samoupravnih sporazumih, lahko povečajo za obdobje januar—september 1974. leta skupni znesek kalkulativnih osebnih dohodkov (obrazec KOD — številka 017, oznake za mehanografijo — stolpec a), stolpec 8, največ za 8,3 odstotka. ^ Podpisniki samoupravnih sporazumov, ki so letos uveljavili samoupravni sporazum po zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju d merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SR Slovenije, št. 26-234/73), ne smejo uporabljati pri izračunui dogovorjenih sredstev za osebne dohodke odstotka povečanja iz druge točke od dneva, ko uporabljajo novi samoupravni sporazum. Ljubljana, dne 7. 10. 1974 KOMISIJA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O DELITVI DOHODKA IN OD SR SLOVENIJE Juha je „kuhana“ Foto: A. Agnič JESEN 1974 i> (Jdelia' 6. oktobra. Z gozdov, pobočij, grap, planot nekje razli - dnj‘ Sloveniji se valijo kolone vojske. Partizanskih enot ofc/ej^2? velikosti, različnega sestava, različne oborožitve. Iz Zti0j Se vedno izpareva dež in sneg minulih dni pa vonj po ste £ j ’ ki se je izcedil na kilometrih in kilometrih gorskih v0(l'."} brezpotov, po katerih so to nenavadno vojsko vodili Po i^’ y°ni po razmočenih gozdovih in jesenskih goličavah, z blafh so se prebijali sami k cilju. Čevlji visoko oškropljeni Ko^' korak utrujen, vendar čvrst q nec neke preizkušnje ^intk^ih, pohodih, napadih, operacijah, odločitvah po-teSi n? in nl‘bovih štabov naj sodijo vojaški izvedenci, stra-^brih-^ 1^74 bo zagotovo razkrila analitikom obilje °dPrav ‘^nšenj pa tudi prenekatero slabost, ki jo bo še treba izprjg lt‘- Zatrdno pa vem, da bo vsaka od analiz vedno znova p>a{a In potrjevala, da smo s svojo koncepcijo o sploš-bebg lunskem odporu na pravi potu Da zavesti o tem, da je vsako ceno ubraniti domovino pred tistimi, ki bi bostain l po niei’ ni mogoče iztrgati iz ljudi, ker je ta zavest 0^a btstvo njih samih. *’°/sfc0 pl?ega dne do konca JESENI 1974 sem bil med to bisiirg n verjamem vanjo. Prišli smo iz tovarn, šol, ustanov, »as /e V »nravnost v gozd, pod neprijazno jesensko nebo, ki ^kiobifS ^as zakrivalo v dež in sneg Čeprav pomehkuženi od ienja v ev sodobne civilizacije in naravnost razkošnega živ-n>°čenif!niru ‘n svobodi smo krenili na dolge kilometre raz-^°belt A!tezic- se zagrizli v pobočja in zalezli v grape in °kri do kože vztrajamo na položajih, zavoljo nale- tavajočega snega premrli prsti se oklepajo orožja Potem naprej, na nove položaje, v gozd, ki se je zakopal v noč. Pravijo nam partizanska vojska. Čeprav kdaj pa kdaj korak klecne v strmini, čeprav se noge zapletajo po stezah, zavitih v deževno noč, čeprav vsakdo ve, da je današnja preizkušnja samo igra, vaja, noben duh ne klone. Malodušje, demoraliziranost, nerganje - vsega tega ni v nas Kakšna Jesen 1974, sprašuje nekdo in pristavlja - poplava 1974. Rinemo naprej. Vemo, da moramo, da je tako prav. In ob tem spoznanju puška in nahrbtnik nista več tako težka, dež ni več tako moker in sneg manj grize skozi čevlje. Pravijo nam partizanu . In kot svoje nas sprejmejo v odmaknjenih hribovskih kmetijah, vasicah in zaselkih. Otresli so nam jabolk, pomolzli mleka, ponudili ognjišča, da bi se ogreli Otroci prinašajo sporočila, odrasli nas vodijo po skrivnih stezah Kdor pa je prišel za nami, je naletel m zaprte domačije, mrke poglede. Igra je pravzaprav postala stvarnost. Ljudje nas imajo za svojo vojsko. In mi imamo njih za svoje Tako kot nekoč. Hvaležni smo jim za gostoljubje, poskušamo jim ga povrniti z razloženim vozom repe, z nacepljenimi drvmi... In vendar nas pri tem nekaj skrbi. Nas bodo te ostarele roke na osamljenih kmetijah lahko preživele, če bomo kdaj zares krenili v gozd, ko bomo odrezani od mest, skladišč? O tem razmišljamo! Preizkušnjo smo prestali. In vem, da ni bilo tedaj, ko smo se vračali iz gozdov, nikogar, ki ne bi tako kot jaz verjel v to vojsko. Verjel vase. BOJAN SAMARIN Mladi za krepitev delegatskih odnosov ~~*iii i im m i mmsmstm Z resolucijo o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe in statutom ZSMS je 9. kongres zveze socialistične mladine Slovenije v Moravskih toplicah sprejel tudi akcijski program RK ZSMS, njenih organov in organizacij do leta 1976. Z njim so se mladi obvezali, da bodo v prizadevanjih za uspešno uresničevanje kongresnih sklepov poskrbeli za čim boljšo povezavo z delegacijami in delegati ZSMS v konferencah SZDL ter z delegati sindikalnih odborov v konferencah mladih delavcev. Uspešnost delovanja mladih po kongresu bo v veliki meri odvisna tudi od metod in oblik njihovega dela, zlasti pa povezanosti z osnovnimi organizacijami mladine in sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela, specializiranimi organizacijami, društvi in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zato bo nujno potrebno, da se v novi, enotni organizaciji slovenske mladine razvijejo in polno zaživijo delegatski odnoši, da bodo delegati in delegacije tesno povezani z delegatsko bazo, z občinskimi konferencami ZSMS in z osnovnimi organizacijami mladine. Tako bodo dosegli hitrejše uresničevanje kongresnih stališč v vsakodnevni praksi svojega delovanja. Zato se bodo morali mladi nenehno usposabljati, predvsem pa primemo organizirati, da ne bi ostali kot doslej transmisija drugih družbenopolitičnih organizacij, temveč družbenopolitična organizacija mladine, ki bo akcijsko in organizacijsko samostojno delovala, svojo aktivnost pa usklajevala in usmerjala v SZDL pod idejnim vodstvom ZK. V SREDIŠČU POZORNOSTI I PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE # PRED 8. KONGRESOM TOMAŽ JANČAR: Naša tovarna je poiskala s pomočjo osnovnih sindikalnih organizacij neposreden stik s potrošniki. Sindikalne organizacije, ki naročijo pri nas nekaj več ozimnice, dobijo pri tem popust oziroma še nekaj paketov ozimnice povrhu, ki jih lahko razdelijo med delavce z najnižjimi dohodki... „Večina prošenj za uvedbo nočnega dela zadeva začasno delo,“ je povedala Šenka Na-mar. „Za dovoljenje za stalno nočno delo prosi še sorazmerno malo podjetij. Vzroki za to so različni: odprava ozkih grl v proizvodnji, zaradi tesnih rokov v pogodbah o dobavi izdelkov in podobno." „Kakšm je naloga sindikata pri odobravanju prošenj za nočno delo žensk? “ „V sindikatih preverimo, ali so' podjetja, ki prosijo za uvedbo nočnega dela, izpolnila vse pogoje, ki jih določa zakon. Včasih je posebna ŠENKA NAM AR: Akcija sindikatov za postopno ukinitev nočnega dela žensk in mladine, začeta je bila pred nekaj leti, je doslej obrodila precejšnje sadove. Izboljšale so se delovne razmere pr: nočnem delu, delo ponoči je bolje nagrajeno. Velik uspeh pa je tudi, da sekretariat za delo ne daje več dovoljenj za nočno delo mladih delavcev. V endarle bliže cilju V teh dneh, ko se leto počasi, a nezadržno preveša v - naslednje, se v sindikatih in v republiškem sekretariatu za delo kopičijo prošnje delovnih kolektivov, ki želijo dobiti dovoljenje, da bi v prihodnjem letu organizirali stalno ali začasno delo žensk v nočni izmeni. Nočno delo za ženske odobrava republiški sekretariat za delo, potem ko je dobil soglasje ustreznega organa sindikatov. Ker zakonska določila, kot je znano, prepovedujejo nočno delo žensk in mladine in so za ukinitev nočnega dela žensk že določeni roki - v posameznih proizvodnih panogah različni in nekateri bodo potekli že konec prihodnjega leta - nas je zanimalo, kako je z urejanjem tega vprašanja. Pogovarjali smo se s Senko Namar, strokovno sodelavko republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. komisija sindikatov hodila v podjetja, ki so imela stalno nočno delo, sedaj pa preveijamo tudi v podjetjih, kjer uvajajo začasno nočno delo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo nočnega dela žena." „77 pogoji so.. „Prošnja podjetja mora navesti, koliko delavk bo delalo v nočni izmeni in na katerih delovnih mestih. Priloženi pa morajo biti tudi zapisniki s sej samoupravnih organov in sindikalne organizacije, na katerih so se odločali o nočnem delu. Prav tako hočemo pismena zagotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo nočnega dela: zagotovljena topla malica, pravilno vrednotenje nočnega dela, zagotovljeno varstvo za otroke, zagotovilo, da so delavke v nočrli izmeni zdravstveno pregledane in sposobne opravljati tak napor, zagotovilo, da dobijo dodatek na dopust itd. Izpolnjevanje vseh teh pogojev preverimo in šele potem izrečemo svojo sodbo, ali je nočno delo dopustno ah ne, ki jo sekretariat za delo upošteva pri svoji odločitvi/ „Ali podjetja izpolnjujejo vse te zahteve sindikata? “ „Večinoma da, zlasti kar zadeva boljše plačilo za nočno delo, saj je ljudi za nočne izmene težko dobiti. Drugi pogoj, zlasti tisti o topli malici, pa ni vselej izpolnjen. Po določilih zakona naj bi se nočno delo uvedlo samo v primeru višje sile, toda največkrat je vzrok za nočno delo ozko grlo v proizvodnji Za sedaj pa, žal, ne gre drugače, kot da se tudi v sindikatih prilagodimo položaju in upoštevamo težave podjetij pri ukinjanju nočnega dela." JAKOB SUSMAN: Mladinski klub Verd vsaka dva meseca sklicuje sestanke, kjer programiramo aktiven odmor mladih. Vabljeni so vsi mladinci z Verda, vendar jih pride zelo malo. Veliko več se jih udeležuje prireditev, ki jih prireja klub. Tako pokažejo, da jih delo vrstnikov zanima. M »Pred leti so se sindikati lotili akcije za ukinjanje nočnega dela žensk. Kakšni so konkretni uspehi akcije doslej? “ „Akcijo sindikatov lahko ocenimo za zelo uspešno. Dobih smo zakonska določila, ki urejajo to vprašanje in tudi časovno določajo konec nočnega dela za ženske in mladino. Velik uspeh je tudi v tem, da sedaj sekretariat za delo sploh ne izda dovoljenja, če gre za mladoletne delavce. Zaradi prizadevanj sindikatov so se tudi v večini- podjetij spremenili pogledi na nočno . delo žensk in v kolektivih si sami prizadevajo ukiniti nočno delo žensk še pred iztekom zakonskega roka. Dosegli smo, da podjetja ne smejo siliti k nočnemu delu nosečnic in mater z majhnimi otroki. Seveda pa marsikje sindikalne pobude še vedno naletijo na gluha ušesa in vodstva delovnih organizacij še vedno slede samo ekonomskim računom." rb Ozimnica na tromesečni kredit Slovenski sindikati že dlje opozarjajo tudi na dolgoročne naloge v zvezi s preskrbo prebivalstva z vsem blagom, med drugim tudi z ozimnico. Pri tem pričakujejo in obenem zahtevajo, da bo vsak opravil svoj del nalog. Gre za vrsto nalog in zadolžitev, med drugim tudi za čim tesnejšo povezavo med proizvodnjo, trgovino in seveda potrošniki. Kot vemo, je bilo doslej prav na tem področju zelo malo storjenega. Kljub nadpoprečno dobrim letinam se namreč še vedno dogaja, da najrazličnejša ozimnica na debelo gnije po naših skladiščih, hkrati pd ljudje kupujejo sadje v sosednji Italiji. Ker je lepše, pa še cenejše povrhu! Ti skromni in seveda še mnogi drugi podatki kažejo na to, da je pot od proizvajalca do potrošnika mnogokrat še vse preveč vijugasta in prepolna lukenj. Poudarjamo: v mnogih primerih, ne pa v vseh, saj tudi v našem primeru »izjeme potrjujejo pravilo«. 0 taki izjemi pripoveduje Tomaž Jančar, vodja komerciale v kamniški Eti. „Živilska industrija Kamnik, znana pod imenom ETA, si letošnjo jesen že tretje leto zapored prizadeva, da bi se kar najbolj uspešno vključila v načrtno preskrbo prebivalstva z ozimnico ..,“ zatrjuje Tomaž Jančar. „Naša prizadevanja so že rodila lepe sadove, kljub temu pa dobro vemo, da do vseh sindikalnih organizacij še nismo prodrli oziroma da svojega dela še nismo v celoti opravili...“ »Omenili ste sindikate. So torej vez med vami in potrošniki osnovne sindikalne organizacije...? ? „Paketi ozimnice, ki smo jih pripravili za mesece, ko na trgu ni sveže zelenjave oziroma je ta na račun izredno visokih cen praktično nedostopna mnogim delovnim ljudem, so namenjeni predvsem sindikatom, to je članom osnovnih sindikalnih organizacij. Na osnovi izkušenj iz minulih let smo se torej tudi letos povezali z vsemi sindikalnimi organizacijami v Sloveniji in jim ponudili svoje pakete ozimnice z vloženo povrtnino. Pogojrnakupa so razmeroma zelo ugodni, zato je odziv na našo ponudbo znaten. Kot že rečeno, zaenkrat oskrbujemo s svojimi izdelki le sindikalne organizacije na območju Slovenije ... “ »Lahko nekoliko podrobneje razložite,, v čem je pravzaprav glavna ugodnost vaše ozimnice in zakaj je tako primerna prav za sindikalne organizacije? “ ,,Naši paketi vsebujejo vloženo povrtnino, kije pozimi ni na trgu ali pa je zelo draga. Vsi izdelki so v kilogramskih steklenih kozarcih in pasterizirani, kar pomeni, da so primerni za ozimnico. Manjši paket vsebuje 12 kozarcev, večji pa štiriindvajset. V obeh paketih nekako prevladujejo kisle kumarice, saj iz izkušenj vemo, da posebno, v zimskih mesecih ljudje zelo radi segajo po tej domači povrtnini. Poleg tega je v manjšem paketu še stročji fižol, marinirana paprika, mešana solata, rdeča pesa in domači ajvar, medtem ko vsebuje večji paket oziroma velika ozimnica, kot mi to imenujemo, še kamniško gorčico in sladke feferone. Ni pa naša ozimnica primerna le zaradi izbrane vsebine, temveč tudi zaradi ugodnosti, ki jih nudimo pri prodaji. Te so precejšnje ...." »Nam jih lahko naštejete? “ „Veijetno je pri vsej stvari najbolj bistveno to, da so naši paketi ozimnice razmeroma poceni, vsekakor cenejši kot v trgovini, sindikalnim organizacijam pa jih nudimo na trimesečni brezobrestni kredit. Za paket z dvanajstimi kozarci je potrebno odšteti 109 dinarjev, za veliko ozimnico, ki vsebuje štiriindvajset kozarcev, pa 209 dinarjev. Cene so torej res dostopne, povrhu pa je možno dobiti ozimnico na kredit. Delavec vzame paket ali več in plača prvi obrok šele takrat, ko prejme mesečni osebni dohodek. Pa še to: kljub nizkim cenam nudimo sindikalnim organizacijam še dodatne popuste in lahko sindikalna organizacija, ki naroči pri nas ozimnico, dobi še nekaj paketov povrhu, kijih potlej lahko razdeli med delavce z najnižjimi osebnimi dohodki ...“ Tudi letos je akcija kamniške ETE naletela na precejšen odziv. Razumljivo: tovarna je poiskala s pomočjo osnovnih sindikalnih organizacij neposreden stik s kupci, kooperacijski odnosi pa so omogočili ETI poleg visoke kvalitete tudi dostopne cene. Zato med drugim tovarna tudi uspešno izvaža na najzahtevnejša zahodna tržišča. ^ uj_ Ifl - Naš klub uspešno deluje šest let, je dej: Susman. V zadružnem domu imamo svoj prostor sicer majhen, smo pa zadovoljni z njim, ker sen1"1 treba stalno seliti. Poleg tega nam je za našo deja ; na voljo še dvorana z odrom. ■ Katera mladina deluje v mladinskem ‘ Verd in s čim se ukvarja? - Na Verdu je nekaj kmečke mladine, največ P* delavske in šolske. V klubu aktivno deluje okol*^^ deset mladincev. Dejavnost kluba je mnogostraj j Najbolj aktivna je dramska sekcija. Odrska dela. ■-■j pripravi vsako sezono, najprej predstavi doniac i občinstvu, potem pa gostuje po okoliških vaseh. V klubu imamo tudi skupino, ki organizira P' skupino, ki skrbi za disco klub in skupino, ki 0lLi žira športna tekmovanja. Vse skupine so zelo akt1 j čeprav sodelujejo posamezni mladinci v več sM1 in morajo v delo vložiti veliko časa in napora. Dzfj A res, nam pričajo razne prireditve, ki jih je klub Veri Pripravili smo mladinski kviz j 74“. razne prosjave in športna tekmovanja. Mladi klubih Vedno nas zanima, kako mladi pre' življajo prosti čas. Določeno podob0 o tem lahko dobimo, če pogledam0 delo mladinskih klubov. Nekaterl mladinci že vrsto let delajo v kl°' bih in so si tako že pridobili izk0»' nje, ki jim dobro služijo pri del0< V poletnih mesecih delo v klubih P° navadi zamre, nova sezona pa začne po počitnicah. Ob začetku zone smo se pogovarjali s predse0' nikom mladinskega kluba Verd J0' kobom Susmanom, ki je rad spi0' govoril o delu v klubu. v: p Na Pubj Piti« ta \ K N v S »n, ‘»1 v N)! Namen mladinskega kluba pa ni samo temveč tudi kaj več. Ali organizirate ^ kakšna predavanja? 'Ail - Lahko bi rekel, da je to naša šibka točka- ^ ^ b imfili camn nrp/Juvfinip r\ nnvpm ctaflltU smo imeli samo predavanje o novem statutu ^(ij^p« socialistične mladine Slovenije. Upam, da boiU°|(j(i Sb hodnje organizirali več predavanj o problemi*1’ | ^ nimajo mlade. , r Pl A Največkrat se mladi v klubih pritožujei° pomanjkanjem denarja in včasih s teti1 ' A opravičujejo svojo neaktivnost Ali imate v uet) šem klubu tudi denarne težave? ^ - Tudi pri nas smo se nekaj časa otepal* problemom. Od občine smo dobili nekaj denaij3’.^# 3} ( ni zadostoval za uspešno delovanje kluba. Poma11! <(i. > denarja pa nas je spodbudilo k delu. Priredili plesov, v klubski sobi smo odprli disco klub, 'N skupina pa je v lanski sezoni uprizorila tri odis^a jglMo Tako je v našo blagajno začel pritekati denar. v ^ v letošnji sezoni imamo kar precej sredstev, ^ ]f.^ obvezuje, da moramo biti še bolj dejavni. mladinskih klubih naj bi mladi preživljali svoj prosti čas. Za to pa je P0. -^ ^ načrtno in strokovno delo z mladimi v vašem klubu koga, ki vam nudi str° ^ pomoč? /L Profesionalca nimamo, čeprav bi, bil° *’ dobro. Naš klub se predvsem ukvarja z draiu5^ ^ N javnostjo, kjer nam s strokovnimi nasveti pom1^ p’ Z? in znanj« in], dinec, ki ima primemo izobrazbo ____________ „ področja. ^ Sam sem bil na republiškem seminarju v IVwJ; g0s p organizira ZKPO Slovenije. Delo na teh s«”0Otf ' je zanimivo in slušateljem omogoča, da si P A 1 znanje za delo v mladinskih klubih. Bil sern z« % voljen s predavanji in mislim, da bom zdaj še 1 p1 Vj, '' % de; v klubu. Potrebovali bi še več ljudi s strokov111^1 njem, zato upam, da se bo naslednjih seminOT ležilo več mladih iz naše občine. V okviru tekmovanja mladinskih ^ »Naš klub" ste v lanski sezoni dosegi mesto med slovenskimi klubi To vsektt ■« trjuje vašo delavnost. Kaj menite o teM te vanju? - Lansko sezono smo se prvič udeležilite syoK „Naš klub“. Redno smo pošiljali porodil® delu komisiji pri Odboru za klube. Ko smo z smo zasedli drugo mesto, smo bili zelo vesel ^ pismo, da naš trud ni bil zaman. Mislim, pP tekmovanja zelo stimulativna in na posrcd , dvigajo vsebinsko raven dela v mladinskih hi11 .. ..f1 Tudi letos se bomo udeležili tekniov®0/, v< / klub", poleg tega pa bomo imeli še tekmoV_^njv,3A r*in cL-fam TTlArilll \7 ir»*V»n«cl*-« /-»V^Ain-i J*» lf*.tOS ^ c0^ činskem merilu. V vrhniški občini je letos sl/_ mladinskih klubov. Z nekaterimi že usp«91^ jemo, z drugimi pa bomo navezali stike. S 13 te ^ lovanjem postape delo bolj zanimivo, še poSP f klubi ukvarjajo z različnimi dejavnostmi- sodelovali tudi s klubi izven občine. STANKA '''Jt p.n°' ,r# t V SREDIŠČU POZORNOSTI ftjjEDji KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRESOM ] V#'J Preveč brezbrižni do lastne krvi POGOVORI Z DELEGATI V zadnjem času slišimo in beremo zelo različne o številu delavcev iz drugih republik pri nas. ”ekateri trdijo, da živi in dela v Sloveniji 140.000 delavcev, nekateri pa ocenjujejo, da jih je mno-3° manj. Tudi ni jasno, ali priliv delavcev iz drugih rePublik k nam narašča ali upada. Ocenjevanja in gibanja pa vsekakor ne pripomorejo k urejanju 9-MUIIjU pu VbCKUKUr lic piipuillUICJV iv UI^JUIIJV vprašanj notranjih jugoslovanskih migracijskih gi-^j. še najmanj pa prispevajo k izboljšanju polo- :Qja pri nas zaposlenega delavca iz druge republike, iato -* • ----- — —-----------s- -----------is—s- ~lo si je Center za raziskovanje samoupravljanja 2|ri RS ZSS zadal halogo, da prouči položaj, vlogo in V^J|šča teh delavcev. ^ sodelovanju z Republiško . Pnostjo za zaposlovanje je i,. hvalni center za samo-pp^janje v začetku leta zbral’ o delavcih iz drugih re- % ir, °r8anizacij je bil zadovoljiv Sloveniji. Odziv delov- tako smo lahko najprej ugo- tovili, da dela v slovenskem gospodarstvu 75.500 delavcev iz drugih republik. Z omenjenim zbiranjem podatkov nismo zajeli le tistih, ki delajo v zasebnem sektoiju, in trenutno brezposelnih oziroma nezaposlenih družinskih članov. k drugih republik so zaposleni v posameznih panogah gorkih dejavnosti takole: dejavnosti L?!trija in rudarstvo ^jstvo . :(hr Nbe; rstvo Dtt, '»uštvo zveze % ^ 'n gospodarstvo Vnala p^ina delavcev iz dmgih re-dela v industriji in grad-(79,94%). V gradbe-:en, Pa je celo največja kon- ■Xcija v W ^ je skora:i vsak drugi jV^ eni delavec prišel iz dru-' ; fi Vseh delavcev iz drugih republik 37,27 3,60 ,1,00 36,67 7,82 5,58 4,46 3,60 V strukturi panoge 100% 7,85 12,57 16,48 42,43 14,42 4,98 11,60 14,84 rpuu.pja delavcev iz drugih i saj ie skorai vsak dn ^tik ^ni delavec prišel P^delov Jugoslavije. 69ava zbranih podatkov j kji aatki iz leta 1967 kaže ne- goročneje oziroma da se namerava trajno priseliti. Prva od raziskav, ki jo je izvedel Raziskovalni center za samoupravljanje med delavci iz drugih republik, je bila izvedena v slovenski industriji in je pokazala, da se le 34,15 % teh delavcev ni docela priselilo k nam. Le 12,86 % je izjavilo, da se na-KaZaiUmivih“prerazporeditev meravajo (po določenem času) ('Vlogami. Zaposlenost de- vrniti v svoie republike. Velika ^ CV-12 drugih republik v grad- večina v industriji zaposlenih tvu Se v šestletnem ob- delavcev je oziroma bo ostala v Sloveniji! Skladno z razvojem tehnologije dela naraščajo tudi zahteve po čimvečji usposobljenosti delavcev. Nekoč so bili v večji meri kot danes potrebni nekvalificirani delavci. Potreba, da se delavci izobražujejo in pridobijo kvalifikacijo, je vse večja. To še zlasti velja za delavce iz drugih republik, ki prihajajo k nam in ki jim je to prva zaposlitev, saj izvirajo v veliki večini iz gospodarsko manj razvitih področij Jugoslavije, kjer prevladuje pretežno ekstenzivna kmetijska dejavnost. Rezultati raziskave med delavci iz drugih republik so pokazali, da delavci večinoma pridobivajo kvalifikacije kmalu zatem, ko izgubijo svoj „se-zonski“ značaj. Delavec, ki se namerava trajno priseliti v Slo- bistveno spremenila (v ^.9 °7 ^ Je delalo v tej panogi 0^19730 teh delavcev, v letu del^ju Pa .36>7 %)• V tem ob-jNo j Pa je bistveno naraslo šte-111*v 6 avcev iz drugih republik jcta ^r*ii in mdarstvu (1967. 1973. l.B 37.3%). , arstvu. Večini delavcev; ^ Aigj, °venskih kot delavcev iz rePublik, je zaposlitev v J ali gozdarstvu le za- 1'(rrier °d'iZ stiske’ Čeprav je “ttf ^tlai^j Jstv°> gozdarstvo in ko-značiln0 pomanjkanje pa se je v kmetijstvu m %ete e’ r'1 kažejo rezultati s° za delavce iz dru- Privlačnejše tiste A >k0 nS% Panoge, kjer je se-% 0v^iA^O(^ne^ni vpliv na zapo STf- zrsl°' ,ugahj v »stabilnejših- pa-e|avec abko znak, da planira ^ Iz druge republike dol- OPEKARNIŠKO PODJETJE DRNJA RADGONA ČESTITA VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU GORNJE RADGONE IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Osrednja naloga: povezovanje venijo, si torej prizadeva napredovati v delovni hierarhiji. V industriji in rudarstvu, denimo, je doslej v poprečju vsak dmg nekvalificirani delavec iz drugih republik že pridobil določene kvalifikacije. Anketirane delavce smo vprašali, kakšna je bila njihova kvalifikacija pred prihodom v Slovenijo in kakšna je danes. 62,05 % delavcev je bilo pred prihodom nekvalificiranih, 37,95 % pa jih je imelo določene kvalifikacije. Danes je le 38,75 % istih delavcev brez kakršnekoli kvalifikacije 61,25 % pa je pridobilo tako ali drugačno kvalifikacijo. Rezultati so pokazali tudi relativno veliko stopnjo pripravljenosti delavcev na nadaljnje izobraževanje. Le 32,24% delavcev ni izreklo svoje želje po 'nadaljnjem izobraževanju. Med slabo izobraženimi (nedokončana dva ali tri razrede osnovne šole) in torej tistimi, ki so še sedaj ostali nekvalificirani, so želje in težnje po pridobivanju izobrazbe in kvalifikacij najbolj šibke. Podatki postanejo razumljivi, če pomislimo, da je velika večina teh delavcev že v celoti priseljena in da dejansko bivajo pri nas že dolgo dobo — več kot 10 let kar 25 %. Morda je prvoten motiv — dobiti zaposlitev in zaslužiti nekaj denarja, nato pa se spet vrniti v rodni kraj — v veliki večini že nadomeščen z motivom naseliti se trajno, urediti dom in seveda napredovati v delavni hierarhiji. Za današnje obdobje so ekonomska migracijska gibanja značilna morda bolj kot kdajkoli doslej. Razvitejši predeli vsrkavajo delovno silo,iz manj razvitih, države z razvitejšim gospodarstvom zaposlujejo delavce iz držav z manj razvitim gospodarstvom. Razvoj prometa in prometnih sredstev olajšuje premagovanje velikili razdalj. Na eni strani odhajajo delavci iz vse Jugoslavije na delo v druge države, na drugi strani pa migrirajo z manj razvitih v' bolj razvite predele Jugoslavije. V jugoslovanskem proštom je Slovenija najprivlačnejša republika za druge predele. Mnogi menijo, da zapolnjujejo delavci iz dmgih republik pri nas tudi vrzeli, ki nastajajo z odhodom naših delavcev v tujino. Po podatkih popisa prebivalstva (31. III. 1971. leta) je bilo na začasnem delu v tujini 48.086 delavčev iz,Slovenije. Po uradnih statistikah dežel imigracije je bilo zunaj naših meja leta 1973 78.000 Slovencev, samov ZR Nemčiji pa 47.000. 70,6 % naših delavcev v tujini ima izobrazbo največ dokončano osnovno šolo. Tudi med delavci iz drugih republik v slovenski industriji zasledimo podobno sliko: 68,3 % delavcev ima enako izobrazbo. Čeprav primerjava ni povsem utemeljena — primerjati bi bilo potrebno izobrazbeno strukturo vseh v Sloveniji zaposlenih delavcev iz dmgih republik in ne le samo teh v industriji, lahko vendarle ugotovimo dvoje: — da gre „s trebuhom za kruhom" večji del manj izobraženih, in sicer tako znotraj naših meja kot navzven; — da večji del v tujini zaposlenih delavcev obdrži „sezon-ski“ značaj, medtem ko le-ta med delavci, zaposlenimi v Sloveniji, v pretežni meri odpade. Delavci iz dmgih republik v industriji povsem razumljivo izpričujejo težnje po napredovanju, saj delajo in delujejo znotraj istega dmžbenega sistema. Razlika med njimi in delavci — domačini obstaja le glede nekaterih zgodovinsko pogojenih kulturnih in tradicionalnih značilnosti. MILAN LAUK0, GRADBENO PODJETJE DRAVOGRAD Dolgoletnega predsednika osnovne organizacije sindikata Gradbenega podjetja Dravograd in sindikalnega aktivista iz te koroške občine Milana Lauka so na predkongresni konferenci dravograjskih sindikatov izvolili za delegata na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Za zdaj še ne ve, če bo posegel v razpravo na bližnjem delovnem dogovoru slovenskih sindikatov. O tem se še niso do-govarjali, če pa bo spregovoril, pa zagotovo ne bo mogel mimo povezovanja gradbene operative na Koroškem. roškem. V obdobju po VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije bo to. zagotovo osrednja naloga sindikatov v vseh petih gradbenih podjetjih v občinah Dravograd, Radlje ob ,Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec." V pogovom z Milanom Jaukom smo izvedeli, da se je sindikalna organizacija v Gradbenem podjetju Dravograd vseskozi zavzemala za reševanje tistih vprašanj, na katera so opozarjali zaposleni. Krepili so medsebojne odnose, reševali stanovanjska vprašanja delavcev, skrbeli za prehrano, pozabili pa tudi niso na rekreacijo zaposlenih. ,.Pomembno je, da smo uspeli omejiti fluktuacijo zaposlenih na minimum, čeprav gradbenih delavcev še zmeraj primanjkuje," pripoveduje Milan Lauko. ,,V zadnjem času smo zgradili v Maribom nov samski dom, kar ,mali hotel1 mu pravijo. V Dravogradu načrtujejo modernizacijo in dograditev samskega doma, dogovarjamo se tudi, kako rešiti kakih 25 nerešenih stanovanjskih problemov družin. Za zaposlene smo organizirali na vseh gradbiščih, ki jih imamo na Koroškem in v Maribom, tople malice, za tiste pa, ki delajo po ves dan, tudi kosila!" MILENA NOVAK, TG0 GORENJE VELENJE „Pri nas, v gradbenem podjetju Dravograd oziroma v osnovni organizaciji sindikata smo v zadnjih letih večkrat razpravljali o povezovanju gradbeništva. Ugotovili smo, da ima povezovanje gradbeništva številne prednosti, najpomemb-Medtem ko je za naše delavce nejše pa je, da bi se po tej poti na tujem storjeno že marsikaj zagotovo okrepil standard zapo-tako s strani naših družbenopo slenih in utrdil njihov socialni litičnih organizacij kot tudi s Pol°zaJ’ p PoudarJa Mllan strani delodajalcev, pa zapa- o p0vezovanju še njsm0 speljali žarno določeno brezskrbnost ^ jconca) (ja se O(jjo glede naših delavcev iz drugih čili, kako se bo v prihodnje raz-republik v Sloveniji. Raziskava, vijala gradbena operativa na Koki jo je izvedel Raziskovalni center za samoupravljanje —_ l * 4 * V 1973. leta med delavci iz drugih I j ■#,,T| republik v slovenski industriji, j UllllVllvr je pokazala, da se je le večji del bolj izobraženih delavcev dejan- • • T| Tj B in proizvodno delo nja, stališča in ocene namreč niso bistveno razlikovale od ocen, mnenj in stališč dmgih industrijskih delavcev. Večji del f| ^ manj izobraženih — absolutno gledano je to večina — pa je _______ ostala očitno le na ravni p rila-gajanja. Res je za delavce iz druge republike sprva najpomembnejše, da dobijo pri nas delo in prebivališče, ko pa izgubijo „se-zonski značaj", pa poiščejo čimboljše delo in ustrezno biva-lišče zase in za dmžino, toda naših prizadevanj na tem mestu ne kaže zaključiti; v družbeno Eden.od delegatov s področja ko. in v delovno okolje nepopolno vinske industrije iz občine Velenje integriran delavec ne more biti za Vlil. kongres Zveze sindikatov uspešen samoupravljavec. Na- Slovenije je tudi Milena Novak, se- vzlic popolnoma enakopravnem stav|ja]ka v TOZD »Štedilniki to-. /. r- . . , i . varne gospodinjske opreme Gorenje položaju, ki ga ima tak eko- Velenje. Opravlja več družbeno-nomski imigrant, in osebni pri- političnih in samoupravnih dolž-zadetosti ter volji, da se in te- nosti, med drugim je tudi članica grira V širše in ožje socialno predsedstva konference aktivov mla- okolje. kažejo rezultati, da ve- dih dciavccv- čini to le ni uspelo. Zatorej bi PoSovor ,z M,len0 Novak i6™ ... . ,r . ... . zato posvečen možnostim za delo bilo nujno, da se instltucio- mladih družbenopolitičnih delavcev nalno in družbeno soočimo s v neposredni proizvodnji. Takole je temi problemi in predvsem po- med drugim pripovedovala: iščemo ustrezne regulative, ki „V svojih razmišljanjih o politič-bodo tudi v tej, morda na videz nem delu mladlh v neposredni proiz-manj pomembni sferi delavčeve znan^ dejstva Za mladega aktivista zavesti pripeljali do zaželenega ugotovitve niso spodbudne, zlasti še, cilja. SAŠA MICKI če upoštevamo stališče, da-proiz- vodnja ne sme občutiti odsotnosti družbenopolitičnih delavcev. Gre za to, kako pospešiti družbenopolitično delo mladih oziroma z mladino in kako zagotoviti nemoteno delo v proizvodnji. Naloge v zvezi z usklajevanjem proizvodnega in političnega dela rešujemo neorganizirano. Res je, da smo v tovarni za to, da proizvajamo, nič manj pa ni pomembno, da smo politično osveščeni. Zato bi morali okrepiti izobraževanje mladih, čeprav smo storili že veliko. Mladi, ki obiskujejo specializirane seminarje in ki se izobražujejo, želijo vnesti v delo nove oblike, kar pa samo s sestanki ni mogoče. Izvenproizvodne težnje mladih političnih delavcev, če lahko tako imenujem ta hotenja, pa naletijo med vodstvenim kadrom na različne odmeve. Pri tem so odločilni interesi proizvodnje, čeprav bi morala biti prav tako pomembna tudi druga hotenja mladih." V SREDIŠČU POZORNOSTI | PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE 9 PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE • PRED 8. KONGRES0^1 9. KONGRES ZSMS - DELO V KOMISIJAH POGOVORI Z DELEGATI Kongres naj zve za težave rudarjev FRANC MIKLAVČIČ, RUONIK LIGNITA VELENJE Predsednika osnovne organizacije sindikata Jamske gradnje temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje kvalificiranega rudaija Franca Miklavčiča so velenjski ru-daiji izvolili za delegata za VIII. kongres slovenskih sindikatov. Na zadnji predkongresni konferenci velenjskih sindikatov je razpravljal o nalogah v zvezi z modernizacijo pridobivanja premoga, povedal pa je, da bo opozoril tudi kongres na položaj ru-daijev. Takole pripoveduje: „V Velenju se zavedamo, da je rudarsko delo težavno in da je mogoče fizične napore rudarjev olajšati le s pospešenim uvajanjem mdarske mehanizacije. Te pa doma ne izdelamo dovolj. Pri nabavi mehanizacije se srečujemo z visokimi carinami, ki bi jih bilo treba bodisi zmanjšati bodisi odpraviti. Težave so še zaradi predolgih dobavnih rokov ter prepočasnega odobravanja deviznih posojil za nakup mehanizacije. Problemi se tudi zaostrujejo zavoljo počasnosti pri dodeljevanju posojil za modernizacijo proizvodnje premoga nasploh. Precej težav je tudi zaradi po manjkanja delavcev. Stopnja fluktuacije je tako visoka, da se v letu dni zamenja več kot tretjina članov kolektiva, kar ne predstavlja samo kadrovskih težav, pač pa tudi povzroča velike stroške v proizvodnji. Rudarski poklic ni več privlačen za mlade kljub nekaterim ugodnostim, ki jih je družba priznala rudarjem. Zato bi bilo treba uveljaviti nove ukrepe, da bi zmanjšali fluktuacijo in da bi lahko zadržah v rudnikih vsaj kvalificirane delavce. Ker se večina mladih kvalificiranih delavcev, ki so delali v rudarstvu, po odsluženju vojaškega roka ne vrača v kolektiv, kjer so prej delali, smo predlagali, naj bi tistim, ki se obvežejo, da bodo vsaj '10 let delah v rudarstvu, odgodih služenje vojaškega roka.1 Nova organiziranost sindikata FRANC ŠIRC, SAVA KRANJ Franca Sirca je izbrala za delegata na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije sindikalna konferenca delavcev kemične industrije občine Kranj. V industriji Sava je predsednik osnovne organizacije sindikata v tovarni avtopnevma-tike. Ker v tem kolektivu posvečajo trenutno veliko pozornosti novi samoupravni organiziranosti, je stekel pogovor z njim o prizadevanjih sindikata, da se tudi v svojem delu čimbolj približa delavcem. - V Savi ste med prvimi v naši republiki ustanovili temeljne organizacije združenega dela in prilagodili tudi organiziranost sindikata. Kaj je značilno zanjo? — Ustanovili smo štiri osnovne organizacije sindikata. V njih je 110 delovnih skupin delavcev izvolilo svoje sindikalne poverjenike, ki so prevzeh skrb za to, da neposredno ugotavljajo probleme delavcev, da prisluhnejo njihovim predlogom in pobudam. Marsikaj lahko delavci sproti in sami uredijo, o zadevah, ki niso v njihovi moči, pa obveščajo poverjenike, ki poskrbijo, da jih obravnavajo izvršni odbori sindikalnih organizacij in primemo rešijo. Izkušnja s poverjeniki je dobra, posebno zaradi tega, ker so delavcem zelo blizu in se ob vsakem času lahko obrnejo nanje. To je prispevalo tudi k hitrejšemu reševanju zadev, saj tako porazdeljene naloge posameznike manj obremenjujejo. Delavci se na poverjenike obračajo predvsem s prošnjami za socialno pomoč, za razreševanje sporov na delovnem mestu, za urejanje osebnih dohodkov, za izboljšave pri varstvu pri delu in podobno. TESNO POVEZANI L Z OKOLJEM leh (f določene namene. Mislim 113 . los( spodarjenje bank, interesnih s J It^j zavarovalnic in drugih- ” Za pravkar sklenjeni delovni zbor slovenske mladine v Moravskih toplicah pri Murski Soboti je bilo značilno izredno delovno vzdušje. V tem znamenju je minil tudi dmgi dan 9. kongresa ZSMS. Posebna pozornost mladih je veljala komisiji za družbenoekonomske odnose, kmetijstvo in socialno politiko, tej „mini“ tribuni mladih slovenskih delavcev, kot bi lahko rekli. Od skupno 480 delegatov je bilo na kongresu kar 255 mladih delavcev. Zato ni čudno, če je prišlo pri oblikovanju kongresnih dokumentov največ pobud prav iz vrst delegatov _ mladih delavcev. Tudi v komisiji za družbenoekonomske odnose, kmetijstvo in socialno politiko je bila beseda mladih delavcev jasna in odločna. V svojih razpravah so odkrito in jasno povedali, kako si zamišljajo vlogo mladih delavcev v novi mladinski in sindikalni organiziranosti, kako se vključujejo v razreševanje gospodarskih in družbenih problemov v okolju, v katerem živijo in delajo. Prav zato smo skušali strniti nekatera njihova mnenja, predloge, stališča in rešitve, ki sojih izrekli v tej komisiji. Ivo Nerad, sekretar komisije za družbenoekonomske odnose in delavsko mladino pri RK ZSMS je v svojem uvodnem referatu pred začetkom dela te najbolj delavne komisije — mimogrede v več kot sedem ur trajajoči razpravi je sodelovalo kar 42 delegatov! — poudaril, da mladi s kongresno resolucijo o nadaljnji vlogi in akciji socialistične mladine Slovenije zelo določno in akcijsko opredeljujejo svoje naloge na področju družbenoekonomskih odnosov. „Kakšna pa so izhodišča za tako zavzeto akcijo? “ smo ga v odmoru med delom komisije prekinili za nekaj minut. „Kot izhodišče smo vzeli vsakodnevno zavzemanje vsega članstva mladinske organizacije za tak razvoj proizvodnih odnosov, s katerimi bomo lahko v celoti uveljavili ne samo interese mladih, temveč vseh delavcev. Za taka določila so se že v predkongresnih razpravah zavzemali vsi mladi, posebej še delavska mladina. Povedal bi rad, da bodo že same naloge, ki smo jih opredelili v kongresni resoluciji - med drugim dajanje pobud za usklajevanje samoupravnih aktov z novimi ustavnimi zahtevami, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, uveljavljanje delavske kontrole, pospešena integracija v gospodarstvu, rast produktivnosti, stabilnejši razvoj gospodarstva, odpravljanje nelikvidnosti, ureditev politike zaposlovanja, reševanje stanovanjske problematike, razvoj kmetijstva, posebno še uresničevanje zelenega plana, izobraževanje delavcev ob delu in med delom in veliko drugih nalog - zahtevale mobilizacijo vse naše delavske mladine." kati v TOZD in na drugih ravneh. V svoji kongresni razpravi sem hotel opozoriti predvsem na to, da bodo odslej osnovne mladinske organizacije v TOZD opravljale kot sestavni del sindikatov - to poudarjam zato, ker povsod še nimamo aktivov -funkcijo aktivov mladih delavcev. Seveda pa bodo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz sprejetega statuta ZSMS, veljale le za tiste člane teh aktivov, ki bodo tudi člani ZSMS.“ To ugotovitev je „dopolnil“ delegat Franjo Krafolnik z Jesenic, ki je najprej razgrnil pestro paleto problemov mladih v 7000-članskem kolektivu jeseniških železarjev, potem pa ugotovil, da bodo po kongresu mladi delavci veliko bolj enotno nastopali v svojih delovnih organizacijah, saj bodo imeli možnosti preverjati svoje delo in naloge s stališči sindikatov, s tem, ko bo problematika mladih postala sestavni del problematike celotne sindikalne organizacije, bodo mladi tudi mnogo laže uveljavljali svoje predloge in stališča v delovni organizaciji." pred mlade pa postavljajo odgovorne naloge, je opozoril Darko Smer-delj, delegat iz Ilirske Bistrice in predsednik republiške konference aktivov mladih delavcev Slovenije. ,,Ne bi sicer hotel ponavljati vsega tistega, kar so povedah že mnogi delegati, vendar ne morem mimo tega, da nas mlade delavce ravno pri oblikovanju odnosov v TOZD čakajo najbolj odgovorne naloge. Ko govorimo o novih družbenih odnosih, vidimo v tem tudi prvo nalogo organiziranja mladih delavcev in naše akcije, ki mora biti tesno povezana s sindikati. Oboji, tako mladi delavci kot sindikati se bomo morali boriti za drugačen ekonomski položaj delavca v združenem delu, za njegovo lastno odgovornost pri razvijanju samoupravnih odnosov. Mladi smo globoko prepričani, da je bistvo novih odnosov v tem, da delavec sam odloča o delitvi. V tem je tudi smisel in pomen delegatskih razmerij, kijih uresničujemo." nosti. trolo dohodka bo, vsaj tako s° vi« K mladi delavci, treba zagotovit nad namenskimi skladi 'n SM)t |w 1 poslovanja Skratka, terjali J J kontrolo nad tem, kaj se do8 ^ W rezultati, ki jih je dalo živo in "Hiti nulo delo." »ain BODOČA AKTIVNOST ^ Domala vsi delegati, u Franci Brčon iz Grosupljega. J'ji J'1 Rozman iz Radovljice, Stanfjl, 5' kovic iz Murske - Sobote, “ Pečjak iz Črnomlja, Milan KrajOe Trebnjega, ki so sodelovali Vir‘0vi komisije za družbenoeko«0 . odnose, kmetijstvo in socialni tij^ tiko, so zatrjevali, da jih P0f. Moravskih Toplicah čaka veli^Sp^ za dejansko uresničitev sam0 ' nih odnosov. j te Franci Brčon je menil, da ^ ? V morah mladi delavci delovati j ‘Vj, da i >«ltc jih aktivih ,,preventivno" preprečili vse negativne težite] DELEGATSKI ODNOSI Na izjemen pomen družbenih odnosov, ki se obhkujejo v TOZD, DELAVSKA KONTROLA Med tistimi, ki so na kongresu mladih spregovorili o samoupravni delavski kontroli, je bil Alojz Bajt, delegat iz Kočevja. Potem ko je ugotovil, da je vsebina delavske kontrole prazaprav vse tisto, kar je sicer vsebina samoupravnega odločanja, je opozoril: „Ne samo za delovne skupnosti v naši občini, veijetno za večino po Sloveniji velja, da je statutarno določilo o tem, da delavska kontrola nadzoruje vse, lahko le splošno načelo. V praksi pa moramo dlje. Za utrjevanje samoupravljanja in delavskih pravic bo storil veliko več tisti organ, ki bo vsake tri mesece pregledal, kako se uresničujejo pravice delavcev, zapisane v samoupravnih sporazumih o delitvi in v aktih o medsebojnih razmerjih v združenem delu, kot tisti, ki se bo ukvarjal z vsem, v bistvu pa z ničemer. Zato bo treba zagotoviti in organizirati kontrolo zlasti nad dohodkom, kije namenjen za enostavno reprodukcijo, potrebno bo zagotoviti kontrolo nad združenimi sredstvi in v vseh oblikah združevanja sredstev za ustvarili s svojim delom mo dejanski razvoj samoupravljanj „Pri nas je še vse Preve pfiiW^ jeno mnenje", je odkrito fjA?" Milan Kranjc, „da smo mlad'3 , tedaj, če se redno sestajanj opravljamo svoje osnovne 11 • inbt jjostavo roeibrosja ^ Ne zanikam, da tudi to "' J delo-, L 0 membno, toda za naše vsem pa za delo aktivov ^ lavcev je potrebna širša akcija in velika zavzetost v ^ razreševanje problemov v oe ^, skupnostih." Branko Pečjak pa je med dejal: „Delavci nas ne ocefljoit,/' tem, kohko sestankov sn'0 'j marveč po tem, kohko sH1 svojim delom prisotni med d! [f delovnem kolektivu. ToJ^o*^ edino napotilo za našo b0011 J Ite I VlH‘ je. \ tivnost." IVAN1 Izpolnili zaupanje - Z delitvijo velikih TOZD na manjše in s priključitvijo petih podjetij k Savi boste imeh kar 29 TOZD, 6 skupnih služb na ravni TOZD in 9 sektorjev skupnih služb na ravni podjetja. Kako boste temu prilagodih organiziranost sindikata? - Predvideh smo 35 osnovnih organizacij. Približno po enakih načelih, kot smo- oblikovali delovne skupine, ki jih z ustanovitvijo novih TOZD ne bomo imeli več, bomo ustanovih sindikalne skupine. Te bodo imele svoje poverjenike, ki se bodo združevah v izvršnem odboru sindikalne organizacije TOZD. Na ravni skupnosti TOZD, ki bodo večinoma združevale temeljne organi-' zacije združenega dela posameznih tovarn in na ravni podjetja pa bodo delovale konference sindikata, ki jih bodo sestavljali delegati. DOGOVARJANJE O vlogi mladih delavcev v mladinski organizaciji je v komisiji spregovoril Jože Krebl, predsednik tovarniške konference mladine v Gorenju: „Večje vloge si mladi delavci ne bomo zagotovili samo s svojo večino v organih na vseh ravneh ZSMS, temveč bo delavska mladina morala, kot so to poudarjah že mnogi delegati, postati v akciji in v delovanju v ZSMS gonilna sila celotne organizacije. Na drugi strani pa se mi zdi potrebno opozoriti še na nekaj: na to, da bodo morale poslej konference mladih delavcev pri občinskih in republiški konferenci ZSMS kot stalna obhka povezovanja mladih med osnovnimi mladinskimi in sindikalnimi organizacijami v TOZD zagotoviti poglobljeno delo in stalno dogovarjanje med delavci. Seveda bodo morale te konference stalno preverjati vse tisto, o čemer smo se dogovorih." Ivan Toplak, delegat iz Celja je opozoril na drugo plat medalje. „No, druga ravno ni, je pa ravno tako pomembna ... Torej, drugo, kar daje mladim delavcem v novi organizaciji še večjo vlogo, obenem pa jih postavlja še pred večje naloge kot doslej, je statutarna opredehtev povezave tega dela mladih s sindi- 9. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije v Moravskih toplicah pri Murski Soboti je pomenil za mladino soboške občine vehko preizkušnjo njenih organizacijskih sposobnosti. Z odhčno, trdih bi celo brezhibno organizacijo kongresa, so v celoti izpolnili izkazano jim zaupanje. Res pa je, da je mladina v Pomurju tudi sicer zelo delovna. O tem smo se ob koncu kongresa pogovarjali z Jožetom Časarjem, predsednikom OK ZSMS. Za mladino naše občine je zadnja leta značilna ugotovitev, da se je vedno aktivno vključevala v prizadevanja in akcije RK ZSMS, kjer je pogostokrat predstavljala tisto organizacijsko strukturo mladih ljudi, ki je s svojim prizadevnim delom spodbujala tudi druge. Bržčas so prav ta prizadevanja naše mladine pripomogla k odločitvi, da so bile Moravske toplice izbrane za kraj 9. kongresa. Še posebej zato, ker smo mladi v soboški občini vnesli nove oblike organiziranosti v svoj delovni program nekoliko prej kot druge občinske mladinske organizacije, saj je nova organiziranost mladih v Pomurju zaživela v praksi že v prvih mesecih letošnjega leta. predvsem na udejstvovanje mladih na področju kulture, športa, rekreacije, mladinskega turizma, zabave, klubskih dejavnosti itd. Mladi so že v predkongresnem obdobju v šolah, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v specializiranih organizacijah, v študentskih klubih in na drugih področjih svoboane aktivnosti povezovali s pr° jdL so se porajali v njihovem i Kljub široko zastavljenim ^ >f razgibanemu delu smo 56 ^>1^" srečujemo s številnimi Pr0.^obbn. pa v večini primerov niso s jt blemi mladih, temveč 1 - “t skupnosti in okolja. Tu m*^ f ^ H „Torej trdite, da so si mladi pri vas že pred kongresom prizadevali usmeriti svojo aktivnost tja, kjer živijo in delajo? “ „Brez dvoma. Ob taki delovni usmeritvi smo vedno razvijali tudi vse tiste spremljajoče aktivnosti, ki lahko pritegnejo mladega človeka k organiziranemu delu. Tu mislim na problematiko zapo- ■ spektivo mladih na kmetu3' ' „Med kongresom sm0 * delegatov iz Pomurja, da 3 ^ /!; podeželja radi ozirajo V f Po vrstnikih v mestih. Na kaj , v mislih? “ „Predvsem na to, jil,ll( V v bodoče čimveč dobrin, . j/i Sat] vajo mladi v mestih, Pien* 0 P J podeželje. V Pomurju sj? % segli nekatere premike’ Gj Ijajo perspektivo mladu11 proizvajalcem. Gre za vi® J kooperacijske odnose, delovanje kmetij v proces de'1 ja t> večjo specializacijo ^ J ' dobno." . tivih ^ 0, „Pa vaša sodba o akt ta delavcev?" ^lad^Vv?! ,,Dejavnost aktivov n>^ v cev v TOZD je usrnerje^ v samoupravnih odnosov j ^ sabljanje mladih, ustrezne kadrovske p01 no izkoriščanje prosteg . ,ti 11 j 1 izredno razgibani ak 1 te)c, dajj ) ske mladine pričapod v jt1 jfjjto mo v naši občini 28 a iS delavcev. S svojim lom so dokazali, da ,P <0jo • mlade delavce resničn upravljanja." _ JjED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE % PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SIN Pl K ATOV SLOVENIJE # PRED 8. KONGRESOM j SNongresna AKTIVNOST V SLOVENSKIH SINDIKATIH ✓--------------------------------------- Kritično in konkretno Težišče predkongresnih razprav prehaja na osnovne organizacije sindikatov jWkongresna aktivnost članstva slovenskih sindikatov je prav v 'heh dobila novo kvaliteto - težišče vsebinskih priprav J^emajo osnovne organizacije sindikatov. Čutiti je namreč s tem i i rojevanjem prizadevanje, da bi dosledno premagali raven sploš-sf' ko fv razPravah5 ki se je ponekod prikrito vsiljevala na občinskih ^ Z ,rencah- Člani sindikatov si pač želimo, da bo vsebina kon-I dokumentov resnično konkretna za konkretno akcijo ^ 3^'zacije. Od vsepovsod prihajajo poročila o teh razpravah in za y značilno, da so skoraj povsod na prvem mestu vprašanja V M^čevanja določil nove ustave. V tem vidi članstvo poroštvo za jj C^anje in urejanje vseh drugih perečih vprašanj . V nadaljevanju J*'0 navedli samo nekatera načeta vprašanja, saj na prostoru, ki je odmerjen, ni mogoče zajeti vse pestrosti, ki jo ponujajo f v teh zadnjih tednih priprav na 8. kongres Zveze sindi- ti f °v Slovenije. Sicer pa bomo o tem še poročali. Jkjbolj rfl^kih pravic (Trebnje, Mo-r Jelenje, Murska Sobota, ^jvj^ske Konjice itd.) in se-> f njj s tem povezano z delova-klavske kontrole. Neka-0 °Pozarjajo, da so ljudje še s^o poučeni o vlogi delav- se člani sindikatov o pri vprašanjih varstva bodoče še več pojasnjevati. razpravljati in H0 kontrole in v tem je verjet-OjJ^ok, da se v delovnih orga-tACijah zaenkrat ta institucija „r sk° f^alo 'čuti. Neredki so zato os# ^ pi, da bo prav o vprašanjih j*] kontrole potrebno v ul' Članstvo je do marsičesa kritično. Veliko jim je do tega, da bodo kongresni dokumenti nedvoumni, sprejeti sklepi pa taki, da jih bo tudi mogoče uresničiti. Marsikje pripominjajo, da gradivo premalo opredeljuje vprašanje življenjskega standarda in da je premalo čutiti prizadevanja osrednjih organov, da bi ustrezno ukrepali proti stalnim in skokovitim podražit- vam (Slov. Konjice, Mozirje itd.). Tudi v zvezi s sindikalno listo so pripombe (Murska Sobota), da bi morali biti sklepi o tem konkretnejši. Enako tudi glede progresivnih obdavčitev (sklep 7), kjer je sicer govora o dobrinah višjega standarda, toda samo na splošno in zato ni jasno, kaj naj bi pod tem pojmom razumeli. Tudi pri sklepih o vzgoji in izobraževanju bodo potrebne še natančnejše formulacije (Murska Sobota, Sevnica itd.). To še posebej terja ureditev celodnevnega bivanja otrok v šoli. Bolj bo treba upoštevati solidarno urejanje teh vprašanj v republiki, kajti mnogi so prepričani, da bodo v nasprotnem primeru na nerazvitejših območjih spet na slabšem. Zanimiva je tudi razprava, ki je niso načeli samo v Murski Soboti, temveč še marsikje drugje. Gre za vprašanje delegatskega sistema v sindikatih. O tem bo verjetno potrebnih še nekaj razprav. Gre za to, da se člani sindikatov ponekod zavze- ^kongresne konference občinskih organizacij zveze sindikatov vS^VOGRADU, NA RAVNAH NA KOROŠKEM IN V SLOVENJ GRADCU_ Podpora kongresnim dokumentom s . ; j 80 bile v občinah Dravograd, Ravne na Koroškem in sel: . Gradec predkongresne konference občinskih organizacij V sindikatov, ria katerih so obravnavali osnutke kongresnih $?v in poročila republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije i-i kongres. Na predkongresnih konferencah so izvolili tudi ioi ^te za 0ba sindikalna dogovora. ^ahna RAZPRAVA t "Dravogradu i0, ®\e jpavnih značilnosti predkon-[gf ^°nference občinske organi-Ie, (ja eZe sindikatov v Dravogradu ^ij s:So. delegati osnovnih organi-H>ge likata opozorili na številne katerimi se bo morala v ptov spoprijeti zveza bitpi — * /f sindi- organizacij so se zavzeli za to, da je treba posvetiti posebno pozornost racionalnemu poslovanju tudi v sindikatih, posebej še zdaj, ko je ustanovljenih več novih republiških odborov sindikatov. Delegati iz Rudnikov svinca in topilnice Mežica pa so se na predkongresni sindikalni konferenci znova zavzeli za spremembo določil o nadomestilu osebnega dohodka za izostanek zaradi bolezni nad 30 dni. V Slovenj Gradcu so sprejeli program predkongresne dejavnosti sindikatov v Mishnjski dolini, med razpravo o stanovanjski problematiki pa so podprli predlog zft zvišanje prispevka za stanovanjsko gradnjo od sedanjih 6 % na 9 % od osebnih dohodkov, da bi tako pospešili gradnjo najemnih stanovanj, po drugi strani pa zagotovih več denaija tudi za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, ki zaradi pomanjkanja sredstev propada. (EK) V tej občini. Med drugim so a P°trebo po večjem uskla- majo za tako imenovani fleksibilni delegatski sistem, kakršnega imamo v skupščinskih organih in da naj v sindikatih ne bi voUli stalnih delegatov z mandatno dobo štirih let. Delegate naj bi zbirali po posameznih organih po problemih, ki so na dnevnem redu in da bi bili delegati torej tisti ljudje, ki so za določeno stvar najbolj zainteresirani in ki so lahko v njej še izvedenci. Menijo, da takšna izbira delegatov prinaša še veliko drugih prednosti. Denimo to, da sama taka organiziranost sindikatov lahko zagotavlja med drugim tudi širše sodelovanje članstva in s tem večjo učinkovitost sindikalne organizacije. Na Jesenicah, v Ljubljani in še v nekaterih krajih so načeli tudi vprašanje delovnega časa v trgovini, predvsem tisti klasičnega tipa. Opozarjajo, da kadri iz teh organizacij bežijo. Gre za to, da imajo v teh trgovinah že tako in tako deljen delovni čas, delavci v njih pa se odločno zavzemajo za proste sobote. Podobno je vprašanje čezurnega dela, v zdravstvu pa tudi beneficiranega delovnega staža v nekaterih dejavnostih. Marsikje so člani sindikatov na konferencah opozarjali na delovanje družbenopolitičnih organizacij — predvsem sindikatov - v TOZD, ko je mnogo vprašanj treba rešiti prav med delovnim časom. V Šentjurju so kar naravnost povedali: „.. . kako uveljavljati predvidene pravice sindikatov in kaj bo s,preveč samostojnim’ sindikalnim delavcem, ko mu bo potekel mandat. Še vedno namreč obstaja miselnost, da mora najprej nekdo od vodilnih v podjetju odločiti, kako naj organizacija deluje, češ da je preveč sestankov med delovnim časom in da zato trpi produkcija." — V tem smislu so bile izrečene nekatere pripombe h kongresnemu gradivu, češ da so stvari lepo zastavljene in lepo zapisane, toda v praksi ponekod še niso dosegljive. J.R. dela med osnovnimi organi- VELENJSKI »SINDIKALNI KONGRES V MALEM« sindikata znotraj orga-* t^^ženega dela. Zavzeli so li ’h tp e ug°tovili, da bi morali Hteljnih organizacijah zdru-V Nme nemudoma,izoblikovati !#- lil'lebvr5 Stanovaniske gradnje. da t 5tant! Ve?eli> kdaj bo rešen nji-■ lUj^^njski problem. Poudarili ev načrtnega izobraževanja ^ta'Pot) ulaSti sindikalnih aktivi- ^ 4Ustanavra pa b° p0m0Č n11^111 ^oNv aVljanju aktivov mladih. f’1 Oh^hli Pn°VSOd tam’ kjer jih še ni, (Vranja i^ireho po izboljšanju A t|kS°del0ia z.aPoslenih ter na tesnej- Dosledno uveljaviti novo organiziranost; V četrtek, 3. oktobra, je bila v Velenju predkongresna konferenca sindikatov Šaleške doline. Velenjski sindikalni kongres v malem" je potekal pod geslom „.. .nič, kar je pomembnega za delavce, brez sindikata!", udeležilo pa se ga je več kot 250 delegatov osnovnih organizacij in konferenc sindikata. “fJM^lavskeganadLra.Deie-*aht delavcev so znova po-dei®Vo P° uvedbi benefici-\J aVce. Vnega staža za gozdne JNeEt^JOZABOLJ 0,a * Predk E D0KUMENTE ^e]!0?radu °nSresnih konferencah v ^ v si na ^avnah na Koro-- ti^1 to ?Venj Gradcu so se za-„ a morajo vse delovne l* Pr^^ljnip160**' Posebno pozor-''hlA^Pktjvr,mU dvigu proizvodnje J dela. boljšemu iz- ^ st°ječih proizvodnih "V /v; ^vnah naže. kongres še zmeraj ' delegati osnovnih ' ta^Dra„i3a koroškem, deni-Za vnJaV,ci s°dili, da so do- jj)^5 O dejavnosti Zveze sindikatov v Šaleški dolini, posebej pa še o kongresnih in pokongresnih akcijah je spregovoril v uvodnem referatu velenjskih sindikatov inž. Marcel Medved, ki je med drugim poudaril, da bo treba v pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije in na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije doseči, da bo vsak član zveze sindikatov spoznal, da je njegova pravica in dolžnost biti aktiven v svoji organizaciji in da je tudi sam odgovoren za svoj položaj in za položaj svojih tovarišev. „V naši občini smo že pred letom začeli z ustanavljanjem konferenc posameznih sindikatov," je med drugim poudaril inž. Medved. „Če-prav nam je uspelo opraviti vse v dogovorjenem roku, delo vendarle še ni steklo tako, kot smo želeh. Drugače povedano - sklepov konferenc še vedno ne izvajamo, ker jih nekatere delegacije niti ne prenašajo v lastne osnovne organizacije. Tu ne gre za nesporazume pri oblikovanju dogovorov ali sklepov. Vsi smo za večjo aktivnost, za odpravljanje pomanjkljivosti - največkrat pa se zgodi, da čakamo, da bo nekdo drug opravil te naloge. Prav v tem je pogosto kratek stik med organizacijo in posameznim članom." Na predkongresni konferenci velenjskih sindikatov so tudi opozorili, da še ni končan proces organiziranosti sindikatov v velikih temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotovljeno namreč je, da je v sindikatih potrebna taka organiziranost in taka zavzetost, da bo čutiti vsakega posameznika. To pa je seveda skoraj nemogoče doseči tam, kjer so osnovne organizacije sindikata, ki štejejo po tisoč in več članov. Tudi samoupravni sistem v takih organizacijah združenega dela oziroma temeljnih organizacijah združenega dela ni dokončno izpeljan. Zato bo potrebno, da sindikati tudi z novo sindikalno organiziranostjo nakažejo načine in oblike nove samoupravne organiziranosti. Sicer pa bi morali po besedah inženirja Marcela Medveda bolj razmišljati o tem, katere oblike sindikalnega dela so v posameznih okoljih najučinkovitejše. „Včasih je skorajda nemogoče sklicati članski sestanek v velikih delovnih organizacijah, posebej tam, kjer člani delajo v treh izmenah. Verjetno ne bomo smeli opustiti dela s sindikalnimi skupinami. V celoviti dejavnosti pa bo še posebej važno, kako smo ali bomo organizirah sistem obveščanja. Sestanki z dolgimi dnevnimi redi niso sprejemljivi. Gradivo bi morali posredovati prej, na sestankih pa bi se morala v glavnem razviti le konkretna, kritična razprava. Nekatere organizacije združenega dela imajo svojo informativno dejavnost dobro razvito, še več pa je takih, kjer je malo ali nič narejenega." Na velenjski predkongresni konferenci so pretresli dosedanjo razpravo o kongresnem gradivu in opozorili na številne nove naloge, mimo katerih v prihodnje ne bo mogla občinska organizacija zveze sindikatov v Vdenju. (vš) ^ENOTNOST - ŠT. 40 - 12. OKTOBRA 1974 POGOVORI Z DELEGATI Trezneje pri zaposlovanju Marijo Štularjevo je izbrala za delegatko na kongresu občinska sindikalna konferenca delavcev uprave, pravosodja in družbenih dejavnosti v Kranju in ji poverila nalogo, da na njem spregovori o perečih problemih zaposlovanja na Gorenjskem, ki jih pozna tudi s svojega delovnega mesta na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj. - Kaj je značilno za to problematiko? - Za Gorenjsko je značilno, da že dolga leta primanjkuje delavcev, vendar delovne organizacije tega v svojih programih ne upoštevajo dovolj. Tako letošnje občinske resolucije obvezujejo, naj zaposlovanje ne narašča hitreje kot po stopnji 2 do 3 odstotka, ob koncu polletja pa smo ugotavljali, da se je število zaposlenih povečalo za več kot 4 odstotke, v kranjski občini pa celo skoraj za 6 odstotkov. Pri tem pa se srečujemo z velikimi težavami, ker. komaj dobro tretjino potrebnih delavcev lahko pridobimo iz lastnega naravnega prirastka, vse druge pa moramo pritegniti iz drugih republik. Samo lani se je doselilo na Gorenjsko MARIJA ŠTULAR, KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ kakih 3500 ljudi. - Največ problemov je verjetno zaradi tega, ker ni dovolj dobro poskrbljeno za življenjske razmere delavcev? - Delovne organizacije niti niso sposobne, da bi tem delavcem zago- . tovile dobre življenjske razmere. Ekstenzivno zaposlovanje pa na splošno vpliva na zniževanje osebnega in družbenega standarda, ker se kopičijo tudi nove potrebe po šolah, varstvenih ustanovah, komunalnih napravah in podobnem. Zgovoren je podatek, da delavec šele v 18 letih ustvari toliko dohodka, kolikor velja svojo delovno organizacijo in občino! - Kako naj bi sindikat prispeval k izboljšanju sedanjih razmer? —■ Skupaj z drugimi družbenimi dejavniki si bo moral prizadevati, da bo gospodarstvo na Gorenjskem več vlagalo v zmogljivosti, ki terjajo manj delavcev, po potrebi pa odpiralo več obratov na manj razvitih področjih. Nujno bi bilo tudi doseči, da bi delovne organizacije bolj preudarno zaposlovale, za kar bi morale imeti realnejše in dolgoročnejše plane potreb po kadrih. To je tudi eden od pogojev, da bi služba poklicnega usmerjanja laže usmerjala učence v dejavnosti, ki potrebujejo kader. Medtem ko sedaj čaka 750 učencev na štipendije po novem družbenem dogovoru, pa je v podjetjih ostalo 250 štipendij neizkoriščenih. Vsekakor pa je v sedanjem času med pomembnimi nalogami sindikata skrb za urejanje življenjskih razmer delavcev, ki se priseljujejo iz drugih krajev. Spodbuda za oddih delavcev Dolgoletni sindikalni delavec Viktor Šinko iz Jelovice, ki so ga izbrali za delegata v Škofji Loki, se še posebej zanima za rekreacijo delavcev. Že 12 let dela v upravnem odboru doma oddiha, ki ga ima v Strunjanu občinski sindikalni svet Škofja Loka. Meni, da bi se moral sindikat še bolj zavzemati za to, da se povečajo zmogljivosti za letovanje delavcev in da bi olajšali kritje stroškov počitniških domov. Če bo priložnost in potreba, bo o tem na kongresu tudi spregovoril. - S kakšnimi zmogljivostmi razpolaga sedaj občinski sindikalni svet Škofja Loka? - V manjših hišicah in v sobah pri restavraciji imamo v Strunjanu 56 ležišč, 22 ležišč pa smo najeli po zasebnih sobah na Rabu. Objekti v Strunjanu ne ustrezajo več najbolje sedanjim potrebam, zato smo že pred leti pripravih načrt za gradnjo novega počitniškega doma s 120 ležišči in povabili škofjeloška in druga podjetja, da ga skupaj uresničijo. Žal pri tem nismo uspeli, vendar pa bomo slej ko prej to akcijo morali speljati, ker piranska občina pripravlja celovito turistično izgradnjo VIKTOR ŠINKO, JELOVICA ŠKOFJA LOKA Strunjana, v katero se bomo morali vključiti. - Kakšna pa je skrb za letovanje delavcev v Jelovici? - V Puli imamo lasten dom z 18 ležišči, prav toliko ležišč pa smo si zagotovih tudi v zasebnih sobah. V tem kraju in v nekaterih drugih mestih je služba za družbeni standard letos organizirala letovanje za 350 delavcev in njihovih družinskih članov. Posebno pozornost posvečamo regresiranju dopustov, ki smo ga uredih tako, da neposredno spodbuja delavce k temu, da dopust resnično izkoristijo za rekreacijo in počitek. Tako so vsi zaposleni letos dobili za dopust pa 500 din regresa, preostali denar za regres - še poprečno po 250 din na delavca - pa smo razdelih tistim, ki so letovali. Pri tem smo upoštevali tudi dolžino zaposlitve, višino osebnih dohodkov in nezaposlene zakonce in otroke za primer: delavec s 15-letno zaposlitvijo je dobil za največ 7 dni dopusta še po 50 din na dan, za ženo in otroke po 30 din, če pa je imel osebne dohodke pod 2800 din, pa še po 10 din na dan. - Kako taka spodbuda vpliva na odločitev delavcev, da gredo na letovanje? — Zelo dobro, saj število delavcev, ki se odločajo za letovanje, nenehno narašča. Tako je pred tremi leti odšlo na letovanje le kakih 25 odstotkov zaposlenih, letos pa že 48 odstotkov. Mislim, da bi se sindikat moral zavzemati za to, da bi delavci svoj dopust še bolj izkoristili za letovanje, da bi se resnično spočili, prav regres pa je pri teh prizadevanjih lahko odločilnega pomena. STRAN 5 7 DNI V SINDIKATIH REPUBLIŠKA SINDIKALNA KONFERENCA DELAVCEV V BANKAH, SDK IN ZAVAROVALSTVU Sprejem programa in potrditev sporazuma V ponedeljek, 7. pktobraje imela republiška sindikalna konferenca delavcev v bankah, SDK in zavarovalstvu svojo drugo sejo. Obravnavali so sprejem predloga programa dela konference. Med nalogami, ki so jih sprejeli, je tudi obravnava osnutkov zakonov o bankah, SDK, zavarovanju ter zavarovalnih skupnostih. Prav tako so pozvali osnovne sindikalne organizacije, da v svojih delovnih skupnostih delujejo tako, da bodo samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu čimprej prilagojeni novemu zakonu o medsebojnih delovnih razmerjih. Konferenca pa bo na pobudo osnovnih sindikalnih organizacij ali posameznih delegatov obravnavala posamezne probleme in sprejela stališča za njihovo razreševanje. Prav tako so sklenih, da bo konferenca pobudnik za to, da bodo osnovne sindikalne organizacije posvetile več pozornosti družbenemu standardu. Posebno pozornost so na konferenci posvetili uresničevanju družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Menili so,'da mora prav sindikat biti tisti dejavnik, ki bo zagotovil uresničenje samoupravnih dogovorov o kadrovski politiki. Na seji so sprejeli oziroma potrdili predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki gaje že potrdil zbor udeležencev sporazumevanja za skupino poslovnih bank, SDK in NB. Ugotovili so, da je samoupravni sporazum zelo skrbno pripravljen, čeprav ga.bo treba še prilagajati, S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE SINDIKALNE KONFERENCE ZA CESTNI TRANSPORT Delovni program,cestarjev' V sredo se je sestalo predsedstvo sindikalne konference za cestni transport pri republiškem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije in po razpravi sprejelo program svojega dela do septembra prihodnjega leta. Sindikalna konferenca za cestni transport se bo na osnovi programov dela RO delavcev prometa in zvez Slovenije in lastnih pobud „usmerila“ predvsem na naslednje naloge: Kar zadeva uveljavljanje in razvoj samoupravljanja v cestnem prometu, program poudarja, da je treba zagotoviti sproten vpogled v uveljavljanje TOZD v praksi. Na področju prometa in zvez je doslej zaživelo 60 TOZD v 16 srednjih in večjih delovnih organizacijah. Posebne pozornosti bo morala biti deležna nameravana združitev cestnega prometa in cestnega gospodarstva v samoupravno interesno skupnost.. Na področju samoupravnega sporazumevanja o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov se bo morala konferenca opredeliti za sporazumevanje tako po dejavnostih kot za območja. Prav tako bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za uskladitev osebnih dohodkov ž načelom „za enako delo enako plačilo", in to ne samo znotraj dejavnosti cestnega prometa temveč tudi v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Konferenca bo v prihodnjem delovnem letu posebej pazila na družbeni standard in rekreacijo prometnih delavcev. Pri tem bo podpirala predvsem razvoj takih možnosti, ki SEJA PREDSEDSTVA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Zamudniki naj bi »manj spali« Na seji predsedstva RO Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije — seja je bila v torek pod predsedstvom Jožeta Vidica - so pozorno obravnavali gradivo za VIII. kongres slovenskih sindikatov. Razprava je navrgla nekaj pripomb in predlogov za dopolnitev. Zanimiva so bila razmišljanja nekaterih razpravljavcev o temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do 1985. leta. Kritični pristop lahko ponazori že pripomba na naslov predloženega dokumenta. Ali gre res „temelje“ in ne morda za — času in dobi primernejši - „družbeni dogo-Vprašanje ima samo na vor videz „obrobni“ in „nevsebin-ski“ žnačaj .... Razumljivo je, da se je predsedstvo v kritični presoji dokumenta posvetilo predvsem dejavnostim „svojega“ sindikata, to je trgovini, obrti, gostinstvu, turizmu ... O trgovini je v temeljih" govora le kot o nekakšnem posredniku, čeprav je v Sloveniji že prišlo do polne uveljavitve spoznanje, da je trgovina sestavni del proizvodnega procesa. Logično bi bilo torej pričakovati, da bodo vizionarska razmišljanja za prihodnjih deset let šla od tu naprej, ne pa da si za izhodišče jemljejo že zapuščene bojne položaje . .. Na huda vsebinska neskladja v razmišljanjih načrtovalcev prihodnjega desetletja Jugoslavije bi utegnili pomisliti tudi ob podatku, da „vidijo“ načrtovalci samo težko industrijo, energetiko, surovine ... in v isti sapi ne črhnejo niti besede (ali skoraj nič) o storitvenih dejavno; stih, čeprav imamo na voljo iz- redno zgovorne izkušnje iz tistih držav, ki so v gospodarskem razvoju pred nami in že imajo nacionalni dohodek na prebivalca tak, kot ga mi nameravamo doseči v prihodnjih desetih letih. Izredno zanimiva razprava je bila tudi ob pregledu'nekaterih problemov in dilem na področju samoupravnega sporazumevanja o pridobivanju ter razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, o katerih naj se uskladijo stališča na jugoslovanski ravni. Osnovna pripomba bi vsekakor bila, da je naša pozornost po navadi vse preveč usmerjena v delitev dohodka, namesto da bi z vso pozornostjo in prizadevanji najprej spregovorili o pridobivanju dohodka in šele nato, kako ga nameravamo „pojesti“. Tako zastavljen vrstni red bi vsekakor prispeval k temu, da bi bili naši dogovori in ukrepi na področju delitve bliže realnosti, bolj uresničljivi in - ne nazadnje — tudi bolj obvezujoči in spoštovanja vredni. V nadaljnjih razpravah bo vsekakor treba odgovoriti na osnovno vprašanje, kaj bi na vsak način morali uveljaviti enotno za vso Jugoslavijo in o čem je pametneje se pogovarjati okvirih republike (in pokra- Dobra zasnova naj bi v „delavskem turizma" odpirale vrata vsem, tudi delavcem z naj-nižjimi osebnimi dohodki. Konferenca bo prihodnje leto pripravila v okviru svojih športnih iger tekmovanja v tistih disciplinah, ki so najbolj množična, tako da bo res lahko v njih našlo pravo zanimanje kar največ TOZD cestnega prometa. Seveda konferenca ne bo mogla mimo pomembnih ekonomskih in socialnih vprašanj, ki morda ta čas še niso v ospredju, vendar jih bo čas prav gotovo navrgel. Nakazujejo pa se tudi še druge naloge, ki jih lahko pričakujemo predvsem v zvezi z ustanavljanjem nove sestavljene interesne skupnosti in v prizadevanjih za nadaljnjo združevanje cestno-trans-portnih podjetij. ^ ^ Mimogrede naj še omenimo, da je ta čas v Sloveniji (na področju sporazumevanja o delitvi osebnih dohodkov) veliko vprašanje, če bomo ostali pri .prvotnem sporazumu, da bo 1974. leto le „prehodno leto" s svojim preračunavanjem na osnovi KOD, in kaj storiti, da ne bo treba to „prehodnost“ raztegniti še na prihodnje leto. Eden od odgovorov na to vprašanje se vsekakor skriva tudi v uspešnosti dela na temo „tipičnih poklicev". Če prisluhnemo glasovom iz delovnih organizacij, potem bi se vsekakor morali resno usmeriti v prizadevanja, ki naj prinesejo konec nepotrebnemu odlaganju rešitev. Skočiti bo treba na glavo v hladno vodo in reči: s prvim januatjem mora- mo začeti po novem, pa naj stane, kar hoče! Zamudniki bodo pač morali „z nadurami" nadomestiti vse tisto, kar so doslej „prespali“.. . Tig Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije je pred časom izrekla negativno mnenje o predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke v industriji gradbenega materiala, ker predlog po njeni oceni ni upošteval' ustavnih načel o razporejanju dohodka. RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je takrat od komisije zahteval, naj pripravi nov, z ustavo skladen predlog sporazuma ter, po potrebi, zaprosi za sodelovanje tudi Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS. Znano je, da je v tem centru nastala študija o vprašanjih in dilemah v zvezi z nadaljnjim dograjevanjem sistema samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Na podlagi te študije pa je tudi predsedstvo RS ZSS na svoji seji sredi julija letos izoblikovalo stališča do prizadevanj pri razreševanju vprašanj s tega področja. Novi predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za dehtev sredstev za osebne dohodke v industriji gradbenega materiala je zdaj že izoblikovan. Skupaj so ga pripravili člani stalne komisije za sporazum v tej dejavnosti in strokovni sodelavci centra za samoupravno sporazumevanje. V najkrajšem času naj bi o tem sporazumu stekla tudi javna razprava. Ker pa je bil predlog samoupravnega sporazuma industrije gradbenega materiala sploh prvi, ki ga je obravnavala in zavrnila že omenjena komisija za presojo, sedanji predlog pač pomeni najboljši praktični primer, ob katerem je mogoče tudi preveriti, ah se vsebina in zgradba samoupravnih sporazumov le začenjata ravnati po načelih, ki so bila sprejeta na julijski seji predsedstva RS ZSS in ki sojih kasneje verificirali' tudi drugi družbenopolitični dejavniki v naši republiki. Prvi posvet na to temo je bil v ponedeljek v Ljubljani, udeležili pa so se ga predstavniki vseh republiških sindikalnih konferenc in drugih vodstev sindikata. javna razprava prav gotovo še „obrusila“ v mnogih podrobnostih, svoje dobre in slabe . strani. Med dobre strani predloga sporazuma lahko štejemo, da praktično upošteva in uveljavlja načelo, da kolektivi odločajo o razporejanju vsega dohodka, tako tistega, ki se razdeli oziroma uporabi v organizaciji združenega dela, kot tistega, ki ga delavci združujejo za skupne potrebe. Sporazum „računa“ z bruto osebnimi dohodki ter išče merilo poslovne uspešnosti kot kazalec rentabilnosti v odvisnosti od vlaganj živega in minulega dela. Omeniti pa je treba tudi to, da predlog omenjenega dokumenta upošteva tudi razlike med udeleženci ' sporazuma in zato nakazuje sedem možnih rešitev za dejavnosti, ki se dogovarjajo o razporejanju dohodka na_ podlagi skupnega sporazuma. Če vse te rešitve primerjamo z veljavnim sporazumom, ki temelji na podjetniškem načinu ugotavljanja in delitve dohodka ter na enotni formuh za izračun dovoljene mase kalkulativnih osebnih dohodkov, so vsebinske razlike očitne in pač smemo govoriti o tem, da predlog novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v industriji gradbenega materiala dejansko temelji na novih, z ustavnimi določili usklajenih osnovah. Slabost predloga omenjenega dokumenta, če o njej sploh smemo tako govoriti glede na dejstva, ki jih bomo še omenili, pa je le ena sama: vpliv pri- adarF' marnih pogojev gospOu^ na razporejanje dohodka-J ZASNOVA ZELO DOBRA! Nč da bi se spuščali v podrobnosti, naj na kratko strnemo le najvažnejše ugotovitve s tega posveta. Najbolj bistvena med njimi je, da je sedanji predlog samoupravnega sporazuma treba oceniti kot zelo dobro zasnovo dokumenta, ki naj delovnim skupnostim industrije gradbenega materiala omogoči, da bodo .svoj dohodek dejansko razporejale skladno z ustavnimi določih in na njih temelječih opredelitvah sindikatov. Toda ker idealnih rešitev v življenju praktično ni, jih tudi na področju sporazumevanja ne smemo pričakovati. Tako ima tudi omenjeni predlog samoupravnega sporazuma, ki ga bo korkoli namreč stvari “ čarno in ,,čistimo" dohoddj bi izločili vpliv cen, niorf[ nega monopolnega p°'oJ zunanjetrgovinskega in 1 . nega sistema in vseh drugrtrt vov, ni — vsaj za zdaj ne" 1 goče izoblikovati nobene> vse sprejemljive rešitve ozlf^ tehnike izračuna ekonomi ,,čiste" produktivnosti j Družbeni proizvod na nega, izračunan po stalrt11^ nah, ki ga po navadi ,up°j Ijamo za merilo v tovd, primeijavah, takega in a „ „čistega“, skratka objek^ ranega kazalca ne predst* Zaradi takih in njim p0' nih dejstev seveda ni zatrjevati, da so rešitve v 1 sporazumu, ki zadevajo irta| uspešnosti in rentabilnost res edino možne ozirom3 boljše. Res pa je, da so s ^ stavljavci predloga tega s? zuma zavedali te slabosti predvsem zato tudi vnesli že omenjenih sedem varia,1|| rešitev, v katerih se 'K, „najde" vsak kolektiv. šitev pa med dmgim dok3 da v gospodarskem živ‘J nedvomno obstajajo raz m jih ni mogoče obvladati enako, po istem kopito način, ki bo pošten do vsč’ pa to še najbolj objek lahko storimo s spora?-31’ med prizadetimi. Pogoj z.jj[ seveda je, da so možne re i med seboj toliko usklajuj vsaj posredno bolj ali ma,!| enačujejo pogoje gospodafl j VELENJE Sodelovanji z Novim Travnikom Sredi meseca septembra se je mudila v Velenju deleg3^,- občinske Skupščine in občinskih vod3 družbenopohtičnih organizacij iz Novega Travnika, v o- predstavnikov gadji so bili tudi predstavniki Zveze sindikatov občine Travnik. vrtel# Gostje iz Novega Travnika so se s predstavniki vm » pogovarjali o razvoju novih mest v Jugoslaviji in se ^ ...............................ali izkušnje, oridomf M vorili, da bodo v prihodnje izmenjavah izkušnje, pr: pri graditvi obeh mest. Občinski svet Zveze sindikatov Novi Travnik je P0',j1 predsednika in sekretarja velenjskih sindikatov, da sij1 ^ dneh od 27. do 29. septembra v Novem Travniku ogle republiško tekmovanje kovinarjev. ^ f Delegacija Občinskega sindikalnega sveta Novi Travnat je bila v Velenju ^ r‘Wr'v,ro n!1 slmmsnosti Zelenju 5. oktobra na osrednjih slovesnost* ^ občinskem prazniku Šaleške doline. Predstavniki sirl(7aI)je|11 iz Novega Travnika in Velenja so se med zadnjim sre*" -po- ^ v Velenju dogovorili o nadaljnjih oblikah sodelovanj3^L govorih so se, da bo skupina delavcev iz Novega Tr j?a£ij j fj obiskala Šaleško dolino, kjer si bo ogledala več org3fl^e'| združenega dela, posredovali pa jim bodo tudi izkusnj ^ lenjčanov pri reševanju nalog na področju družbeneg3^ } darda. Skupina delavcev iz Šaleške doline pa vrnila obisk gostom iz Novega Travnika. 1’ravnn |Misv<»lovaliii<*a DE jihe). Zdi se, da se bo treba na jugoslovanski ravni vsekakor pogovoriti o minimalni akumulaciji, o enotnih kazalcih za merjenje gospodarske uspešnosti .. . Zanimivo je, da se ob tem pojavljajo glasovi, kako bo kmalu v Sloveniji uspešno preslana izkušnja - gre za sindikalno listo - prodrla na jugoslovansko raven. VPRAŠANJE: Zaradi kršitve delovne dolžnosti mi je pristojni organ^ izdal odločbo, s katero mi je izrekel ukrep „pogojna izključitev". Ker tega ne razumem, mi, prosim, obrazložite, ali mi delovno razmerje preneha po tej odločbi ali ne. s_ T_ _ LJUBLjANA vnovič delovne obveznosti. Če torej največ do enega leta ne boste štorih nove kršitve ^ It V1 UW ^ veznosti, vam ne bo prenehala lastnost delavca v združe^ ^ j( zaradi sedanje kršitve, zaradi katere vam je bil izrečen še ' A Izvršitev izrečenega ukrepa se torej odloži in za sed®! gjije*1 normalno delate, lastnost delavca v združenem delu z o!il ODGOVOR: Ta ukrep je res novost v naši zakonodaji. Člen 54 republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa med drugimi ukrepi tudi prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Prej smo temu rekli izključitev iz delovne skupnosti. To prenehanje lastnosti delavcev v združenem delu se sme izreči le za hujše kršitve in je lahko nepogojno ali pogojno. Isti člen namreč izrecno določa, da se ta ukrep lahko izreče tudi pogojno, tako da se odloži njegova izvršitev za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta, s pogojem, da se ukrep ne bo izvedel, če delavec v tem času ne krši pogojem pa še traja. fjt° I I I I GO^ I I I ČESTITA VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU GORNJE RADGONE IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! 6. avgusta je pripotovala v Jugoslavijo na sedemdnevni obisk delegacija največje švedske sindikalne organizacije Landsorganisationen ali na kratko LO. Gre za srečanje na najvišji ravni, saj švedsko sindikalno organizacijo vodi predsednik zveze Gunnar Nilsson, medtem ko vodi jugoslovansko stran v razgovorih predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Delavstvo na Švedskem je organizirano v treh povsem samostojnih sindikalnih organizacijah. Daleč najmočnejša je zveza sindikatov delavcev, saj šteje 1,800.000 članov, njej sledi centralna organizacija sindikata uslužbencev TCO s 780.000 člani, najmanjša pa je centralna organizacija sindikata akademsko izobraženih prebivalcev SACO s 120.000 zaposlenimi. Vsaj za najnujnejšo informacijo pa je treba dodati še to, da je bil LO ustanovljen že leta 1898 in da ima torej za seboj bogate izkušnje v I ^red dolgotrajnejšo krizo? > Dokaže, da grozi stanovanjskemu gradbeništvu v ZDA hujša in stanovit- 0* l970edtem ko so v ZDA še leta 1,43 ^beležili začetek gradnje ^'lijona novih stanovanj, ej{ 0, , S eaot’ ^.^nreč 2,05 milijona ubja letos pa je - prera-J X na letno osnovo - šte-N V° začetih stanovanjskih ; ^SenPadl° na 1,34 milijona. fitve y !azvoj stanovanjske gra-'V \ pQ ,Da potrjuje tudi poda-NL ,kateremje število 1 novo 5 HoOo^kstanovanj v približno ■J 1 ^2 nazadovalo od l,ž J.80 ^jona iz leta 1972 na i , JO & ,et0s S0na v lanskem letu, \raje o? glede na dinamiko anja stanovanj v prvih do konca leta iHlanu ^ko"!aj \Mrnm-.'vot''o milijona). .^4 avaJaJ° strokovnjaki, je %i adnja stanovanj v ZDA ^ acijskega vzgona in negotovega gospodarskega položaja v razmere, ki so najtežje v vsem povojnem obdobju. Konjunktumo nazadovanje, ki je v stanovanjski graditvi moralo slediti nekaj zelo uspešnim letom, je razvrednotenje dolarja pospešilo v dvojnem smislu: po eni strani inflacija občutno zvišuje gradbene stroške, po drugi strani pa je podražila tudi kredite, kar je hudo prizadelo tako gradbena podjetja kot tudi posojilojemalce. Končna posledica tega pojava je manjše število novo začetih in tudi zgrajenih stanovanj. V ZDA opažajo, da se sredstva hipotečnega (stanovanjskega) financiranja odtekajo na druga tržna področja, kjer so varčevalcem zagotovljene višje obresti. Sredi minulega leta so od zvezne stanovanjske administracije zagotovljene hipoteke prinašale obresti v višini 7,8 %, leto kasneje pa so bile na voljo - kolikor so bile sploh naprodaj - po obrestni meri 9,5 %. Na ameriški zahodni obali denarja za gradnjo stanovanj sploh ni mogoče dobiti^z obrestno mero, nižjo kot 10,5 %. VNew Yorku se je v dobi zadnjih 15 STIKI S TUJINO boju delavstva. V to organizacijo je včlanjenih dandanes kakih 90% vseh švedskih delavcev. Zveza sindikatov delavcev Švedske pa pravzaprav predstavlja zvezo 25 strokovnih sindikatov. Tudi večina naših delavcev, ki jih je na Švedskem kakih 40.000, je včlanjenih v LO. Slednjič, vedeti je treba tudi to, da je LO baza socialdemokratske partije švedske SAP, ki že dolga leta predstavlja vodilno politično partijo v tej skandinavski deželi. LO je kolektivni član te partije, čeprav seveda pravila političnega vedenja dovoljujejo, da se posamezni član LO lahko odreče članstvu v socialdemokratski partiji. Landsorganisationen torej pomeni v švedski družbi ne samo izredno pomembno organizacijo delavskega razreda, temveč hkrati tudi izredno pomembno družbenopolitično silo. tjJ.Q kriza, kar je med drugim mogoče oceniti tudi iz podatkov, ki pričajo, „:i* po visokem vzponu gradbene dejavnosti v obdobju 1971-1973 letos °bzorju občutnejše nazadovanje predvsem na področju stanovanjske Ns. graditve Skandinavske paralele mesecev trg s hipotečnimi krediti skrčil kar za 40 %. Zanimivo je, da je stanovanjsko strukturo v ZDA vse doslej označevalo izrazito prevladovanje enodružinskih hiš, ki.so ideal večine Američanov. Vendar vse kaže, da bo rastoča draginja spremenila tudi to „idealno“ strukturo na škodo enodružinskih hiš, katerih delež je v skupnem številu stanovanj, ki so jih v ZDA začeli na novo graditi, še leta 1965 znašal 65 %, medtem ko se je že lani skrčil na 55 %. Pred kratkim objavljeni podatki pričajo, da se je povprečna cena enodružinske hiše v obdobju 1970—1974 zvišala za kakih 50%, na 35.500 dolarjev. Po sedanji tečajni listi stane torej enodružinska hiša v ZDA zdaj od 580.000 do 605.180 din. Po drugi strani pa navedeni podatki o nazadovanju gradnje enodružinskih hiš v ZDA pričajo o tem, da so enodružinske stanovanjske hiše postale tudi za Američane luksus, ki si ga socialno šibkejši sloji ne bodo mogli več privoščiti. N.Ž. Le nekaj dni pred prihodom švedske sindikalne delegacije v Jugoslavijo, sta bila urednik Radničkih novin iz Zagreba Nenad Brkič in pisec teh vrstic gosta največjega švedskega sindikata delavcev, da bi proučevala njegovo organiziranost, vsebino in cilje njegovega boja za oblast delavskega razreda na Švedskem. Ob koncu tega desetdnevnega bivanja na Švedskem je oba jugoslovanska novinarja sprejel tudi Gunnar Nilsson in se z njima zadržal v daljšem pogovoru, iz katerega v nadaljevanju povzemamo nekatere najpomembnejše odlomke. Ne bila bi novinarja, če ne bi vedela, da Gunnar Nilsson 6. oktobra odhaja v Jugoslavijo in da bo to prvi stik švedskih in jugoslovanskih sindikatov na najvišji ravni. Kaj bo torej predmet švedsko-jugoslovanskih sindikalnih pogovorov? Gunnar Nilsson v odgovoru ni bil kdove kako dorečen. Pravi, da je v navadi, da gostitelj sam določi predmet razgovora. Selc na vztrajanje, da se bržčas tudi švedski sindikati žele pogovoriti o nekaterih zadevah in izmenjati poglede o aktualnih dogajanjih v svetu, postane predsednik zveze sindikatov delavcev Švedske določnejši: „Predmet razgovora bodo nedvomno teme, ki so normalne ob srečanjih organizacij delavskega gibanja. Sam si še posebej želim pogovora o ženevski konferenci o delovnih razmerah, ki bo zasedala v februarju prihodnjega leta, rad bi slišal mnenja in stališča jugoslovanskih tovarišev na to temo. Radi bi izmenjali poglede o čedalje bolj aktualni temi sodobnega sveta, to je o demokraciji v podjetjih. Tema je še posebej pomembna za naš sindikat, toda prav tako je po mojem prepričanju pomembna tudi za delavsko gibanje v socialističnih državah. Slednjič, srečanje z jugoslovanskimi tovariši bo zanesljivo pripomoglo k še tesnejšemu sodelovanju in dogovarjanju med švedskimi in jugoslovanskimi sindikati, čeprav je že doslej obstajalo sodelovanje med nami.“ Eno takih aktualnih vprašanj sodobnega sveta, ki more in mora zanimati vsa delavska gibanja, je nedvomno inflacija, upad konjunkture, povečevanje nezaposlenosti, gospodarska recesija, pretnja globoke krize in globokih družbenih pretresov kapitalističnega sveta. „Kar zadeva Švedsko," pojasnjuje Gunnar Nilsson, „nihče ne misli, da bi se lahko ponovila trideseta leta. Sistem mešanega gospodarstva, sistem, kjer sta nekako uravnovešeni kapitalistična in družbena lastnina in kjer se interes kapitala nenehno konfrontira s širšim družbenim interesom, se je pokazal na Švedskem sposobnega, da vzdrži preizkušnje, s katerimi se bori zahodna Evropa in še nekaj razvitejših držav v svetu. Seveda tudi na Švedskem pričakujemo ■inflacijo, toda ne bo nas bistveno prizadela." Od lani dalje je tudi za Švedsko značilen padec konjunkture. Ne sicer posebno hud - in vendar prav sindikati in vladajoča socialdemokratska partija nenehno opozarjajo na pretečo nevarnost. Eden prvih ukrepov, ki naj ublaže posledice upadanja konjunkture, je bil, da je Švedska zaprla tržišče delovne sile. Ta zapora sicer ne velja za skandinavsko skupnost, saj se Danci, Finci in Norvežani še vedno lahko svobodno zaposlujejo kjerkoli na Švedskem, zato je pohtika zaposlovanja toliko bolj restriktivna do delavcev drugih narodov in narodnosti. Naj to pomeni, da bi občutnejša gospodarska recesija postavila na cesto armado nekaj desettisočev jugoslovanskih, italijanskih, turških delavcev? Gunnar Nilsson odločno zanika tako možnost. Tuji delavec na Švedskem ni „gastarbeiter“. V svojih pravicah in dolžnostih je povsem izenačen s švedskim delavcem. Enako usodo delita: če zmanjka dela, potem odide prvi tisti, ki je zadnji prišel v podjetje — ne glede na to, ah je Šved, Norvežan ah Jugoslovan. Tudi za časa brezposelnosti je zaščita za vse enaka. „Restriktivna politika v priseljevanju delavcev iz drugih držav je seveda nujna posledica očitno pojemajoče konjunkture. Torej preventiven ukrep. To želimo povedati tudi jugoslovanskim tovarišem. Za tako politiko pa smo se odločili še zavoljo nečesa drugega. Na Švedskem namreč ugotavljamo, da je bilo v preteklosti neupravičeno odrinjeno od dela veliko število ljudi, čeprav so hoteli delati in si sami zagotavljati eksistenco. Gre za delavce, ki so starejši od petdeset let, za ženske, za delavce z zmanjšanimi fizičnimi sposobnostmi. V razmerah svobodnega tržišča delovne sile je seveda vsak delodajalec iskal fizično najbolj sposobne delavce. Tako smo bili v preteklosti na Švedskem priča znatnemu uvozu tuje delovne sile, po drugi strani pa je nenehno naraščal sloj tistih,' ki se zavoljo zmanjšanih delovnih sposobnosti niso mogli zaposliti. S tem družbenim problemom smo se v sindikatih morali spopasti," pojasnjuje predsednik zveze sindikatov delavcev Švedske. Restriktivno politiko v zaposlovanju tujih delavcev pa po drugi strani spremljajo izredna prizadevanja sindikata, da se izboljšajo delovne razmere, delovna mesta pa prilagode zmanjšani fizični sposobnosti dela prebivalstva. Izboljšanje delovnih razmer je pravzaprav že od nekdaj eno glavnih težišč boja zveze sindikatov švedskih delavcev. „Toda dokler so delodajalci lahko uvažali fizično sposobnejšo delovno silo, ki je bila pripravljena delati tudi v slabših delovnih razmerah, smo bili le malo uspešni v prizadevanjih, da bi prisilili delodajalce izboljšati tehnologijo in delovne razmere," dodaja Gunnar Nilsson. Nato pristavlja: „Posegli pa smo tudi po drugih ukrepih, zlasti na severu, ki je industrijsko manj razvit. Podjetja, ki na teh predelih Švedske odpirajo nove tovarne in nova delovna mesta, imajo zagotovljene kredite in druge olajšave. Vsekakor pa velja posebna skrb sindikatov zaposlovanju žensk. Čeprav je zdaj zaposlenih že kakih 60 % za delo sposobnih žensk, z doseženim še nismo zadovoljni. Poseben problem za nas predstavlja zaposlovanje žena priseljenih delavcev. Lahko pa rečem, da je kakih 80 % žena jugoslovanskih delavcev, ki so za delo sposobne, že zaposlenih." Vodilna pohtična stranka Švedske, socialdemokratska partija, se pripravlja na kongres. Prvi osnutek njenega programa bo v bližnji prihodnosti prišel v javno razpravo. Kakšen je bil vpliv LO na nastajanje novega programa socialdemokratske partije? V. Gunnar Nilsson pojasnjuje, da je bil LO zastopan že v komiteju za revizijo partijskega programa. ,,Seveda pa je bil vpliv našega sindikata največji pri opredeljevanju tistega dela programskih osnov, ki neposredno zadevajo delavsko gibanje ali predstavljajo tako imenovana klasična sindikalna vprašanja, kot denimo varstvo pri delu, skrajšanje delovnega tedna od 40 na 36 delovnih ur, problemi sodobne družine in podobno. Zato lahko rečem, daje bil LO doslej dobro zastopan pri snovanju novega programa socialdemokratske stranke. Odločilna pa bo razprava v osnovnih celicah socialdemokratske stranke in prav tu bo sindikat najbolj neposredno sodeloval pri analizi predloga sprememb programa stranke. Tako bo delavski razred, organiziran v LO, imel vso možnost vplivati na program stranke in si tako priboriti boljši položaj v švedski družbi." Tolikšna družbena vplivnost in moč sindikata nedvomno sproža različne komentarje in poglede o vlogi sindikata. Slišali smo, da je bilo prav letos v švedski družbi veliko izrečenega glede družbenega vpliva zveze sindikatov delavcev Švedske. Niso bili redki tisti, ki so naravnost govorili, češ da je vpliv LO na družbena gibanja prevelik. Gunnar Nilsson je na kratko zavrnil take očitke: „Nekateri so poskušali dokazovati, da bi se moral LO ukvarjati samo s strokovnimi, klasično sindikalnimi problemi. Vendar, LO danes šteje 1,800.000 članov in če upoštevamo še družinske člane, potem združuje kakih 5,000.000 somišljenikov, kar samo po sebi narekuje, da ne sme in ne more ostati križem rok tudi tedaj, ko gre za pomembnejša družbena vprašanja." BOJAN SAMARIN PO JUGOSLAVIJI ZVEZNI ODBORI: ENOSTRANSKO O TURIZMU Člani izvršnega odbora zveznega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije so pred dnevi obravnavali dokument o osnovah skupne pohtike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985. Če bo ta program v celoti uresničen, se bo stopnja rasti družbenega proizvoda povečala za 7 %, narodni dohodek bo porasel za 2,5-krat in bo tako znašal 2000 dolarjev na prebivalca. Poudarek v tem planu je na proizvodnji energije, surovini reprodukcijskega materiala in hrane, kar je osnova za hitrejši razvoj celotnega gospodarstva. . . S tega stališča je tudi izvršni odbor sprejel osnovne težnje plana razvoja Jugoslavije do leta 1985; vendar pa je pri tem opozoril, da plan premalo podrobno obravnava probleme storitvenih dejavnosti, saj so te dejavnosti v dokumentu zastopane s turističnim gospodarstvom, a pravzaprav samo z obmorskim turizmom. Plan ne obravnava oddiha in rekeracije delavcev, čeprav gre pri tem za izredno pomembno komponento sodobnega turističnega gospodarstva. Pri obravnavanju bodočega razvoja turističnega gospodarstva je tudi preveč zanemarjeno celotno področje prometa blaga in storitev. Zato je izvršni odbor sklenil pozvati vse TOZD in OZD v storitvenih dejavnostih, naj čimprej izdelajo lastne plane razvoja do leta 1985, da bi tako lahko izpopolnili osnove skupne politike razvoja v tem obdobju. II NAŠEGA DOPISNIKA Za sindikate živahna jesen oindikati v Črni gori so začeli z živahnimi pripravami na svoj peti kongres, ki bo zasedal ob koncu novembra letos. Glavne teme v tej politični aktivnosti so vsekakor skrb za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, izboljšanje življenjske ravni in samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Tako je, denimo, občinski sindikalni svet v Titogradu opozoril na številne pomanjkljivosti na področju zaposlovanja, stanovanjske graditve, sporazumevanja in dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Na konkretnih primerih je vodstvo sindikatov v tej občini dokazalo, da se mnogi v besedah sklicujejo na pismo tovariša Tita in izvršnega biroja, medtem ko se v konkretnih dejanjih ravnajo po lastnih interesih. Še posebno ostre kritike je bila deležna politika stanovanjske graditve in velika zamuda pri gradnji stanovanj za delavce. Zato so se dogovorili, da bodo v naslednjih sedmih ali osmih mesecih namenih iz solidarnostnega sklada približno 50 milijonov din, da bi tako ob 20-odstotni udeležbi delovnih organizacij zgradili 345 stanovanj za delavce. Tudi sindikalna organizacija v Ulcinju je zahtevala,, naj bi poklicali na odgovornost vse, ki ne posvečajo potrebne pozornosti gradnji stanovanj za delavce. Teh pa je očitno precej, saj nobeno podjetje in niti občin- ska skupščina še niso pripravili plana stanovanjske gradnje niti niso ugotovili potreb po gradnji stanovanj, celo družbenega dogovora o solidarnostni stanovanjski graditvi v občini še niso sklenili. Najtežja pripomba sindikatov v Ulcinju pa velja temu, da v občini slabo gospodarijo s stanovanjskimi sredstvi. Tako ima pri financiranju prednost predvsem zasebna stanovanjska gradnja, pri čemer imajo spet prednost tisti, ki lahko ponudijo višjo lastno udeležbo ah pa že imajo gradbeno parcelo — to pa so predvsem premožnejši občani. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Bijelom Polju pa je začelo z akcijo za pomoč delavcem z najnižjimi prejemki. Sindikati v tej občini predlagajo, naj bi vse proračunske presežke družbenopohtičnih skupnosti vrnih organizacijam združenega dela, le-te pa naj bi s temi sredstvi intervenirale predvsem pri kategorijah z najnižjimi prejemki. Sindikati v Bijelom Polju so tudi začeli s široko organizirano akcijo za pomoč delavcem z najnižjimi prejemki pri nakupu ozimnice. Tako bodo organizacije združenega dela ob pomoči banke zagotovile tem delavcem šestmesečne brezobrestne kredite za nakup ozimnice, center za socialno delo pri občinski skupščini, skupnosti za kulturo, zaposlovanje in izobraževanje pa že zbirajo sredstva za pomoč šolarjem iz najrevnejših družin. J. S. Nuja: usklajen nastop na tuj eni in doma Po izvoznem načrtu bo letos inozemskim kupcem dobavljenega več konzerviranega svinjskega, govejega in perutninskega mesa. To so pokazali tudi podatki na nedavni seji upravnega odbora sklada za pospeševanje proizvodnje in plasmaja živine in mesnih proizvodov, ki pa kažejo, da bo izpolnjen plan, kar zadeva izvoz konzerv z govejim in perutninskim mesom, ne bo pa dosežen predvideni izvoz konzerviranega svinjskega mesa, ki bo po vsej verjetnosti manjši za kakih 4.000 ton. Podoba je, da se je po naglem zastoju plasma-1 ja živine in svežega ter zmrznjenega mesa na trgih držav EGS poslabšala konjunktura tudi za mesne konzerve, katerih cene so hkrati nazadovale na doslej najnižjo raven. Tako se izvozniki konzerviranega mesa tudi ne morejo nadejati ustrezno visokega dohodka od prodaje svojih proizvodov na zunanjih trgih. Ob koncu minulega leta, ko Italija in druge države EGS še niso ustavile oziroma omejile uvoza mesa iz tretjih držav, so bile izvozne možnosti za konzervirano meso ocenjene na blizu 18.000 ton, pri čemer bi na izvoz konzervirane svinine odpadlo 16.000 ton, govedine pa 2.500 ton. Potem ko so nastopile negativne tržne spremembe (Italija je za uvoz mesa uvedla obvezne depozite), je bil izvozni načrt korigiran tako, da naj bi za plasma na tujih trgih namenjene količine mesnih konzerv do konca tega leta dosegle skupno 16.000 ton. Na izvoz konzerviranega svinjskega mesa naj bi pri tem odpadlo 11.750 ton, na izvoz konzervirane govedine in perutnine pa 4.000 ton oziroma 200 ton. Sedanja regionalna usmeritev izvoza mesnih konzerv kaže, da bo le-ta skoraj v celoti realiziran na zahodnih trgih, saj bo kupcem na drugih trgih po vsej verjetnosti do konca tega leta dobavljenih le kakih 600 ton konzerviranega mesa. Zanimivo je, da letos sprva sploh ni bil predviaen izvoz konzerviranega mesa perutnine, vendar pa se je kasneje izkazalo, da obstajajo ugodne možnosti tudi za plasma tovrstnih mesnih konzerv na inozemskih trgih. Zavoljo tega izvozniki upajo, da bodo do konca tega leta pričakovani izvoz konzerviranega mesa perutnine podvojili. Prav tako se nadejajo, da jim bo uspelo povečati izvoz konzerv z govejim mesom za 1.500 ton, seveda če se v zadnjih mesecih tega leta ne pripeti kaj nepredvidenega. Neljubih presenečenj je bilo letos že precej, tako da se zlasti zaradi znatno povečanega obsega pitanja in prekomerne ponudbživine utegne zgoditi, da se bo bodisi zmanjšal izvoz mesnih konzerv bodisi da bodo še bolj nazadovale cene konzerviranega mesa. Le-te so doslej že padle za 30 %, ker se je na zahodnoevropskih trgih povečala zlasti ponudba izvoznikov iz tretjih držav. Osnovni problem jugoslovanskih predelovalcev in izvoznikov mesa je, da se zavoljo naraslih cen krmil in stroškov pitanja cene domačega mesa in tako tudi konzerviranega vse teže prilagajajo nižjim svetovnim cenam, čeprav se je kvaliteta jugoslovanskih mesnih konzerv občutno izboljšala. Ne glede na te in druge probleme pa lahko ugotovimo, da možnosti za izvoz mesnih kon-serv še zdaleč niso izkoriščene. Že več let se prodaja konzerviranega mesa na inozemskih trgih bistveno ne povečuje, vzrok za to pa je treba iskati predvsem v neenotnem nastopu naših predelovalcev oziroma izvoznikov na zunanjih trgih. In slednjič, tudi na domačem trgu prodaja mesnih konzerv ne bo napredovala, ker so se cene teh konzerv v prodaji na drobno občutno zvišale. Zato bodo tem nujnejše usklajene akcije predelovalcev in izvoznikov za povečanje izvoza konzerviranega mesa, ki pa ga lahko zagotovi le enoten oziroma usklajen nastop izvoznih organizacij te stroke na inozemskih trgih. N. Ž. BOSNA IN HERCEGOVINA Kmetje še po starem Na razširjeni seji predsedstva RK SZDL BiH so ostro kritizirali ukinitev kmetijskih zadrug in njihovo ,,vtapljanje“ v trgovinska podjetja, ki živijo od marže, tako da so individualni proizvajalci ostali brez svoje organizacije. Od približno pol milijona kmečkih gospodarstev, kolikor jih je v republiki, jih je samo 10 % sklenilo pogodbo o kooperaciji z družbenimi gospodarstvi. Na tej seji so zato sklenili, da bodo pospešili sprejem zakona o združevanju kmetov pa tudi drugih predpisov, ki lahko pripomorejo k aktivnejšemu uresničevanju ustave. Rekordna, toda še vedno premajhna proizvodnja Uvoziti bomo morali kakih 130.000 ton sladkorja, kar pa je za polovico manj kot lani • Da bi zadostili domačim potrebam, bi morali s sladkorno peso zasejati najmanj 110.000 hektarov Letos bomo v državnem merilu, kot kaže, proizvedli blizu 530 tisoč ton sladkorja, kar je prav tohko, kot je znašala jugoslovanska proizvodnja sladkorja v rekordnem letu 1966. Za odkup sladkorne pese je bilo s sodelovanjem zvezne direkcije za rezerve zagotovljenih 570 milijonov din, tako da je odkup potekal v glavnem brez ovir, kampanja za predelavo sladkorne pese pa se je začela že v drugi polovici meseca avgusta. Kljub rekordni proizvodnji pa ne bo mogoče zadostiti domačim potrebam, zato je že določen blagovni kontingent za uvoz 130.000 ton sladkorja. Vendar bo s to količino letošnji uvoz sladkorja za polovico manjši od lanskega, ko smo ob lastni proizvodnji 420.000 ton uvozili 280.000 ton sladkorja. Uvoz sladkorja, čeprav manjši od lanskega, je neizbe-- žen, saj se je domača poraba povečala tako, da bo po oceni znašala letos najmanj 666.000 ton. Poudariti velja, da se je v obdobju 1953—1960 poraba sladkorja v Jugoslaviji podvojila, nato pa je vse do leta 1970 nazadovala. Zdaj znaša poprečno 24 do 26 kg na prebivalca in je še vedno med najnižjimi v Evropi, kjer se giblje od 20 pa do 52 kg na prebivalca. V zadnjih petih letih se je poraba sladkorja povečala za borih 5 %, vendar pa v zadnjem času hitreje narašča. Da Dt lahko zadostili domačim potrebam, bi morali sladkorno peso zasejati vsaj na površini 110.000 ha, za kar obstajajo realne možnosti glede na ugodnejše odkupne cene za sladkorno peso in tudi višjo tovarniško ceno sladkorja (ta znaša zdaj 6,05 din za kg). Spoaouuno za povečanje domače proizvodnje sladkorja je ne nazadnje tudi odlok ZIS o sprostitvi uvoza mehanizacije za proizvodnjo sladkorne pese. Že marca letos (torej dovolj zgodaj) je bilo v ta namen dodeljenih 1,5 milijona dolarjev, vendar je ZIS kasneje uvoz tovrstne mehanizacije podvrgel režimu deviznih kontingentov, kar je dejansko zavleklo uvoz, dokler spet ni bil sprejet odlok o sprostitvi uvoza mehanizacije za proizvodnjo sladkorne pese. N. Ž. — Spomladi . dež, poleti dež, jeseni dež, pozimi dež, le koliko bi ga še moralo pasti, da bi ga bilo tudi za hidroelektrarne dovolj? Neizkoriščene zmogljivosti Naposled je začela proizvajati tudi četrta kosovska elektrarna z močjo 200 megavatov. Lazar Ljubiša, generalni direktor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva je ob tej priložnosti spregovoril o neizkoriščenih zmogljivostih in dejal, da mnoge elektrarne delajo od 470 do 600 ur na mesec, na Kosovem pa le 330 ur. Podatki o večletnem delu kosovskih elektrarn kažejo, koliko skupnost izgubi, ker kosovske elektrarne ne obratujejo v skladu z 'vgrajenimi kapacitetami. V letu 1972 so proizvedle pol milijarde kilovatnih ur električne energije manj, kot je bilo predvideno, v letu 1973 pa je znašal primanjkljaj do 800 milijonov kilovatnih ur. EDVARD KARDELJ, ^ predsedstva SFRJ in sedstva CK ZKJ, v g°v0tllj, 20. skupščini stalne kolv renče mest v HercegnoV\]l Pri organiziranju spodarstva oziroma ener£«| smo nenehno imeli dv0Jrl^ ganizacije v elektrogospod^d in organizacije združenega drugih gospodarskih Pafl_ g. Nastajala je težnja zaprteg-^l nopolističnega sistema d® h gospodarstva, utemeljeval s. argumenti, da elektrogosPj I stvo terja enotnost na * tehnologije itd., kar 53*% ' le ena pl** '511 sebi drži, a je le ena p*a‘ šanja. Po drugi strani imeli gospodarske orgafljfji ki so nastajale in uvajale k3'JI tete, industrijske in drug6’ J| trošile električno energij0’ J. bi se vprašale, kdo bo fina.a j gradnjo energetskih virov 1 j dovoljeval njihove potre0®'.* slim, da je bila ta PoVei^( interesov v dobršni meri resnice, da, prvič, sploh mogli priti do zares so0° fi in enotnega sistema elek ^ spodarstva, energetike, 1,1 gič, da naša gradnja enetg6 J virov že vrsto let zaost« J gradnjo gospodarskih ^. vosti, ki so povezane s tenj^ k getskimi viri. Mislim, ““rfl uvedba sistema interesne jL nosti na tem področju, k° jjl gospodarstvo in elekU0eJ| darstvo soodvisna, hkrati P j;, v takem položaju, da bosLj‘ paj določala vsaj del doho°^j|j| ga bodo uporabih za na razvoj energetike, omogp prišlo do demokrat*^ ,mugcQ. do demokratska^ samoupravnega e<> J - - - -'jgU il tudi nujno tehnološko en ....................'Vi bo resnici -------r------„ 0, skega sistema, ki bo zag ( tudi nujno tehnološko en° 0l hkrati pa delovni ljudje v nizacijah združenega * obeh področjih ne bod° tega prikrajšani pri svojin upravnih pravicah in moZ razpolagati z dohodkom- FRANCE POPIT, nik CK ZKS, v pozdr3vV | anvnm na mladiliskefl1 ' govoru na gresu v Beltincih: |(j(A Osnovni namen vašegC nepolitičnega usposablja1’) f,. organizacijskega povezo^3™,/’ bo usposobitev za ucin* ^ | akcijo za odpravo starega^ živelega in za graditev 0 ji ’ boljšega, bolj človeškega^| sama uspešna akcija v spodarskega in družben6*,;' predka je več vredna kot n- fi tako lepo donečih, ven0 rf uresničenih sklepov. Vaša je, da na podlagi vaših z^s|jii'j spoznanj, z vašim niD0 ^ nezadovoljstvom nad raz jjill stopate v vrste borcev 23 ,' beni napredek, v umori6 .t; volucionamo akcijo za 0 r ditev človeka in njegove* j# ter tako s svojim delof? j g bite, da ostane mnori buda delavskega razreda J delovnih ljudi materin* ^ razvoja sodahstične , K upravne družbe. s#, ^ Družba, v kateri živri6^ upravna narava naših mvSjL u odnosov in uveljavitev 0 (e(n7tlf ga razreda kot nosilca n v f sc vam ponuja zgodovin5 .£ ložnost, da dosežete i Ijenjske cilje in uresnicl poklicne in družbene j f Sv priložnost, kakršne ritk svetu ni. % ■ ■ ■ Dr. BERISLAV podpredsednik ZIS,. pravi na seji P11 Stopnja inflacije4J«. , /S, dosegla tak obseg, u“ ' p 5,. j. rivljei^skega standardri^jsj *W( vzroki inflacije so v h jj, ^ y samoupravnih proizv jgrii . !>;, nosih oziroma v 560 ’ jiM . dodelanem ekonomsK njer/lqj - dalnem sistemu mehanizmih. Proi se v zadnjih letih m00®1 H in to je gotovo izredn0. stf; u' — T-0da ’ ff pomemben uspeh. 1 zeF j, h. tura proizvajalnih sil J uravnovešena. Precej J st> ^ in teženj, ki kažejo,0^*3 jt ; slaba gospodarska sri0 d3 , \ navija, zatorej ni c° ■ d6; jf )^ stopnja proizvodno beSede ^ družbenem pomenu )j’ redno nizka. 3 S, Enako so 50 l družbene službe. Gl ■ dovoljivi. Z gospoda® poV® ui* e ‘minimalno^ si nastopaj0.,.,„ J službe le £os?av£ n=ie>°' darstva, ker jih /uf1 davkov in prispevno • v hiprispev^^^i ^ ir NAŠE DRUŽBE (‘aj Ul JOK, TOLE DVIGALO PA NI ZA VAS IZ BAZE ...! I. Antič Nekdo v predsedstvu iznenada ostro zakašlja. Človeku, ki govori sredi klopi, se beseda na vsem lepem zatakne in v zadregi obmolk- ne. — Naprej, Jože! Kar korajžno z besedo na dan! Člo- — Kaj, da se podpira? Jožeta formulirali sklep? — Ukrepe. Imaš kaj primernega pri — Kakšne ukrepe? roki? — Protiinflacijske. — Seveda imam! prikima - Kakšni pa bodo ti mož na koncu mize. — ukrepi? Kakor smo se dogovorili, — Tega se še ne ve; videlo sem ga že snoči pripravil. Ali se bo, ko bo čas... ga lahko preberem? — Potem jih konkretno — Preberi, da bodo vsi sli- še ni mogoče podpreti, to- šali! variš predsednik, ne? In oni na koncu predsed- — Kdo pa pravi, da jih je niške mize začne brati: „Po Treba konkretno podpreti!? ugotovitvah baze so bili do- Dovolj je, če baza ustrezno seženi pomembni pozitivni reagira. Že to lahko veliko premiki tako v pogledu sta- pomeni za naš nadaljnji raz- bilizacije našega gospodar- voj. . . stva, kakor tudi v pogledu — Gre torej predvsem za konsolidacije pretečene, tu načelno podporo, ne? in tam že kar vprašljive si- smislu zadovoljitve formiranja socialistične osebnosti na eni strani, na drugi pa človeške sreče v socialistični družbeni ureditvi kadrovska politika vsebuje nenehno vztrajno delo v smislu širjenja fronte te politike, oziroma odpiranja novih frontnih odsekov te politike. Z izredno tankovestnostjo moramo razvijati vse naše intelektualne potenciale. Vsi napori razvijanja futurologije, planiranja, družbenega usmerjanja in skrbi za kadre so zato za nas zelo pomembni, da prisotne elemente stihije vedno bolj preraščamo z za- BAZA JE ZAČELA PODPIRATI STVARI vek molči. — No, Jože, povej nam, kaj si hotel reči! zaprosi predsednik. - To, kar sem rekel, nič drugega, zajeclja človek sredi klopi. — Kaj si pa mislil? — To, kar sem rekel, nič drugega, tovariš predsednik. Zdaj obmolkne predsednik, človek, ki je začel govoriti, pa pravi: — Linijo sem želel podpreti, nič drugega. Pa oprostite, če se ni prav slišalo ... Predsednik se v zadregi odkašlja. — Prav se je slišalo, Jože, kako ne!? Res pa je, da bi se lahko iz baze o vsem kaj več reklo. Brez podpore baze namreč ni mogoče zajeziti inflacije. — A kaj naj bi se reklo? — Če nič drugega, vsaj to, da se stvar spodaj podpira ... — Ja, za zdaj le za načelno podporo. — Potem pa lahko z vso gotovostjo rečem — začne človek v dvorani veselo govoriti — da baza načelno v celoti podpira protiinflacijske ukrepe, podobno, kot je pred tremi leti podprla program stabilizacije, kot je pred sedmimi leti podprla reformo družbenih odnosov in zavesti in kot je pred devetimi leti podprla našo prvo reformo in kot je ... N — Dovolj bo, dovolj bo, tak umiri se! se zasmeji predsednik. Zadostuje, če baza pozitivno reagira na zadnje ukrepe; le zakaj bi segali tako daleč nazaj. Hvala lepa za razpravo, Jože! Zatem se predsednik obrne k nekomu na koncu predsedniške mize, ki nekaj pridno beleži, in ga vpraša: — Kaj predlagaš, kako bi na osnovi razprave tovariša KLJUČ DO SREČNEJŠIH DN mesec so v Novem mestu 1 %S<1 el* ^Ut^e prvim 62 družinam, e Je ^tev°. stanovanja, zgrajena iz s'1, s°liclarnostnega sklada. biipra:HT le> ki so stanovanja gradin gospodarili s sredstvi ter A številnimi prosilci, še ItS) *»> ko se izpolni želja, za j ij Js1icjje n’si več verjel, da se bo nd h k>an ko se zaveš, da boš i sj j. »bc živel drugače. Predvsem ' " ls da le niso pozabili nate dtiš. ^ ic mau yyj£(HJiLi naic težave, pa čeprav si ‘iJ th ^ ^Miciran delavec z me-V dohodkom, s katerim ko naslednJ1 PlačUni iii s . Se> da je tudi tvoje delo •sfj h. a, da ga upoštevajo. S|lll^-kiVa*n^estdesetim družinam je di %y' 8a dobili, odprl vrata v dinarjev. Nekaj nad 20 milijonov so porabili za stanovanja, medtem ko so iz sklada dali tudi denar za Kozjansko, prispevali za gradnjo domov upokojencev in za stano vanja borcem. Ob prvi delitvi je do bilo stanovanja 36 družin z nižjimi osebnimi dohodki, 18 mladih družin in 8 takih, ki so ali močno socialno ogrožene ali imajo poklice, ki so za novomeško občino deficitarni. Za prihodnje leto že pripravljajo načrte za gradnjo nadaljnjih 50 stanovanj, tako da bodo denar iz solidarnostnega sklada sproti izkoriščali. Investitor gradnje je zaenkrat stanovanjsko podjetje Dominvest, ker pač samoupravne stanovanjske skupnosti v Novem mestu še niso ustanovili. Še morda podatek, da je veljal kvadratni meter stanovanja pri dose- danji gradnji 4.000 dinarjev. Pri tem investitor vztraja, čeprav gradbeno podjetje Pionir zahteva zaradi podražitve gradbenega materiala več. NAJSREČNEJŠI DAN Nekaj dni po tem, ko so razdelili ključe in ko se je večina že preselila v nova stanovanja bloka na Ragovski 14 in 16, sem obiskal nekatere med njimi. Zanimalo me je predvsem, kako so se znašli v novem okolju ih kaj za njih pomeni novo stanovanje. Okolica blokov še ni dokončno urejena in zato je bilo treba zagaziti malo tudi po blatu. Najprej sem se oglasil pri Malnarjevih. Orejali so novo dvo in pol-sobno stanovanje. Seveda, saj so se komaj vselili in sobe je bilo treba nekako opremiti. Tisto, kar so pri- mi! Si'6111 večje prostore, v novo \A h 0bd°bje. fet' TEGA MESECA ’ STAN0VANJ )Mbodo v Novem mestu 'ti/' iz os 108 stanovanj, zgra-J k1 **4- f0 tedstev solidarnostnega / i.Sta>iovPa ie Pravzaprav le tre-V' hotI3ni> bi jih potrebovali, Jeis jC' Ob resiti najnujnejše po-SčA X oh , pisu so dobili kar 415 ^ jfll i® bil° 305 takih’ ili Qvico f sprejetim pogojem. o Vjl a. 0 teh prošenj bodo letos •v>r lPteIjJl0stnem skladu se je do ra zbralo 26 milijonov Izročitev ključev, dogodek, ki ga nihče od prisotnih ne bo pozabil tuacije. V zavesti našega delovnega človeka se je znatno okrepilo spoznanje o večji socialni varnosti, vzlic posameznim vznemirjajočim pojavom nepravilne socialne diferenciacije. V vrstah pozitivnih družbenih faktorjev je čutiti vse večjo akcijsko angažiranost v smeri konkreti-ziranja načelnih izhodišč na neposredno politično akcijo, s čemer se ustvarja platforma za nadaljnje pozitivno sprejemljive premike na različnih sektorjih združenega samoupravnega dela. V bazi se hkrati s tem vse bolj uveljavlja spoznanje, da ni možno pripravljati dolgoročnega koncepta razvoja brez dolgoročnih konceptov na področju kadrovske politike. V ospredje lahko postavimo tudi ugotovitev, da kadrovska politika kot pravica in naloga samoupravnih organov ni dovolj zaživela. V vestno usmerjevalno politiko. — Si končal? vpraša predsedujoči. Ko mož na koncu mize prikima, pogleda po dvorani in vpraša: — Je treba še kaj dodati? Nihče se ne oglasi, nihče ne poprosi za besedo. Ljudje veselo prikimujejo. Vse kaže, da je stahšče tako dobro sestavljeno, da bi bolje ne moglo biti. Ko pride do glasovanja, vsi navdušeno zaploskajo. — Opravili smo veliko delo, reče predsedujoči onemu s konca mize, ko se drenjata na prosto. — Da, veliko! Le Jože bi skoraj odpovedal. - Ja* res je. Prihodnjič bom moral najti koga drugega za razpravo. Jože se prehitro zmede, potem pa ne zna naprej. VINKO BLATNIK peljali s seboj, se je kar nekako izgubilo. „Doslej smo živeli v Lazah pri Uršnih selih. To je ob železniški progi proti Črnomlju," je pojasnjeval Blaž Malnar. „Tri ure sem porabil samo za pot v službo in nazaj. Stanovali smo v podstrešnih prostorih, na 32 kvadratnih metrih. In šest nas je. Midva z ženo in štirje otro-cL“ Ob tem se je mimogrede jezil, ko je sestavljal novo mizo in stole, ki niso bili iste barve. „To je za nas, lahko rečem, najbolj srečen dan doslej. Celo bolj...“ Malo postrani je pogledal svojo ženo, „... celo bolj, kot tisti dan, ko sva se z Jožo vzela." Ošinila ga je z očmi rahlo očitajoče, vendar sem imel občutek, da tudi ona misli tako. „Težko si predstavljate, kaj pomenijo za nas tekoča voda in sanitarije. Razkošje, ki ga tako visoko lahko ceni samo tisti, ki se je vse življenje umival v čebru in to največkrat zunaj, pa naj bo to poleti ali pozimi." Novo stanovanje pa tudi precej stane in pri Malnarjevih so že izračunali, da bodo za 43 kvadratnih metrov stanovanja in vse ostalo, kamor sta vključeni tudi topla voda in centralna kurjava, plačali skoraj 800 dinarje" mesečno. „1 aKoj, Ku smo zveueu, ua bomo dobili stanovanje, je šla Joža v službo v ELA. Tako bomo morda zmogli plačevati stroške. No, morda pa bomo še kaj dobili za stanarino iz solidarnostnega sklada." Stanovanja, ki so zgrajena iz sredstev solidarnostnega sklada Sicer pa je bilo vzdušje kar nekam napeto. Vsak je imel svoje zamisli, kam bodo kaj postavili in kdo bo v kateri sobi. Fanta bosta v kabinetu, dekleti pa v dnevni sobi, je menila mati Joža, Ne, je bila odločna štirinajstletna Nevenka. Midve z Andrejo bova v kabinetu, to bo najina soba. „Najbrže se bomo še malo prepirali, preden bo vse urejeno, toda tak prepir," je precenil Blaž, „je sedaj prijeten. Teže je bilo prej na podstrešju." SEDAJ BREZ UNIČUJOČE VLAGE „Pa vstopite," je nekam obotavljaje povabila Marija Stanca, „čeprav me je kar sram, ker še nimam urejeno tako, kot bi želela." Tudi Marijina zgodba ni taka, da bi ji človek zavidal, posebno še ne tistih zadnjih deset let, ko je ostala sama z dvema otrokoma. „Doma sem iz Šmarjete," je začela pripovedovati Marija, „in ko sem se pred devetimi leti zaposlila v Novoteksu, sem se dolga leta v službo vozila. Uro in pol do avtobusa, potem dobre 'pol ure vožnje, to je bila moja pot v službo in prav taka nazaj. Veliko sem zaradi tega zamujala službo. Morala sem se preseliti v mesto." Našla je prazno „luknjo“, veliko dva in pol krat štiri metre in to v bunkerju, ki je bil zgrajen še med vojno. Izsilila je privoljenje občine, da tam stanuje, čeprav so vsi vedeli, da je prostor vlažen in za stanovanje neprimeren. „Pozimi in poleti sem kurila v štedilniku, da sem vsaj malo odganjala vlago. Pohištvo, ki sem ga kupila na kredit, še odplačala nisem, pa je že uničeno. Najbolj pa me je bilo strah podgan, ki jih je bilo vse polno. Neštetokrat sem ponoči vstala, ker sem bila prepričana, da je kdo vdrl v sobo, pa se je izkazalo, da so podgane." Marijfc je morala hčer pustiti doma pri materi in tudi sina, ki mu je sedaj petnajst let, je morala za nekaj časa dati v internat. ..Pravzaprav še ne morem verjeti, da je vse to res. Po tolikih letih! Tukaj je toplo, suho in topla voda teče." Njeno srečo resda kali bojazen, če bo zmogla plačevati. Kot nekvalificirana delavka zasluži poprečno le nekaj nad 1.400 dinarjev in za stanovanje in ostalo bo morala plačevati preko 500 dinarjev mesečno. Vendar se vseeno počuti stokrat bolje, kot prej, ko je še živela v bunkerju. A. AGNIC PRVI KORAKI SO NAJTEŽJ Ob koncu preteklega meseca sta občinski svet Zveze sindikatov občine Ljubljana Bežigrad in predsedstvo konference delegacij s sedežem v kovinskem podjetju IMKO — Ljubljana, organizirala na Pokljuki že drugi, nadaljevalni tečaj za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti. V prvi vrsti so želeli s semi-naijem razširiti in poglobiti znanje o namenu in načinu delovanja delegatskega sistema v zboru združenega dela občinske skupščine. Najprej so kritično pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je delo delegacij sicer že steklo po sprejetih na- čelih, vendar še zdaleč ne tako, kot bi moralo. Najteže je pri komuniciranju delegata z delavci. Pa tudi odnos delegat — konferenca še ni zadovoljivo izpeljan. Ugotovili so tudi, da še vedno iščejo odnose med delegacijo, delavskim svetom in strokovnimi službami delovne organizacije, ki naj omogočijo delegatu konference v zboru združenega dela občinske skupščine, da bi zagovarjal tiste rešitve, ki bodo v prid delovni organizaciji in delavcem, ki pa tudi ne bodo v škodo družbeni skupnosti. V razpravi so tudi ugotovili, da so za uspešno delo oziroma za delo delegacij in delegatov na sploh roki za proučitev materiala pred sejo zbora odločno prekratki in da odnos služb občinske skupščine glede pošiljanja gradiva ni v prid dobremu obveščanju. Kako naj bi v manj kot 20 dneh delegati proučili gradivo, dobili pojasnila strokovnih služb, z gradivom in problemi seznanili delavce, se pogovorili in tako prišli do najboljših rešitev? Tak rok je veliko prekratek že za vprašanja, ki niso sporna, kaj šele, če bi se primerilo, da posamezne delegacije ne bi bile enotne in bi morali priti do postopka usklajevanja mnenj. Čas, ki ga imajo delegacije na voljo sedaj, pa je, blago rečeno, nemogoč, saj materiale dobivajo največ 10 dni pred sejo, po navadi pa le teden dni pred zasedanjem, na katerih naj bi odločali. V nadaljevanju seminaija, ki se ga je tokrat udeležilo preko 30 delegatov iz dveh konferenc delegatov, ki združujejo 18 temeljnih samoupravnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad, so se delegati seznanili predvsem z vlogo delegacije v temeljni samoupravni skupnosti, načinu dela v le-teh, ter o delu konference delegacij. Še poseben poudarek so na seminarju dali komuniciranju v delegatskem sistemu, o čemer so slušatelji imeli sicer izčrpno predavanje. Preden spregovorijo delegati o svojem delu, naj povemo še, zakaj so se odločili za seminar na Pokljuki, ki ga je organizirala Delavska univerza „Boris Ki-drič“ iz Ljubljane. Iz izkušenj drugih konferenc, ki so izobraževanje organizirale v popoldanskih urah, so ugotovili, da to ni najbolj uspešno in to predvsem zato, ker so delegati po delu utrujeni in nerazpoloženi. Tak strnjen seminar, ki finančno ni bistveno dražji, pa zagotavlja večjo udeležbo in znatno boljše sodelovanje navzočih. ude- In kaj pravijo delegati leženci seminaija? JOŽE DOLŽAN je strojni ključavničar in predsednik aktiva mladih v IMKO. Prav tako pa je član delegacije IMKO. „Danes sem drugič na semi-naiju in lahko rečem, da sem sedaj dobil osnovne pojme o delovanju delegatskega sistema in spoznal, kako naj bi ta sistem delal, ali z drugimi besedami, kaj bo delavec z novim sistemom pridobil. Dobih smo tudi osnovno znanje o razvoju samoupravljanja. To pa bi moral vedeti vsak od nas. Skratka, drugi seminar, deloma tudi že prvi, nam je pojasnil mnogo pojmov o novi ustavi, samoupravljanju in delegatskem sistemu. Delo naše delegacije še ni steklo," je priznal Jože, „saj se doslej še nismo sestali in delavci me že sprašujejo, kaj imam pokazati, ko hodim okrog po seminarjih." JANEZ GRADIŠAR je skupin ovodj a oziroma monter pri Inštalacijah in seveda član delegacije svoje delovne organizacije. „Seminar je za nas zelo koristen, saj je za nas več ali manj vse novo. Ustava, delegatski sistem in še mnoge druge stvari si je doslej vsakdo po svoje predstavljal in razlagal. Prav tako tudi svojo vlogo delegata. Tu pa smo razčistili marsikatere pojme in do podrobnosti spoznali sistem, po katerem naj bi delali. Še več takih seminarjev bi morali poslušati." Tovariš Gradišar je še povedal, da pri njih vsak delegat Prv ^oril (izjemoma) dobi materi3' dom, da pa je premalo č3sMWj v dnripe bi ga skupaj predelali ciji. _ „Pri nas je dogovarjanj6 m/ delavci zelo otežkočeflftppfl, smo v glavnem raztrese111 JVm vsej Sloveniji. V samem ti 3os jetju bi morali nekako usr 1 en‘ delo tako, da bi delegat 1 Se; več kontakta z delavci. To P* jjrai zelo težko, saj tudi sam^^i zelo težko, saj tudi sam^^ časa za delo kot član deleži ^ J Predvsem pa smo do seo-;^ t. nas izobraževanje zelo zap° ^cilj ali, čeprav je zadnje čases ^ res boljše.1 MARIJA ŠKETA je deJ h Gospodarskega raž8^ Ljubljana, sicer pa dela 'l<>\ novodstvu. 11 „Pri nas je delegat vsak6 krE drug. Ta potem poroča ^ zaposlenim, kaj so goV°f,, sgfniP ud'1 sklepali na seji. Ta bil moj prvi in je zato tu' prvi korak v delegatsko , Moram reči, da sem že prVl1| — '"‘»V slišala mnogo novega. PoS£: K. razprava je bila zelo zatu.A saj smo med drugim tud', tovili, da moramo v de j|[ ■ organizacijah sprejemat' 11 jL tere samoupravne sPoraZ,T^ kjer dajemo določena sre 1 o njih pa se prej nismo d°c Jv, jali. Postavljeni smo le Pr |j|oo stva — da ga sprejmemo * ne. Prispevek pa, saj tak0 Ji k praksi, bomo tako ali tak0 L611 rali plačevati. Po mojem!? F^i to nekam prehitro." | h Sedemdesetletna tradicija Industrija pohištva Stol Kamnik praznuje 70-letnico obstoja - Izdelke tovarne Stol poznajo na vseh celinah - Vse priznanje delavcem, ki za svojo vztrajnost, strokovnost in zvestobo prejemajo čestitke z vseh koncev sveta Industtft; pohistf Kamnik * k PRVI ZAČETKI Tam, kjer je danes del tovarne, je bila pred 70 eti domačija Škofič z mlinom in žago. Gostinski lelavec Luka Habat je s svakom Saksom odkupil »kofičevo domačijo in vložil vse svoje premo-;enje v tovarno lepenke in elektrarno Habat — »aks v Duplici pri Kamniku. Ta poskus indu-trializacije se je ponesrečil in leta 1907 je njuno >odjetje prišlo v roke trgovca Bahovca. Podjetnik Jahovec je opustil načrte prejšnjih lastnikov in ;gradil žago in parketamo. Izdelovati so začeli udi stole, ki so jih izvažali v Egipt, Argentino in e v vrsto drugih dežel v svetu. Za svoje izdelke je »rejel precej odUkovanj. V tovarni je bilo zaposle-rih 150 delavcev. Po prvi svetovni vojni je Bahovec prenehal z lelom in firma je dobila ime Remec & co. — ovarna upognjenega pohištva in lesnih izdelkov. Odslej dalje so v tovarni začeli izdelovati tudi risarniško pohištvo. Ing. Remec je poglobil trgovke stike s tujino, s tem pa se je razširil izvoz v Avstrijo, Italijo, Anglijo, Malto, Ciper, Alžir, Egipt, Sudan, Arabijo, Irak, Indijo. LETA TEMELJITE OBNOVE Tovarna je prišla 20. maja 1945 pod državno upravo, 25. aprila 1946 pa z odločbo kamniškega okrajnega sodišča v last FLRJ in je bila izročena upravi narodne imovine v Ljubljani. V septembru istega leta je bila ustanovljena Tovarna pohištva v Duplici pri Kamniku, 6 mesecev kasneje se je preimenovala v Tovarno upognjenega pohištva Duplica pri Kamniku in leta 1952 v Stol. Sedanje ime, Industrija pohištva Stol Kamnik, je tovarna dobila 1961. leta. Do spremembe imena je prišlo, ker so stoli postali najpomembnejši izvozni izdelek. V podjetju je bilo iz meseca v mesec vse več delavcev, ki so izpopolnjevali svoje znanje na tečajih. Tovarna je naglo napredovala in počasi prešla na tipizirano serijsko proizvodnjo. Sposobni komercialisti so obnovili med vojno pretrgane trgovske stike z deželami na vseh celinah. Pomemben je 21. avgust 1950. leta, ko so v Stolu izvolili prvi, 78-članski delavski svet. Gospodarji tovarne so postali delavci. STOLNA PETIH CELINAH hištva. Dupliška tovarna je že pred vojno izdelovala pisarniško pohištvo Linder, na tržišču jra je še vedno veliko zanimanje za te izdelke. Če bi zamudili to priložnost, bi zaostali. Delavci se niso dolgo odločali. Zavedali so se, da Stol ne sme niti koraka nazaj, samo z izdelovanjem pohištva iz masivnega lesa pa ne bi dolgo dosegali pomembnejših uspehov. Hkrati so se tudi zavedali, da bodo zaradi graditve nove tovarne sami najbolj prizadeti, saj so morali vložiti svoj denar. In tako so 22. 6. 1970. leta začeli graditi novo tovarno ploskovnega pohištva, 10. avgusta 1971. leta pa je že stekla poskusna proizvodnja. Večino denarja za investicije so zbrali iz lastnih sredstev, vsi so zategnili pas, nihče še pomislil ni, da bi lahko za ta denar zgradili veliko delavsko naselje. Investicija je bila nujna in koristna, saj se danes lepo obrestuje, večina kreditov pa je že odplačanih. Organizacija dela je v tovarni dobro pretehtana. V podjetju deluje več oddelkov, kjer strokovnjaki vseh vrst temeljito razmišljajo o razvoju tržišča, kvalitetni proizvodnji in še o drugih problemih, ki so še kako pomembni za uspešno rast kakšne tovarne. zaposlitve, zato bi bila ukinitev neume^1’jlji * pomoči kamniške občine je Stol zgradi' niku svoj novi obrat za proizvodnjo 111 I polizdelkov. . jttj' S prvim dnem letošnjega leta se r jJiR pridružila tudi obrtna mizarska delavni0®^^ Moste, kije prej slabše poslovala, zdaj pas pri dopolnilnih programih ploskovnega P° V zadnjem desetletju moramo ornei^ ^ ( pomemben mejnik v razvoju samouprav® (jih jetju. Pri tem mishmo na ustanavljanje teI^ organizacij združenega dela. Podjetje štiri TOZD: tovarna sedežnega pohištva, ploskovnega pohištva, proizvodnja masiva ^ izdelkov Motnik in Sloga Moste, že v n3^iM dneh pa se jim bo pridružila še peta 6 p organizacija združenega dela - trgovia3’^ lahko delavci še bolj neposredno in en uveljavljajo svoje družbeno-ekonomske 13 jjf samoupravne pravice ter odločajo o vp svojega družbeno-ekonomskega položaja- PROIZVODNI PROGRAM KRIZNO OBDOBJE Svetovna kriza v 30 letih našega stolelja ni prizanesla Remčevi tovarni. Ob nastopu krize je bilo podjetje brez denarja. Lastnik si je iz stiske hotel pomagati na račun delavcev, hotel jim je znižati plače za 50 odstotkov. S tem je izzval generalni štrajk. Bilo je 1. maja 1934. leta. Med delavci je vladala enotnost, zato je moral najeti nove delavce v neki vasi na Štajerskem. Zmagala je delavska enotnost in organiziranost, najeti stavkokazi so morali oditi, delavske plače pa so se zmanjšale le za osem do deset odstotkov. Delavci so se čez 29 dni vrnili na delo. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, zavedni delavci niso hoteli služiti okupatorju. V noči od 3. na 4. september 1941 so partizani z delavci, ki so ostali v podjetju, zažgali tovarno, ker niso dovohli, da bi njihova tovarna izdelovala smuči za nemško vojaštvo. Sledile so aretacije, veliko delavcev je moralo v zapore in internacijo. S tem pa niso zlomili njihove narodne zavesti, nasprotno, zavedni delavci so še bolj združili svoje sile v borbi proti okupatorju. Ob osvoboditvi je bilo v tovarni le še 45 delavcev. Stol je tovarna, ki jo poznajo in cenijo v vseh jugoslovanskih republikah. Kvalitetni izdelki so ponesli njen sloves še prek naših meja na vseh pet celin starega planeta. Dvorano v Lusaki, kjer je bila konferenca neuvrščenih, je opremila Industrija pohištva Stol Kamnik. Hotelsko mesto Ha-ludova na Krku je opremljeno s pohištvom tovarne Stol. Ugandsko letališče En tebe, veliko hotelov v Evropi, univerze, banke, upravna poslopja, zasebna stanovanja itd. so polna izbranega pohištva tovarne Stol. Brez truda delavcev ne bi prišlo do teh uspehov. V letih od 1954 do 1964 so porabili za nakup strojev, naprav in graditev poslopij 10,812.226 dinarjev. Lani so v Stolu vložili za nakup zemljišč, graditev poslopij in modernizacijo 33,716.452 dinarjev. Precej več pa pove podatek, daje lani vsak delavec Stola prispeval za nadaljnji razvoj tovarne nad 20.000 dinarjev. Razen omenjenih investicij so zgradili še skladišče v Stari Pazovi, prvi del upravnega poslopja, Interier na Duplici in v Zagrebu, nakupih stroje, ki so bili najnujnejši. Zgodovinski mejnik zadnjega desetletja je odločitev o graditvi nove tovarne ploskovnega po- ZA TRUD TUDI PLAČILO Na domačem tržišču prodaja Stol predvsem pisarniško pohištvo in IJNI program, manj pa stole. Na tujem tržišču je razmerje obratno. Stol izvaža predvsem stole in fotelje, šele v zadnjih treh letih je začel tudi z izvozom pisarniškega pohištva, ki ga kupujejo dežele v razvoju. Glavni odjemalec Stolovih izdelkov so Združene države Amerike. Tržišče v tujini je dobro vpeljano, zanimivo pa je, da nekateri kupci že deset ali celo petnajst let kupujejo pri Stolu. Omeniti pa velja, da je večina kupcev stalnih odjemalcev. — pisarniško pohištvo — organizacijska sredstva — inženiring — stanovanjsko pohištvo — restavracijsko pohištvo — klubske garniture » . — kino fotelji S Zaradi tako obširnega programa j® n v k k vati v podjetju zapleteno kadrovsko vpr3 Stolu se žavedajo, da brez strokovnjak? Zato je osnovna skrb posvečena vZ^1j)j nega kadra. Za vzgojo strokovnjakov skr. ževalni center, ki ga usmerja samoupra lavami ivi ga uoiutija ^ain^—r k. Vsi novi delavci morajo obiskovati seI2gaJii^rf!1 nnnčiin o varnosti nri delu, ^. iti .A 1 INTEGRACIJSKI PROCESI Z uspešnim poslovanjem si je Stol pridobil' zaupanje partnerjev, zato ni nič čudnega, če sta se v zadnjem času podjetju pridružila dva obrata. Prvi je Motnik, delavnica, v kateri so nekoč izdelovali zaboje. S tem obratom je Stol sodeloval že pred priključitvijo, vendar se zaradi slabe tehnologije ni razvijal. Motnik je nerazvit kraj, saj ima v tem obratu prebivalstvo edino možnost jih poučijo o varnosti pri delu, UF ju podjetja, samoupravi, požarni varno81 ^ nomiki. Za tiste, ki se prvič zaposhj0^ A rajo nekoliko obširnejše seminarje- . 0 - srednja tehniška šola A: Stola je tudi srednja tehniška soia ‘"J je, oddelek ljubljanske srednje tehniške it? financira tovarna. °A J Prihodnost Stola je v Unilesu, 86813 k f f. nizaciji združenega dela, ki bo usklaj® ^ vodne programe članic, skupno na j J domačem in tujem tržišču in skupno e/ investicije. IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA REGRESI Prvih dneh septembra je tisk “ril, da se je nekaj zataknilo. ki so iskali prostor v dijaških lvih, so bili praznih rok. Nov .Mijski sistem še ni stekel in to-i'Pendij še niso imeli. V domo ^ tudi niso imeli zagotovljenih '“v k ekonomski eeni oskrbo-le> ki pa se je od junija pove-Mbližno za četrtino. “to je, da je Izobraževalna ■ i^st SR Slovenije hitro reagira-* j^ha skupščina je sklenila, daje zagotoviti 4 milijone din za pjitSe in kritje razlike v oskrboval-,1 LZsraili podražitev, saj je tudi '»"“ina SR Slovenije sklenila, da bovalnina v domovih do kon- Jh ne sme povišati na račun di-11 ^ študentov. Da bi si zago-la sredstva, ki v njenem fi-načrtu niso bila več pred- j l1**) Oro r-\o nalrwrr\ trz cl^nrvnrv $ete gre pa za nalogo iz skupno tctega socialnega programa, je .ju na ta problem in manjkajoča k. a opozorila tudi odbor pod-'' ;C družbenega dogovora o splošči j^kupni porabi. Če ne drugače, j, ?a skupnost potrebna premo-,1 J,113 sredstva zagotovila z banč- T Cediti. V tej zvezi pa bi radi opozorili na dva problema, na katera je opozorila „okrogla miza o dijaških domovih", ki jo je pred tedni organiziralo naše uredništvo. Zaposleni v domovih in tudi domska skupnost Slovenije opozarjajo, da bi letošnjo premostitveno pomoč dijakom v domovih (regresi in razlike zaradi podražitev) vendarle morali obravnavati diferencirano. V domovih je resda ca 70 % otrok delavskih in kmečkih staršev, ki so po skupno oblikovanih kriterijih slovenskih domov deležni družbene pomoči. Pa vendarle je v domovih tildi nekaj takih otrok, katerih starši bi zmogli plačilo povečanih oskrbo-valnin zaradi podražitve, bodisi delno ali v celoti. Opozarjajo-na določeno politično razpoloženje, ki je odločno zoper linearno pomoč dijakom v domovih. Predlagajo, da se tudi družbena sredstva, ki jih bodo domovi oz. dijaki v domovih sprejeli na račun podražitev, priznavajo po socialnih kriterijih, ki sicer veljajo za same regrese. V tem pogledu bi morali domovom pustiti pravico, da uveljavijo tako diferencirano pomoč dijakom, ne glede na stališče Skupščine .SR Slovenije, da se oskrbo-valnina v domovih za nikogar do izteka letošnjega leta ne sme povišati. Z ukinitvijo regresov za socialno šibke dijake v domovih v prihod-, njem letu (kar naj bi zamenjale bolj množične štipendije iz solidarnostno zbranih štipendijskih sredstev po občinah), se iz vrst zaposlenih v domovih, pa tudi od drugod, javlja naslednja dilema: Ali vendarle ne bi kazalo tudi v novem sistemu štipendiranja ohraniti regrese v domovih, saj štipendija na roko ne pogojuje tudi bivanja v domu, za kar pa smo iz vzgojnih razlogov kot družba gotovo zainteresirani. Verjetno je to res delikatno družbeno vprašanje. Morda je del odgovora na to vprašanje v predlogu, da bi izobraževalna skupnost SR Slovenije v prihodnjem letu materialno izenačila srednje Šole in domove, se pravi pokrila vse stroške domovom kot šolam razen stroškov v domovih, ki nastajajo zaradi prehrane ali ev. pranja penla. V tem primeru bi nemara bila cena oskrbovalnine za dijake bolj vabljiva kot stanovanje in hrana v privatni režiji. Vsekakor pa o tej dilemi kaže še razpravljati. s Za boljšo obveščenost bralcev pripravlja odbor za knjigo pri ZKPO Slovenije posebno novost: priporočilne snopiče, ki bodo opremljeni s kratkim opisom vsebine knjig in pripo-ročflom, kje je knjigo možno kupiti ali si jo izposoditi. sl ŠIRJENJE DOBRE KNJIGE Priporočilni snopiči bodo segli neposredno do občanov 'jt,°stikrat se človek v poplavi različne literature ne more odlo-jvtatero knjigo bi izbral. Zato se je odbor za knjigo pri ZKPO ^kiije odločil, da bo občanom pri izbiri knjig pomagal s pripo-^"imi snopiči. Namen teh priporočilnih snopičev je torej načrt-^Pulariziranje dobre knjige. | h . ^ebna komisija pri odboru joigo„ ki bo neposreden no L le akcije, bo pripravila iz-ijltd ^terature za mladino, za lik^e in izbor informativne «[v ij, Naenkrat bomo priporo ilj^nio slovensko literaturo L Predvsem literaturo novej-■ Ut, Udobja, je dejala predsed-tov. 1 , |k0dbora za knjigo, Korže-Strajnar. n°Piči bodo opremljeni s “ti opisi vsebine vsake s priporočilom in s po tem, kje je knjigo mo kupiti ali si jo izposoditi. ^ \°r bo opravljen do konca ijveta> tako da bo akcija ste-žačetku prihodnjega leta. Še prej pa bo komisija obliko vala prospekte, ki bodo seznanjali občane z izborom. Te pro spekte bo posredovala redno vsem šolam, knjižnicam in knjigarnam po Sloveniji, sredstvom množičnega obveščanja, nepo sredno pa jih bo širila v tistih krajih, kjer je bila doslej propaganda dobre knjige zelo skromna. Glede na to, da je akcija nova, bodo priporočilni snopiči širjeni le v osmih izbranih občinah in sicer v Metliki, Tržiču, Mozirju, Laškem, Cerknici, Žalcu, Ilirski Bistrici in Lendavi. V to akcijo bo vključena celotna mreža knjižnic v Sloveniji. Olajšano bo delo knjižničarjem, občani pa se bodo laže odločali pri izbiri knjig, saj bodo imeli v enem letu možnost izbirati med sto do stopetdesetimi dobrimi knjigami. Knjižnice imajo pomembno vlogo pri širjenju dobre knjige.. Prvi pogoj za to pa je, da knjižnica deluje v normalnih razmerah, da je redno oskrbovana z novimi knjigami in da ima zagotovljena finančna sredstva. Toda v Sloveniji imamo še 117 društvenih knjižnic, ki v večini primerov teh pogojev nimajo — izposoja je zelo skromna, praktično so te knjižnice brez dotoka novih knjig. Odbor za knjigo zato predlaga, da se knjižnice, ki delujejo pri društvih, povežejo v enotno knjižnično mrežo v občini. Matične knjižnice pa naj prevzamejo strokovno tehnično in organizacijsko plat razvoja knjižnic pri društvih. Naloga kulturno prosvetnih organizacij je, da skrbe za dejavnost knjižnic na svojem območju, širijo propagando za dobro knjigo, spodbujajo branje in sa-moizobraževanje s knjigo ter se aktivno vključujejo v proces na- daljnje vsebinske preobrazbe splošno izobraževalnih knjižnic v občini. DOBRA SLOVENSKA KNJIGA TUDI MED NAŠE LJUDI V TUJINI Posebno velik pomen ima širjenje dobre slovenske knjige med Slovenci, ki ne živijo v Šlo-veniji. Slovenske knjižnice v tujini so slabo in neredno oskrbovane s slovenskimi knjigami. Predvsem je čutiti pomanjkanje novejše literature. Odbor meni, da bi bilo v prihodnje potrebno pošiljanje knjige med naše delavce v tujini organizirati preko večjih knjižnic v Sloveniji. Le-te naj bi dobile finančna sredstva, da bi lahko redno oskrbovale knjižnice v tujini, s katerimi bi navezale neposredne stike. Celotna akcija naj bi potekala v koordinaciji odbora za knjigo in odbora za stike z drugimi republikami, zamejstvom in tujino pri predsedstvu ZKPO Slovenije. S. R. LJUBLJANA IZ OBČINE V OBČINO, OD TU IN TAM 23 KJE BI VZELI. KAM BI DELI? (5 je Searjalnosti in podobno, pa priznajmo, da imajo pohvale vredne načrte. ZKPO v tej občini je menda edina v Sloveniji ki štipen- dija na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film študenta, ki se bo po končanem študiju vrnil v občino in kot režiser delal z domačimi gledališkimi družinami. K temu je treba dodati samo to, da je taka rešitev ena izmed najboljših, saj si danes in ne v prihodnje ni mogoče zamisliti pravega kulturnega življenja brez strokovno podkovanih ljudi, ki bodo delali z ljubitelji Razmišljajo, da bi ustanovili komorni zbor, ‘ki naj bi bil nekak reprezentant občine na glasbenem področju, saj bi združeval najboljše pevce. Na glasbeni šoli je veliko zanimanja za folkloro, tukaj načrtujejo tudi ustanovitev tamburaškega orkestra in lutkovne skupine. Te dni razpravljajo v Sežani o žgočem problemu, to je o prostoru za kulturno udejstvovanje Tako so se predstavniki najbolj odgovornih dejavnikov že sestali in proučili kako priti čim-prej do prostora, saj sežanska občina nima skoraj nobenega prostora za kulturno delo. Izobraževanje predavateljev Interesna skupnost za izobraževanje gradbenih delavcev Slovenije je ugotovila ob analizi izobraževanja na šolah, ki izobražujejo njen poklicni in srednjetehniški kader, da imajo predavatelji pomanjkljivo znanje o spremembah v tehnologiji. Ti predavatelji so deloma iz prakse, vedno pogosteje pa prihajajo tudi takoj z Univerze, po končanem študiju, katerega programi pa očitno ne sledijo dovolj hitro spremembam v tehnologiji. Zato so Zavodu za šolstvo SR Slovenije že aprila letos predlagali, da bi te vrzeli odpravljali s stalnimi seminaiji dopolnilnega izobraževanja predavateljev. Ker odgovora do novega šolskega leta niso prejeli, so predstavniki Interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev in sindikata gradbincev pred dnevi s problemom seznanih predstavnike šolstva v republiki. Ugotovljeno je bilo, da ne zahtevajo nič nenavadnega, daje tej potrebi gradbincev treba prisluhniti.. Še to jesen naj bi pripravili prvi ciklus predavanj za dopolnilno izobraževanje predavateljev, za kar je gradbeništvo pripravljeno zagotoviti vse potrebne pogoje. Zavod za šolstvo pa bi moral le zagotoyiti obvezno udeležbo predavateljev na teh seminarjih in to na pouka prosti dan, kot sicer velja to za vse seminarje, ki so namenjeni učiteljem. S-Š- VELENJE Večja pestrost Nova kulturna sezona v Šaleški dolini se je začela z reprizo filmov letošnjega V. kranjskega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Velenju, katerega pokrovitelj so bila združena industrijska podjetja Gorenje Velenje, z likovno razstavo Miloša Vastiča iz Trbovelj in s petkovim kulturnim večerom v velenjski knjižnici, na katerem je Vlado Planko izvedel svoj recital ob kitari. Temeljna kulturna skupnost Velenje uveljavlja vrsto novih oblik kulturnega življenja. Velenjska knjižnica prireja skupaj z ZKPO občine Velenje v prostorih svojega likovnega salona vsako leto najmanj osem likovnih razstav, ob petkih pa se tu zvrsti letno najmanj 20 kulturnih večerov. To so poskusi, da bi obogatili kulturno življenje. V novi sezoni bodo v teh večerih predstavili vrsto posameznih ustvarjalcev oziroma skupin ustvarjalcev, da bi tako ljudem približali posamezna področja kulturnega ustvarjanja. Razveseljivo je, da posamezne krajevne skupnosti v občini usmerjajo svoje delo tudi na kulturnem področju. Prednjačijo Zavodnje, kjer so letos počastili spomin velikega krajana, akad. slikarja Ivana Napotnika in organizirali tudi I. Napotnikovo malo kiparsko kolonijo, ki bo v prihodnje postala stalna oblika likovnega ustvarjanja in življenja v Šaleški dolini. (vš) Sekretar občinske konference SZDL Jože Korošec je ob našem obisku povedal, da je treba še letos dobiti človeka, ki se bo poklicno ukvarjal s kulturnim življenjem. Po njegovem je ZKPO te občine našla samo sebe, ker se v njej kaže zavzetost za delo. Zavzel se je za še tesnejše sodelovanje s SZDL, saj je ZKPO organizacija za kulturo, ne pa nekakšen zaščitnik amaterizma, kar marsikje je V Sloveniji smo imeli in še imamo primere, da na ZKPO menijo, da so storili vse, če so povezali društva in jim občasno pomagali z nasveti Gre za to, da mora ZKPO prerasti okvire amaterskega delovanja, saj je v okviru SZDL soodgovorna za celotno kulturno delovanje, predvsem pa seveda mora skrbeti za kvalitetno rast na področju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Tudi v sežanski občini pravijo, da niso zadovoljni s kvaliteto. Torej so dovolj samokritični. Žal pa še imamo društva in občine, v katerih se vse prehitro zadovoljijo z doseženim in ne izkoristijo dovolj vseh možnosti, da bi dosegli večjo kvaliteto. Še veliko bi lahko napisal o sežanski kulturi in marsikaj na njenem primeru položil drugim na srce, saj tistega dne ni bilo konca razprav. Ko sem vozil proti Ljubljani, mi je nenehno vrtalo po glavi: tudi v Sežani so ljudje, ki so pripravljeni takorekoč brez vsakega plačila marsikaj storiti za kulturo. Ko bi bilo povsod tako. TONE ŠTEFANEC Prihodnjič: O ČEM RAZMIŠLJAJO NA OBALI TOKOVI GOSPODARJENJA UPRAVNI ODBOR GOSPODARSKE ZBORNICE J Zakaj le »skrivamo« poreklo blaga? V našem gospodarstvu je označevanje porekla blaga malo znana oziroma slabo uveljavljena oblika industrijske lastnine. Kot je znano, gre pri tem za oznake, ki se navajajo na ustreznem proizvodu, da bi opozorile na njegovo geografsko poreklo. Ge tak proizvod nekatere svoje odlike in lastnosti dolguje specifični sestavi tal ali vrsti podnebja, v katerem je nastal sam ali pa je nastala surovina, iz katere je izdelan (naravni faktor), ali pa so odlike takega proizvoda rezultat posebnega proizvodnega postopka, ki je značilen za neko območje (ljudski faktor), potem je pod ustreznimi pogoji upravičeno označevanje takega blaga z znaki, ki opozarjajo na njegovo poreklo, na njegove posebne lastnosti in seveda s tem tudi na izjemno kakovost. Zaradi omenjenih razlogov označujejo npr. vina, kot to pri nas dela posebna komisija pri poslovnem združenju „Styria“, kije doslej s kvalitetnimi znaki označila poreklo že številnih vrst slovenskega sortnega vina. V primeru, ko pa gre za zaščito proizvoda, ki ga odlikuje poseben proizvodni postopek, so z označevanjem (ljudski faktor) lahko zajeti izdelki ljudske oziroma umetne obrti, kot so npr. idrijske čipke. Oznake porekla so pri nas zaščitene samo posredno, s predpisi o nelojalni konkurenci, vendar ta zaščita ni učinkovita, toliko manj, ker ni podrobneje določeno, kdo ima pravico uporabljati oznako porekla in kdo ne. Poudariti je treba, da so v naši državi zaščitene oznake porekla za blago nekaterih drugih držav ter da so v teku pogajanja z nekaterimi državami o vzajemni zaščiti oznak porekla nekaterih proizvodov. Zategadelj je potrebno tudi pri nas čimprej sprejeti ustrezne zakonske predpise, s katerimi bi zaščitili naše vrhunske proizvajalce in njihove izjemno kvalitetne ter renomirane proizvode tako na domačem kot še zlasti inozemskem trgu. ' - N. Z. Izvozu vso prednost! Ugotovitve, da za prvo polletje letos v zvezi z gospodarskimi gibanji in blagovno menjavo s tujino ugotavljamo ugodno rast industrijske proizvodnje, naraščanje zalog pri proizvajalcih, izrazito težnjo upadanja stopnje rasti izvoza ob naraščanju uvoza, izredno rast materialnih stroškov, počasnejšo rast realnih osebnih dohodkov v Sloveniji kot drugod v državi, nezmanjšano intenzivnost porasta cen proizvajalcev, nadaljnje naraščanje življenjskih stroškov, povečevanje nelikvidnosti in izrazito upadanje deviznih rezerv ter klirinških terjatev, sploh niso nove. Toda čeprav jih je na svoji zadnji seji ponovil tudi upravni odbor gospodarske zbornice SR Slovenije, je vendar treba povedati," da se za razliko od drugih ocenjevalcev ni toliko poglabljal v ocenjevanje pogojev in razmer, katerih rezultat so navedene in še druge ugotovitve, ampak je svojo razpravo osredotočil na sedanji trenutek in na najbližjo perspektivo, v kateri se ne bomo več mogli zadovoljiti zgolj z ugotovitvami in pojasnih, ampak bo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi tudi obladovali položaj, ki se poslabšuje. Na kakšen način naj bi to storili, upravni odbor gospodarske zbornice sicer ni najbolj PRVO JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE 0 STANDARDIZACIJI Bitka za boljše gospodarjenje Te dni bo v Portorožu prvo jugoslovansko posvetovanje o industrijskih standardih. Pod skupnim naslovom „Vloga standardizacije v novih pogojih go-spodarjenja“ se bo okrog 300 domačih strokovnjakov - prišli pa bodo tudi nekateri tuji - pogovarjalo o pomenu standardizacije v sodobnem gospodarjenju, zlasti še v mednarodni delitvi dela ter o konkretnih predlogih za napredek standardizacije. Razen tega bodo razpravljali tudi o osnutku bodočega zakona o standardizaciji, ki naj bi zagotovil širše in trdnejše temelje tej dejavnosti. Za posvetovanje je pripravljeno obširno gradivo Standardizacija in njena vloga v nadaljnjem razvoju gospodarstva Jugoslavije", v katerem je obdelana problematika v jugoslovanskem okviru. Organizatorji posvetovanja — gospodarska zbornica Slovenije in Elektrotehniška zveza Slovenije, gospodarska zbornica Jugoslavije, jugoslovanski zavod za standardizacijo, zveza inženirjev in tehnikov Slovenije ter zveza ekonomistov Slovenije, so to prireditev hkrati posvetili tudi 14. oktobru, mednarodnemu dnevu standardizacije. Pomen posvetovanja pa je seveda širši, kot pove sam naslov. Ne gre le za prizadevanja, da bi modernizirali — dopolnili in spremenili dosedanje JUS normative, ki sicer marsikje ne ustrezajo več svojemu namenu, pač pa je namen posvetovanja in tudi bodočega zakona povečati pomen in vpliv standardizacije v jugoslovanskem gospodar- stvu. To je hkrati tudi boi za povečanje gospodarskih učinkov, za dvig proizvodnje, za njeno specializacijo, za povečanje proizvodnih serij in za tesnejšo povezavo z gospodarstvom tako razvitih kot tudi razvijajočih se dežel. Študija, ki smo jo omenili, je ugotovila, da pri nas še zdaleč tej problematiki ne posvečamo tolikšne pozornosti, kot jo glede na svoj pomen zasluži. Sicer imamo resda veliko standardov po JUS. vendar so mnogi zastareli in zavirajo proizvodnjo, mnogih pa se podjetja ne^drže. • Standardizacija pri nas ni bila nikdar omenjena kot važen faktor stabilizacije - v elementih družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije do leta 1985 je omenjena „v treh vrsticah", povsem pa je bila prezrta tudi v akcijah za izmenjavo znanja in tehnologije z deželami v razvoju. Koordinacijo teh akcij je prevzela Jugoslavija skupno z Alžirom na alžirski konferenci neuvrščenih dežel lani. Prav tako rti moč zaslediti pravega sodelovanja glede standardizacije z gospodarsko močno razvitimi deželami, čeprav smo z njimi gospodarsko sicer močno povezani. Posvet v Portorožu naj bi dal tudi odgovor na vprašanje, kako pri nas izboljšati stanje glede standardizacije. Osnovna rešitev je prav gotovo novi zakon, ki bo dal standardizaciji dovolj široko pravno podlago za njen razvoj in uveljavitev v gospodarstvu. Standardizacija bo morala dobiti svoje (bolj ustrezno) mesto tudi v programih dolgo- ročnega družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije in posebej v republiškem programu. Dolgoročno pa bo treba seveda povečati in razširiti sodelovanje Jugoslavije v mednarodnih organizacijah za standardizacijo. Prvi pogoj za uresničitev zastavljenih ciljev pa je prav gotovo vzgoja ustreznega števila kadrov za potrebe standardizacije na vseh nivojih - v ta namen bi bilo potrebno standardizacijo vključiti tudi v učni program vseh tehniških, pa delno tudi ekonomskih fakultet ter srednjih strokovnih šol. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti natančno opredelil, ker je pooblastil svoj izvršni odbor, da izbere nosilce nalog in določi roke za izvedbo, vendar je že iz razprave možno povzeti, kako sk delegati gospodarstva zamišljajo svojo akcijo za stabilizacijo razmer, ki naj bi jo pomagala uresničevati zbornica z vsemi svojimi organi. IZVOZ KOT DIMENZIJA STABILIZACIJSKIH GIBANJ DOMA Predvsem gre za to, da je že pred začetkom novega koledarskega leta treba ustvariti kar največ pogojev za usmeritev vsega našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Usmeritev na izvoz naj bi bila ena od osnovnih dimenzij stabilizacijskih gibanj doma. kjer bi morala vplivati na globalno razdelitev porabe. Če naj bi večji del proizvodnje prodali na tuje, to v bistvu pomeni tudi boj za izboljšanje plačilne bilance. Ta boj ne bo niti lahek niti kratek. Toda, če naj bi ga v sedanjem času, ko svet pretresajo posledice energetske in surovinske krize ter močna inflacija, tudi izbojevali v naš prid, je treba storiti vse, da bi bili naši proizvajalci tudi stimulirani za večji izvoz. Stimulacija naj bi bila ekonomska, rešitve pa je treba iskati v okviru davčnega in carinskega sistema. Če bi bilo blago naših proizvajalcev po tej poti razbremenjeno najrazličnejših dajatev, ki jih svetovni trg ne prizna, bi to pomenilo precejšnjo izenačitev naših proizvajalcev s tujimi konkurenti, ki zvečine že uživajo tovrstno zaščito. To pa bi pomenilo šele prvo stopnico pri premagovanju težav, zaradi katerih se naše na uvoz močno vezano gospodarstvo ob sicer veliki domači porabi tako težko v večji meri vključuje Uidi v izvoz. Čez naslednje stopnice pa naj bi go- spodarstvu pomagali predvsem učinkoviti ukrepi s področja kreditne politike. V bistvu gre za dve skupini vprašanj. Najprej za to, da je treba gospodarstvu zagotoviti večja sredstva za kreditiranje izvoza in za kreditiranje proizvodnje za izvoz. Del sredstev v te namene mora zagotoviti gospodarstvo samo, ki se v zadnjem času že organizira in povezuje tudi zavoljo tega, da bo organizirano in enotno nastopalo na tujih trgih. Gospodarstvo pa hkrati upravičeno pričakuje, da bodo tudi poslovne banke v te namene zagotavljale več sredstev, kot pa jih zdaj, saj jih v bistvu le distri-butirajo na osnovi selektivnih sredstev, ki jih dobijo od Narodne banke Jugoslavije in iz dmgih virov. ditno monetarna osnovi naravnana tako, sproščala ne le obvezne re?j Sp poslovnih bank pri ^at.|jjaPir banki Jugoslavije, ampak — v odvisnosti od raz0'6 sprostila tudi del likvidnih H štev, ki jih gospodarstvo nalagati na posebne ra^llI'jtovi j£i* ‘''»at so zanj praktično zamrzuj ta sredstva zelo ^jvedj obvezni i Ker obrestujejo, neposredno vplivajo m“‘iž11 u povečanje poslovnih stre f adj kajti za normalno poslo^jj^ tuli vij/ mora gospodarstvo P01”2^;^ večjimi in seveda dražjimi1" nimi posojili. j Stvoj Vsebina naslednjega ' |pO(j0 loga pa je v tem, da se je jreferi odločiti za tolikšen J®1 je ki'bo sledil name mase. minimalnim potrebam °z|t(lj^r: Druga skupina vprašanj pa se v bistvu nanaša na zahtevo po globalni prerazdelitvi zdaj in v perspektivi razpoložljivih sredstev. Ne bi se smelo več dogajati, so poudarjali na seji upravnega odbora, da vedno najdemo sredstva za kakršnekoli nujne intervencijske uvoze bodisi za hrano ali kritične reprodukcijske materiale, kar seveda plačujemo po dnevni ceni, ne znamo pa poiskati sredstev, da bi nujne rezerve kupili takrat, ko so cene na tujem nizke. gibanjem v gospodarstvu-kušnje iz letošnjega leta>,iltlaJ kažejo, da se je več kot ^ trtine letošnjega p°veCj8Voj( denarne mase prelilo na TO i račune negospodarstva. ^v to ŠE DVE STRANI NELIKVIDNOSTI Potem ko je upravni odbor opozoril, da smo v vseh dosedanjih razpravah o gospodarskih gibanjih bolj ali manj precenjevali pomen tako imenovane uvožene inflacije in se zato manj poglabljali v vzroke, ki pogojujejo domačo inflacijo, so njegovi člani opozorili tudi na problem nelikvidnosti. Razen že znanih predlogov, kako naj bi ta problem razrešili, smo ria seji slišali še dva, ki ju v tej zvezi navadno ne omenjamo. Gre za predlog, da bi bila tekoča kre- med drugim pomeni, da na novi sistem finau1’1 TV splošne in skupne porabe očitno ni bil dovolj dobPU pravljen — neposredno f tudi na zmanjšano stopuJ^ kvidnosti v gospodarstvu- ^ zaradi tega, da podobnih 5 ^ ne bi ugotavljali tudi v . hodnje, upravni odbor še F laga, naj bi še pred skUP? novih dogovorov, ki bo ^ Ijali za naslednje leto, v 0 , izčistili vlogo družbene*^ govarjanja v naših razmet sploh, še posebej pa se 0°?^ rili glede metod dogov/J, ■ a3* Gre torej za zahtevne ^ ^ i! ali01 in jasno je, da bo mon subjekt gospodarjenja Čanja izpolniti pre^--; u dvseb1 del nalog. Časi so takf dovoljujejo nobenega , kanja od začrtane in v bi .. dogovorjene družbene alt stabilizacijo gospodar st/,, in obvladovanje in i banj Vpliv na programe Da bi delavci v združenem delu, ki združujejo sredstva za program Raziskovalne skupnosti Slovenije, dobili možnost neposrednega vpliva na oblikovanje in izvajanje tega programa, so se v preteklem tednu začela ustanavljati interesna združenja za raziskave na različnih področjih. Ker zakona o samoupravni raziskovalni skupnosti še nimamo, obravnavamo zaenkrat interesna združenja za raziskave kot notranjo organizacijsko obliko Raziskovalne Zaostriti odgovornost Ko so člani odborov za finance zbora združenega dela in zbora občin Skupščine SRS razpravljali o letošnjih gospodarskih gibanjih so tudi poudarili, daje treba prihodnjo politiko na področju družbenoekonomskih odnosov obravnavati bolj protiinflacijsko, kot smo jo doslej, istočasno pa je treba na vseh ravneli zaostriti odgovornost za uresničevanje sprejetih dogovorov. Ko so na skupni seji obeh odborov govorili o tem, kako obvladovati gibanja na področju splošne in skupne porabe, so menili, da je treba poskrbeti za spoštovanje sprejetih dogovorov. Še zlasti je treba zaostriti odgovornost proračunov; nekaterih samouprav-niii interesnih skupnosti in investitorjev nasploh za prevzemanje in iz- vrševanje finančnih obveznosti, istočasno pa okrepiti nadzor tudi nad temi področji družbenega dela. Glede pritiskov, da bi za vsako ceno obdržali sedanjo raven porabe, pa morajo vsi tisti dejavniki, ki kakorkoli prekoračujejo dogovorjeni obseg splošne in skupne porabe, te prekoračitve utemeljiti in obenem opozoriti na morebitne negativne posledice, ki bi nastale, če bi ustavili izvajanje že začetih del in programov. O takih in podobnih prekoračitvah kakor tudi o znižanju stopenj za posamezna področja splošne in skupne porabe.v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta, kar oba odbora v načelu podpirata, se morajo izreči podpisniki dogovorov o splošni in skupni porabi. skupnosti Slovenije, čeprav bodo ta združenja nemara temeljne interesne skupnosti ob povezovanju raziskovalcev z uporabniki raziskav. Prisostvovali smo ustanovnemu zboru interesnega združenja za raziskave na področju agroživil-stva. Delovno področje tega interesnega združenja obsega raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki zagotavljajo preskrbo s hrano: rastlinska in živalska proizvodnja, veterinarstvo, živilstvo, agrarna ekonomika in organizacija ter varstvo okolja in urejanje krajine. Predlagano organiziranost v tem posebnem interesnem združenju so delegati raziskovalnih institucij in dvanajstih OZD s področja kmetijstva in živilstva zelo dobro sprejeli. Edini pomembnejši pomislek so imeli glede pri- Zbor interesnega je obravnaval progruiu letu 1975. J iskave zanj so vzeli bodisi ^ ji bodisi & skega programa njeročnega programa »■ . Ocenje'1 M ainter!#, i agroživilstva. dobro, saj so OZD že doslej njegovem oblikovanj sodel5V ne v tolikšni meri, koristno. Zasnovo Pr°®jjSci| po načelu znanstveni!1 .^jf pa so ocenili kot P0111 JfrP Terjali so, da se prog13 ^ smiip tudi no uredi11,-,; snuje tudi po pmu'', \ ^ - • -i d0--' J iskave (sadje, mleko i1"''^1 na ta način praksa la , vila tudi svoje razisk^pol?1 roma razvojne potrebe- predlogi k programu .^: tem smislu zelo k°n^ 'iskati krmno vrednos F je1 V P1 ali, zakaj zaostajamo f. mlečnih proizvodov, ^ji stojnosti združenja znotraj je večje povezovanje p d e skunnosti Slove- Rknvalcev na podrO Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki se ne bi smela omejiti le na priporočanje, {meh naj bi pristojnost temeljne odločitve o raziskovalnem programu na svojem interesnem področju, ki naj bi se s programi drugih področij znotraj Raziskovalne skupnosti Slovenije le usklajeval, in sicer glede na prioriteto nalog raziskovalnega dela v Sloveniji oziroma glede na razpoložljiva skupna sredstva. iskovalcev na po' lave rastlinskih ah proizvodov. Skratka, r že začela opozarjati programiranja razislš metili. , s0 Zanimivo je, da , nekaterih drugih zborih tovrstnih ^ ffdPj združenj udeležerKh c opozorili na pod^ A bleme. STRAN 12 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Popravni izpit družbenopolitičnih organizacij Si v p. ,P0mladi, ko so slovenske J to, Ce in predelovalci papirja vljali sestavljeno organi-'Jpj° združenega dela Slovenija ^ je sodeloval tudi kolektiv -Žorske tovarne papirja, š;' največjih jugoslovanskih rd,Papirja. Referendum o jve^tvi pa je dotedanje napo- Postavil na glavo: medtem ■ ie v ostalih desetih kolekti- v celoti> 80 8e delavci odločili proti 3:: te^v, Kmalu po neuspelem ;,tjndumu smo se oglasili v Corinkjer Sf,° Si skušal‘ v 5vrimurin z delavci m vod-P:, podU? podjetja izoblikovati trfeferpb° 0 vzrokih za neuspeh i to j eiJduma, prvi neuspeh, ki ^daj pohtična akcija do-fOi-Tjjjj v tej delovni skupnosti. c u80t°vitve je kolektiv s fieijj za analizo vzrokov za ria n ’ ki jo je opravila osnov-M^zacija ZK, v kateri je k J. i 'J + » X /X 1 <-> ^ '>0j! kritično ocenila tako 'A °Varni. MisHmo na delo pri » delo, v t0^en°Političnih organizacij kot delo ostalih 't--. pripravi referenduma, kjer so dmžbenopohtične organizacije storile veliko, vendar pa, kot se je pokazalo, niso imele dovolj izostrenega posluha za razpoloženje v kolektivu. In tudi niso, najbrž zaradi pomanjkanja tovrstnih izkušenj, reagirale na prve znake nerazpoloženja dobršnega dela kolektiva, ki se je pojavilo tik pred referendumom. Takrat bi prav gotovo lahko s pojasnjevanjem in strokovnimi ter političnimi argumenti preprečile naraščanje nezaupanja do povezovanja z ostalimi slovenskimi papirnicami. Kakorkoli že, nosilci akcije za združitev so po zakonu imeli dovolj časa, da se pripravijo za nov referendum, ki sme biti izveden najprej pol leta po prvem referendumu. Kaj so storili medtem? Pred kratkim smo bili spet na obisku v Sladkogorski in tema razgovora s predstavniki vodstva podjetja, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organi- Kako pospešiti inovacijsko dejavnost? I^eprav so relativni podatki (številčne primerjave, poprečja itd.) varljivi in tudi neobjektivni, jih sodobni industrijski svet, pa U Posled tudi specializirane organizacije OZN na veliko in s pridom ^"rahljajo za primerjanje stopnje razvitosti posameznih dežel, po-® Posameznih potrošnih dobrin po svetu in podobno, jhrdobni primerjalni statistični podatki obstajajo tudi za področje p. .Vacij oziroma za inventivno dejavnost, pri čemer so ti relativni sobatki nekakšno merilo tehnične in tehnološke razvitosti ter spo-^ti posameznih držav, čeravno tudi ta statistika meče v isti koš tla T0rnembnc in manj pomembne patentirane izume, vrednejše in vtedne tehnične in tehnološke izboljšave. Ker pa ni ustreznejših hvnatkov ® met°d za ugotavljanje obsega in pomena inventivne de-VaCj0ft* v posameznih državah, potemtakem vsepovsod tudi na ino-Pon Cm Področju operirajo s primerjavami na osnovi statističnih *:tečij. Met 6116 'Zrned takšnih „primeijalnih statistik", povzetih po „Pro-teVeijanje tehtnosti in pomena prijavljenih patentov ozi-t)r°kovnji[)Vo registracijo, a po drugi strani s pritegnitvijo ustreznih tfMjo ln raziskovalnih institucij dosegli objektivno in strožjo 1^° nam. Patentiranje predlaganih izumov in izboljšav. Takšno pre-,a(hi, ?c lahko bistveno olajšajo z inovacijami po svetu seznanjeni 1111 je v njihovih organizacijah na voljo ustrezna dokumen- NANDE ŽUŽEK zacij je bila ista kot poleti: referendum o združitvi. Razlika je bila v tem, da tokrat nismo iskali vzrokov za neuspeh prejšnjega, pač pa pot, po kateri naj bi krenila akcija za novi referendum, da bi le ta uspel. Da tokrat mora uspeti, se zavedajo v podjetju vsi (razen nemara redkih izjem), saj tako „uka-zuje“ gospodarska nuja. Delavcev v papirni industriji Slovenije je zaposlenih vsega manj kot 7000 in papirna industrija niti po številu zaposlenih niti po celotnem dohodku in reproduktivni sposobnosti tudi, če bo povezana, ne bo sodila med zelo velike gospodarske „organizacije“. Kaj v tej relativni majhnosti pomeni Sladkogorska s svojimi 1200 zaposlenimi in okrog 500 milijonov dinarjev celotnega dohodka? Hkrati, ko poudarjajo nujo po združitvi, pa v Sladkogorski poudarjajo tudi potrebo, da referendum izpeljejo resnično po samoupravni poti, brez slepljenja kolektiva s prikazovanjem samo dobrih strani združevanja ali s kakršnimi koli pritiski. Tega, tako trdijo, ni bilo niti pri prvem referendumu in ne bo niti pri naslednjem. Zategadelj pa je naloga nosilcev akcije za povezovanje še toliko bolj zahtevna. Z 'argumenti bo treba prepričati neverneže v podjetju, ki gledajo preozko na dejavnost svojega podjetja, prepričati tiste, katerih usmeritev je ozko podjetniška da njihova stališča in pogledi niso pravilni in da z ' njimi zavirajo razvoj organizacije. Koliko takšnih delavcev je v podjetju, ki vede ali nevede škodujejo kolektivu? Po sodbi predsednika osnovne organizacije ZK VALENTINA POHORCA in predsednika sindikalne organizacije ŠTEFANA TROKŠE, med mladimi delavci, teh pa je velika večina, saj se je kolektiv v zadnjih letih povečal od okrog 500 zaposlenih na preko 1200 delavcev, takšnih ni. Teže je z delavci, ki so v podjetju deset in več let, ki so tovarno izgraje-vali, in ki so na svojih plečih izkusili tudi nekatere grenke izkušnje zaradi nezanimanja širše družbene skupnosti do te dejavnosti in zaradi dosedanjih neuspelih poskusov povezav med papirno industrijo Slovenije. Analiza neuspeha prvega referenduma je pokazala na vzroke — veliko jih je bilo objektivne narave, precej pa tudi takšnih, ki gredo lahko na rovaš same priprave referenduma. Veliko smo delali, pa še vedno odločno premalo, priznavajo v podjetju in dodajajo: prepričani smo, da bo naslednji referendum uspel. Izkušnje iz prvega so prebogate in preveč boleče, da ne bi v kolektivu odjeknile pozitivno. Na njihovi osnovi začenjajo v Sladkogorski novo akcijo za pridružitev podjetja k sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenija papir. V podjetju poudaijajo, da so za uspeh akcije odgovorni vsi družbenopolitični in samoupravni dejavniki v podjetju, pri čemer so posebej poudarili vlogo in odgovornost članov Zveze komunistov. Za nas, trdijo, ne bo uspeh, če bo izid referenduma minimalno v korist združitve. Delavce moramo z razgrnitvijo argumentov v razpravah prepričati v koristnost povezave. Razložiti jim moramo njen pomen za naš kolektiv, tako da bo vsaj 80 odstotkov delavcev glasovalo za združitev s Slovenija papirjem. Te dni bodo izdelali podroben program za politično akcijo, ki se bo tudi že začela. Obenem pa bodo strokovne službe pripra- vile tudi gradivo o povezovanju Sladkogorske z nekaterimi drugimi organizacijami združenega dela iz drugih rpeublik, ki bi vse, skupaj s Sladkogorsko, prišle v sklop sestavljene organizacije združenega dela Slovenija papir. Da bo politična akcija v Sladkogorski v resnici uspešna, so se v podjetju dogovorili, da bo referendum šele v marcu prihodnjega leta, čeprav so prvotno sodili, da bi ga kazalo izpeljati že proti koncu letošnjega leta. Bolje je, trdijo, referendum izvesti nekaj kasneje, medtem pa kolektivu dodobra razložiti potrebnost povezave, kot pa hiteti in ne ali slabo uspeti. V Sladkogorski računajo, da bi lahko v sedanji akciji za povezavo pomagala tudi sestavljena organizacija združenega dela Slovenija papir -- posredno z rezultati dosedanjega dela, ki bi lahko tudi prepričali delavce, ki ne’ veijamejo v bodočnost takšnih povezovanj. Prvi obisk v Sladkogorski smo zaključili s skupno ugotovitvijo: bolje kot da organizatorje referenduma zunanji družbenopolitični dejavniki dolžijo za neuspeh, bi bilo, da bi kolektivu priskočili na pomoč. Edini, ki je kolektivu priskočil na pomoč, je bil sindikat — republiška konferenca sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije. Svoj drugi obisk v Sladkogorski. zaradi referenduma lahko po tistem, kar smo slišali v podjetju, sklenemo z ugotovitvijo, daje prizadevnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pravi porok za to, da bo za prihodnji referendum o združitvi res vse pripravljeno tako, da bo le-ta uspel. rb V ZAGORSKI DEL0ZI TUDI LETOS USPEŠNO GOSPODARIJO VREDNOST PROIZVODNJE IN IZVOZA V ZP ISKRA Strmo navzgor Vrednost proizvodnje organizacij Združenega podjetja Iskra (njen sedež se je nedolgo tega preselil v Ljubljano, ki bo tudi v njenem nazivu zamenjala Kranj) naj bi v prihodnjem letu dosegla že 5 milijard dinarjev, kar je za 25 odstotkov več kot letos. Ker Iskrina proizvodnja narašča hitreje, kot potrebe na domačem trgu, naj bi podjetje nadaljevalo 40-odstotno povečevanje izvoza, ki je značilno zanj že nekaj let. Tako naj bi izvoz dosegel 70 milijonov dolarjev. To sta dva izmed osnovnih podatkov, ki jih vključujejo smernice za sestavo gospodarskih načrtov za leto 1975, ki jih je skupščina združenega podjetja sprejela na minuli seji. Po teh smernicah je predvideno, naj bi zastavljene cilje dosegli s 6-odstotnim povečanjem števila zaposlenih, ki naj bi tako znašalo v prihodnjem letu 27.500. Njihova delovna storilnost naj bi se dvignila za 16 odstotkov, poprečni osebni dohodki pa na 3050 din. Največji porast proizvodnje je predviden za avtoelek-triko, telefonijo, merilne instrumente, releje, TV sprejemnike in nekatere elemente. Med predvidenimi vlaganji v vrednosti 350 milijonov dinarjev pa naj bi imele prednost zmogljivosti za proizvodnjo signalnovarnostnih naprav, telefonije, laseijev, baterij in feritov. Medtem ko smernice upoštevajo ocene potreb na domačem in tujem trgu, pa izhajajo tudi iz letošnjih gospodarskih gibanj. Ta sicer nekoliko zaostajajo za predvidevanji, vendar so glede na težje pogoje poslovanja, zlasti zaradi slabšanja plačilne sposobnosti in težav pri preskrbi z materiali, zadovoljiva. Proizvodnja se je povečala za dobro petino. Na zasedanju skupščine pa so opozorili na zelo slabo in nevarno težnjo nekaterih Iskrinih organizacij po zniževanju izvoza, ker so cene doma ugodnejše. Menili so, da ne bi smeh podlegati trenutnim razmeram in zapravljati težko pridobljenih tujih tržišč, ampak bi morali pri usmeijanju prodaje upoštevati predvsem dolgoročne interese. V Iskri za prihodnje leto predvidevajo tudi posebno obliko interne materialne spodbude za tiste organizacije, ki veliko izvažajo. Če bo združeno podjetje Iskra uresničilo vse proizvodne in prodajne cilje, kot jih nakazujejo sprejete smernice, bo imelo v prihodnjem letu 12 milijard celotnega dohodka iri 400 milijonov dobička. M. S. DELOVNIPLASC V 21 MINUTAH Delovni kolektiv, v katerem je od skupaj 230 zaposlenih 200 žensk, bo letos naredil zaščitnih in delovnih oblačil v vrednosti 64 milijonov din, kar je znatno več kot lani # Ostanek dohodka je znašal že ob polletju skoraj 5 milijonov din, do konca leta pa bo še enkrat večji V konfekcijski industriji je 12% povečanje storilnosti zagotovo uspeh, ki ga lahko ocenijo samo tisti, ki poznajo tovrstno proizvodnjo. V zagorski Delozi so ta uspeh dosegli letos in, kot zatrjujejo, v ničemer ne zaostajajo za produktivnostjo v konfencijski industriji Zahodne Evrope. Danes v Delozi izdelajo delovni plašč v 21 minutah, v zahodnonemških konfekcijah pa potrebujejo za izdelovanje takšnega plašča samo dve minuti manj. Sedaj so se v Delozi odločili za nakup 35 najsodobnejših šivalnih strojev, ki bodo omogočili po njihovih izračunih povečanje storilnosti za nadaljnjih 12% v prihodnjem letu. Pred dnevi so v tovarni izročili svojemu namenu nov obrat družbene prehrane. Poprej so v sodelovanju z zavodom za napredek gospodinjstva iz Ljubija- Pomembna delovna zmaga TGO Gorenje Velenje Zadnji petek, 4. oktobra, je slavila delovna skupnost Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje pomembno delovpo zmago. V letošnjem letu je izdelala že za 2 milijardi dinarjev izdelkov, za letos pa napovedujejo proizvodnjo v vrednosti okrog 3 milijarde dinarjev. Začetek obratovanja nove tovarne keramičnih ploščic ter nova in povečana proizvodnja izdelkov s po- dročja hladilne tehnike pa bodo s še več drugimi novostmi omogočih, da bodo prihodnje leto dosegli v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje proizvodnjo v vrednosti okrog 4 milijarde dinarjev, to pa je toliko, kot bo znašala letošnja vrednost proizvodnje v vseh organizacijah združenega dela v Združenih industrijskih podjetjih Gorenje Velenje. (vš) ne izvedli anketo med vsemi zaposlenimi. Ugotovili so, da velika večina pred odhodom na delo zjutraj ne zajtrkuje. Zato je Delozi zavod za napredek gospodinjstva sestavil tak jedilnik, ki je kalorično dovolj bogat in raznolik, da bo vplival na boljše počutje zaposlenih in jim omogočil nemoteno delo. Za topel obrok bodo prispevali zaposleni 3,80 din, razliko do 8 din, kolikor bo dejansko veljal, pa bo pokrilo podjetje iz svojih sredstev. Zanimivo je, da so se za topel obrok odločili skoraj vsi v kolektivu, pripravljali pa jih bodo zanje v obratu gostinske šole v Izlakah. Zagorska Deloza si je s svojimi zaščitnimi in delovnimi oblačili osvojila ves slovenski trg, s svojimi izdelki pa se uveljavlja tudi v tujini. Izvažajo predvsem tako imenovane far-merske delovne hlače v Zvezno republiko Nemčijo, in kot pričakujejo, bodo s temi izdelki našli kupce tudi drugod. Zaradi večje storilnosti so letos v Delozi povečali osebne dohodke. Povprečni zaslužek je avgusta znašal 2013 din, lani v tem času pa samo 1580 din. -m- IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Visok jubilej Mariborske livarne Nekaj manj kot 1800-članski kolektiv Mariborske livarne praznuje letos 50. obletnico obstoja svoje tovarne. Leta 1924 so namreč na sedanji lokaciji nastali prvi zametki livarne zvonov in drugih izdelkov, kar je bil značilen proizvodni program vse do leta 1945. Prav gotovo je 50. obletnica obstoja neke tovarne za naše slovenske razmere visok jubilej, kajti večina naših sedanjih delovnih organizacij je nastala šele po osvoboditvi, v novih družbenih pogojih. Narekovale pa so jih seveda tudi drugačne, večje in zahtevnejše potrebe po novih izdelkih. Nič čudnega torej, če mnogi pravijo, da je resnično rojstvo Mariborske livarne prav leto 1945, ko še je v enotno delovno organizacijo združilo pet bivših mariborskih podjetij. S preostalo proizvodno opremo ter z združitvijo programov so tako dobili pomembno osnovo za hitrejši razvoj nove delovne organizacije, kije vse bolj krepila svojo vlogo v regiji ter narodnem gospodarstvu. Vsekakor tudi ne moremo mimo dejstva, da se je nova delovna organizacija takoj prilagodila novim potrebam ter začela s takšno proizvodnjo, kot so jo narekovale potrebe pri obnavljanju v vojni razdejane domovine. Mariborska livarna je v skupini predelovalcev barvnih kovin pri nas uvrščena med tiste delovne organizacije, ki slove po bogati tradiciji v livarstvu, usklajenem proizvodnem programu in čvrstem poslovnem sodelovanju. Uspešna ekonomska in tehnološka usmeritev v predelavo odpadnih kovin in težnja k višjim stopnjam finali-začije proizvodnje izhaja iz dolgoletnih naporov kolektiva Mariborske livarne, ki se ni zadovoljeval le z izpopolnjevanjem proizvodno tehnoloških postopkov, povečevanjem obsega proizvodnje in gradnjo novih proizvodnih objektov, ampak je vsakodnevno posvečal tudi mnogo skrbi večji kakovosti in uporabnosti izdelkov. Nedvomno - prav zaradi tega slovi Mariborska livarna kot dober proizvajalec in gospodar, ki zna prilagoditi svojo proizvodnjo našim potrebam in predvsem temeljito prisluhniti željam neposrednih uporabnikov svojih izdelkov. Rezultati takšne usmeritve so ugodni, lahko rečemo, celo presenetljivi, kajti fizični obseg proizvodnje in tudi bruto pro- dukt iz leta v leto zelo naraščata ter uvrščata Mariborsko livarno med največje in tudi najpomembnejše slovenske delovne organizacije. Ilustrirajmo to trditev s številkami. Leta 1950 je bilo v tej delovni organizaciji zaposlenih le 519 ljudi, ki so proizvedli 2643 ton vseh vrst izdelkov, leta 1960 je bilo zaposlenih že 1017 delavcev, fizični obseg proizvodnje pa je znašal 4474 ton, 1970. leta so bili zaposleni 1403 delavci, obseg proizvodnje je znašal 9746 ton, za letos pa predvidevajo, da bo 1780-članski kolektiv proizvedel 15.000 ton izdelkov v vrednosti 650 milijonoov dinarjev. PROIZVODNI PROGRAM Ob teh značilnostih,ki so spremljale povojni razvoj, kaže vsekakor omeniti, da današnja Mariborska livarna nima prav nobene podobnosti z nekdanjo livarno zvonov, kar dokazuje tudi njihov proizvodni program. Kaj danes proizvajajo in prodajajo v Mariborski livarni? — vodovodne, sanitarne in ogrevalne armature „armal“ poznajo skoraj v vseh deželah sveta. Poleg tega pa so priključne armature za kopalnice, umivalnice in druge prostore namenjene za osebno higieno, ki jih izdeluje Mariborska livarna, dobile mnoga priznanja za kakovost in oblikovno dovršenost; — aluminijasti radiatorji „aklimat“ so prijetno presene- čenje za projektante, inštalaterje in neposredne uporabnike, saj so sestavljivi, končno barvani, praktični in zelo vzdržljivi; — odkovki, kokilni in tlačni ulivki so namenjeni vgrajevanju v končne izdelke industrije motornih vozil, elektroapara-tov, gospodinjske opreme, fino-mehaničnih aparatoy, elektronskih naprav, ogrevalnih teles, varnostnih naprav, svetlobnih teles, sanitarnih armatur in pohištvenega okovja; ' — stiskani, uliti in vlečeni izdelki so iz bakrovih zlitin izdelane palice, cevi, žice in pro-frli za obdelavo v vseh vrstah kovinsko-predelovalne indu- strije in strojne industrije; — bloki barvnih kovrn so v bloke in desetdelnike predelane in obnovljene odpadne surovine, ki jih uporabljajo za litje. Ta, v grobem prikazan proizvodni program seveda še lahko razdelimo, vendar pa je najbrž bolj pomembno, če opozorimo na to, da je danes Mariborska livarna znana tudi zunaj meja naše države kot soliden proizvajalec ter zanesljiv poslovni partner. Kar dobro četrtino od celotnega bruto produkta danes izvažajo na najbolj zahtevna tržišča. Najpomembnejša tržišča so države Zahodne Evrope ter ZDA, s svojimi kvalitetnimi izdelki pa se Mariborska livarna vse bolj uveljavlja tudi na vzhodnih trgih, predvsem pa v Čehoslovaški, Poljski in drugih državah. Nedvomno kaže opozoriti tudi na prizadevanja Mariborske livarne, da je bolj prisotna v deželah v razvoju, saj išče skupne točke z našimi drugimi delovnimi organizacijami za nastope na teh tržiščih, kar je zelo perspektivno, saj so ravno te države naj večji proizvajalci osnovnih surovin za proizvodnjo Mariborske livarne. POMEMBNE INVESTICIJE Že uvodoma smo omenih, da je Mariborska livarna najpomembnejši predelovalec barvnih kovin pri nas in prav gotovo tudi eden izmed najpomembnejših v vsej državi. Zato je tudi razumljivo, da se tehnološko in poslovno tesno povezuje z drugimi proizvajalci po eni strani, kakor tudi, da razširjanju in modernizaciji posveča mnogo pozornosti. Tudi do sedaj je veljala taka orientacija in dodajmo še, da so dosedanje investicije bile opravljene v glavnem z lastnimi sredstvi. Njihov načrt investiranja do leta 1977 je zelo zahteven, saj predvidevajo, da bodo stroški znašali okrog 250 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo rekonstruirah proizvodnjo za predelavo bakra ter podvojili proizvodnjo armatur. Seveda pa bodo ob tem morali modernizirati tudi spremljajoče obrate in dejavnosti, saj bi se drugače lahko znašli v precejšnji zagati zaradi ozkih grl, ki bi razvrednotila učinke modernizacije dveh osnovnih dejavnosti. Na osnovi teh invešti- ,Sodobna oprema ter avtomatizirani proizvodni postopki čajo zaposlitev tudi ženskam. netjev pa še bolj utrdilo. Ze prihodnje leto bo končana prva faza rekonstrukcije, 1977. leta vse faze in za to bodo dodatno potrebovali le 350 delavcev, kar ob tako visoki vrednosti investicije dokazuje, daje investicija intenzivna. Namen investicije je vsekakor tudi izboljšanje delovnih Ki tine, ki je organizirana v ^ ^ Ježek. Pred dobrim let°. |!0lr,i bila ustanovljena tudi n°j0Vreea varna ogrevalnih elenief* , Lenartu, kjer je zaposh-^^po delavcev. Tovarna je za l®11 občino velika pridobiteVi ... do sedaj dobilo že preceJjpL 5 zaposlitev in prav gotovo j^s tovarna tudi razširjala. K liv^1 aveStK- Kolektiv Mariborske se je ob rekonstrukciji z3VL odpovedal boljšim °se5t dohodkom in družbene^13 dardu, da si je ustvaril pogoje za delo, saj je ^ .t delovna organizacija P,, pojem dobrega proizvaja tem pa. se je povečal3 , ekonomska moč in soci^ nost zaposlenih. Dobri UV ip; se kažejo tudi v stalnost* j^irt slenih. Predvsem velja to jj#oj lificirane in visokokvalm ( fl^bi ko izmed povojnih let K/ delavce, pri katerih je-,ei^u ba, da je Mariborska liv3K11 k cija najmanjša. Poudari1 krat, ko so bili pogoji S f daijenja zelo slabi, ključila in da so osebni dohodki v skup11^ delovalcev barvnih kovi*1,^ nad poprečjem. Vsak af lavec ima danes tovarni M novanje, vsak peti p3 ležen pri kreditiranju ^ stanovanjske gradnje.- Delavci Mariborske livarne delajo ob talilnih pečeh pri visoki temperaturi in v težkih delovnih razmerah. Izboljševanje delovnih razmerje pomembna skrb delovnega kolektiva. cijskih naložb, ki zajemajo lastna sredstva Mariborske livarne ter domače in tuje bančne kredite, se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 45 odstotkov, vrednostno pa se bo bruto produkt povečal celo za 116 odstotkov. Ob modernizaciji gre tudi za spremembo v strukturi proizvodnje in predvsem za večji poudarek na finalizaciji proizvodnje. Z novo in sodobno opremo za proizvodnjo, z uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov, s tem, da bodo odpravili dosedanja ozka grla, z boljšimi pogoji dela ter kako-, vostnejšo in preciznejšo proizvodnjo, kar vse so cilji te investicije, se bo ugled Mariborske livarne še povečal, zaupanje njenih domačih in tujih part- pogojev,ki do sedaj v livarstvu niso najboljši, saj to delo velja kot izredno težaško. Mariborska livarna je že do sedaj vlagala ogromna sredstva za izboljšanje delovnih pogojev, z raznimi filtrirnimi napravami pa tudi onemogočala onesnaževanje okolja. Seveda vse dosedanje razširitve proizvodnih zmogljivosti niso bile opravljene na isti lokaciji, pač pa ima Mariborska livarna danes tri lokacije. Osnovna in najpomembnejša je v mariborski industrijski coni, kjer je organizirana predelava barvnih kovin, bakrenih, aluminijevih ter cinkovih zlitin. Druga je proizvodnja industrijskih polizdelkov ter izdelkov, kakor tudi predelava odpadnih aluminijastih materialov v zli- IASNA USMERlTEVJtt Delovna skupnost 56 . da je tržišče vse bolj 1 in konkurenca ostre^ag3l1iJtv S zaradi tega načrtujejo J j posodabljanje in razširjat®; izvodnje. Prav gotov° naložbami že v nasleduj letih Mariborska hva^ajk Ka Al *44 [f mnogo pomembnejši P ^>0], slovenskem in jugosl VsJ.N gospodarskem načrti, ki jih ima ue - 41 s3’: lektiv Mariborske livatf^ji) ji k' dvomno zelo arnb* f\ hkrati z dosedanjiiu .^5*-k uspehi dokazujejo oCllnr11ei'V.S jasnost razvoja te/0J v>% delovne organizacij®^ ^jeK11 ^ kem jubileju zaželijo - j), ’1 še veliko uspehov! h ŠPORT iN REKREACIJA delavskih športnih igrah primorskih in notranjskih občin je sodelovalo kar 52 sindikalnih • acij z blizu 700 tekmovalci! Orientacijski pohod 1974 ŽSgTNE IGRE DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH PRIMORSKE WTOPREVOZ, LUKA, INTEREUROPA... ma tekmovalk, ki bodo kršili tekmovalna določila. Zato bodo za končni vrstni red prišle v poštev le ekipe, ki bodo brez izjeme upoštevale določila razpisa. Partizan Slovenije, zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo, je razpisal Vlil. orientacijski pohod za leto 1974. Pohod bo v soboto, 19. oktobra 1974 v okolici Otočca ob Krki na Dolenjskem. Množične športno- objava rezultatov in podelitev nagrad bo rekreacijske prireditve se bodo udeležile tudi uro končanem tekmovanju. Prve tri ekipe tričlanske moške oziroma ženske ekipe te- y vseh kategorijah bod0 prejele pokale v trajno last, vse ostale ekipe pa- diplomo. ekipe in drugih organizacij združenega £ lvceavtretjih športnih igrah de- lkV Po vsej verjetnosti bodo igre prihodnje leto v Sežani meljnih dela. Seveda imajo pravico udeležbe na orientacijskem pohodu ekipe društev Partizan, športnih društev, šolskih športnih društev, predvojaške vzgoje, taborniške zveze, zveze študentskih organizacij, JLA in drugih orga- J ^ ? ■ — —--- -ti i Udeležba na orientacijskem pohodu se bo priznala kot aktivnost, ki je predvidena z akcijo TRIM - šport za vsakogar, zato se seveda lahko vpiše v ustrezen kartonček. Še to: Republiški svet ZSS bo podelil v Prometu in zvezah Pri-' te> ki so bile minulo nede-*;0lminu, so se zbrali rhnv iminu’ 50 se zt,ral1 | p;'k' dvanajstih kolektivov j^jCe nai Kopra, Pivke, Nove fcet j,111 Tolmina. Za igre se je jjlnjjPPjavilo nekaj več sindi- ii n. °rganizacij oziroma ekip, hav!° Se očitno ustrašile sla-‘firtiena. L> (/^9% ,’n zvezah je odlično srečanje delavcev v jtgjn. Tala osnovna sindikalna „Avtoprevoza“ 'eča;> kije poskrbela tudi za "3ueek i8er in Pode- Slovesnost je bila v pon^kih urah v prostorih °strežne restavracije. ta; i s 0 kot je to že skoraj obi-Nje ^ tudi na teh igrah naj- I^L^zali domačini, to je ^ „Avtoprevoza“ Tol- pianit! nogometu, kegljanju, "rojilistreljanju in šahu so V ^ovnv točk> kar je bilo več Cbilitei; Za P170 mesto. Drugi V torM^kmovalci Luke Koner s r točK .ovalci Luke Koper s na treti e mesto pa e Uvr:;:;: »a tretje mesto pa rdi športniki kolektiva Intereuropa iz Kopra, ki so si priborili 26 točk. Drugi rezultati v skupni uvrstitvi so naslednji: 4. Cestno podjetje Nova Gorica 25 točk, 5. Slavnik Koper 22, 6. Vozlišče Nova Gorica 21, 7. Splošna plovba Piran 19, 8. PTT Nova Gorica 18, 9. Avtopromet Nova Gorica 16, 10. CEPORT Nova Gorica 13, 11. SVTK Pivka 9 in 12. SVP Nova Gorica 3 točke. V posameznih panogah pa so bili rezultati naslednji: Streljanje — ekipno: L Avto-prevoz Tolmin 609 krogov, 2. Cestno podjetje Nova Gorica 602, 3. Slavnik Koper 577, 4. Splošna plovba Piran 538 krogov itd. Mali nogomet: 1. Avtoprevoz Tolmin, 2. Vozlišče Nova Gorica, 3. Intereuropa Koper, 4. Luka Koper, 5. Avtoprevoz Gorica, 6. CEPORT Nova Gorica, 7. Slavnik Koper itd. Kegljanje: L Luka Koper 270 kegljev, 2. Splošna plovba Piran 240, 3. Slavnik Koper 215, 4. Avtopromet Nova Gorica 200, 5. Cestno podjetje Gorica 200, 6. Avtoprevoz Tolmin 183, 7. Vozlišče Nova Gorica 180 kegljev itd. Bahnanje: L Intereuropa Koper, 2. Cestno podjetje Nova Gorica, 3. Luka Koper, 4. Železniška postaja Nova Gorica, 5. Avtoprevoz Tolmin itd. Šah: 1. PTT Nova Gorica, 2. Avtoprevoz Tolmin, 3. Luka Koper, 4. Slavnik Koper, 5. Intereuropa Koper, 6. Avtopro- met NOva Gorica in 7. CEPORT Nova Gorica. Na III. športnih igrah delavcev v prometu ih zvezah Primorske so se prisotni domenili, da bodo organiziraH svoje četrte igre prihodnje leto v Sežani. siuuenisK.m uigainz,di,ij, m uiugin uiga- ------- ------------- j i u nizacij. Pričetek pohoda za vse kategorije bo trem najbolje uvrščenim ekipam iz delovnih , ~ x.-_: ------1: organizacij posebna priznanja v trajno last. ob 9. uri. Mladinci in člani bodo tekmovah na blizu 14 tisoč metrov dolgi progi, mladinke in članice pa na 7 tisoč metrov dolgi progi. Posebne sodniške kontrole bodo kontrolirale potek orientacijskega pohoda in si zapisovale vse startne številke tekmovalcev oziro- Republiški svet priporoča vsem sindikalnim organizacijam, da zainteresirajo svoje člane za to prireditev in jim tudi omogočijo udeležbo. Vse potrebne informacije s tem v zvezi nudi Partizan Slovenije, Ljubljana, Tabor 14, tel.: 311-728. druge športne igre sindikata delavcev prometa in zvez ljubljanske regije Lovorika športnikom PTT I Minulo soboto so bile v Ljub- tem ko so se tekmovanja v keg-Ijani, v Športnem parku Kode- Ijanju, malem nogometu, stre-Ijevo, ll. športne igre sindikata Ijanju in šahu pričela že ob pol delavcev v prometu in zvezah devetih. ljubljanske regije. Že navsezgo- „Letos se že drugič sreču-daj je bila otvoritev iger, med- jemo na športnem polju pro- TAM Studenci Dvanajst sindikalnih ekip, kolikor se jih je prijavilo za občinsko prvenstvo v nogometu, je v prvem delu prvenstva ponovno prikazalo lepo igro za čim boljšo uvrstitev. Ponovno je z odlično igro v prvem delu prvenstva na čelu ekipe TAM STUDENCI, ki brez poraza zanesljivo vodi. Prav tako je na drugem mestu ekipa ELEKTROKOVINE, ki pa ima še neodigrano tekmo z ekipo TAM Tezno, vendar to srečanje ne vpliva na vrstni red prvega dela prvenstva. Z izjemo neodigrane tekme TAM TEZNO : ELKO je vrstni red , ekip naslednji: 1. TAM Studenci 22, 2. Elektro-kovina 17, 3. TAM Tezno 14, 4. Metalna 13, 5. Lilet 13, 6. Karose-rist 12, 7. Primat 11, 8. Mar. tisk 10, 9. Lokomotiva 9, 10. Verna 5, 11. MTT 2,12. Obnova 2. j Nove manifestacije ^rekreativne dejavnosti V drugem delu je še vedno v vodstvu ekipa TAM Studenci pred Elek-trokovino, ekipo TAM Tezno pa je na četrto mesto izpodrinila ekipa Metalne. Ekipa mariborske Metalne se je uvrstila po 2. kolu na tretje mesto, največ po zaslugi odlične igre, saj je premagala vodečo ekipo TAM Studenci z rezultatom 3:0. Prav tako predstavlja presenečenje poraz Mariborskega tiska proti ekipi Primata z visokim rezultatom 1:7. in ietri j ‘H vej _s So uredili v koroških In kaj lahko pričakujemo do konca prvenstva? Borba za sindikalnega prvaka se bo nadaljevala. Kandidatov je več, najresnejši pa so: TAM Studenci, Elektrokovina, TAM Tezno, Metalna itd. Do konca je še 9 kol in razna presenečenja lahko prinesejo še marsikaj. D. ZAGORAC metni delavci vseh dejavnosti prometa in zvez Ljubljane, to pot v nekoliko večjem obsegu, saj smo zbrani iz vse ljubljanske regije. Letošnje srečanje naj zato ponovno izpriča, da smo prometni delavci, ne glede na to, v kateri dejavnosti prometa in zvez delamo, enotni v prizadevanjih, da na novih osnovah še tesneje sodelujemo med seboj in tako zadovoljujemo vedno večje potrebe našega gospodarstva po prometnih storitvah. Druge športne igre Sindikata delavcev prometa in zvez ljubljanske regije naj ne bodo zato samo prikaz bogate rekreativne dejavnosti naših sindikalnih organizacij, temveč tudi mesto za še boljše medsebojno spoznavanje, za izmenjavo mnenj in izkušenj o vsakodnevnih težavah in problemih, za usklajevanje interesov v regiji in načrtovanje skupnih akcij našega sindikata . ..“, so v posebnem biltenu zapisali predstavniki organizatorja in pokrovitelja iger, predstavniki medobčinskega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Ljubljana. Za druge športne igre sindi- kata delavcev prometa in zvez ljubljanske regije so se prijavile ekipe devetih podjetij: Železniškega gospodarstva Ljubljana, PTT Ljubljana, Viatorja, SAP Ljubljana, Cestnega podjetja Ljubljana, ŽG — Centralnih delavnic Ljubljana, Javnih skladišč, Avta Kočevje in podjetja Inex-Adria. Moški so tekmovali v kegljanju, malem nogometu, streljanju in šahu, ženske pa v kegljanju in v streljanju. Kljub slabemu vremenu so se napori organizatorja lepo obrestovali, saj je velika prireditev v celoti uspela. Največ točk so zbrali športniki PTT I in ŽG centralne delavnice. Predstavniki obeh delovnih organizacij so osvojili po 41 točk, kar je predstavnikom PTT I zadostovalo za prvo, športnikom ŽG centralne delavnice pa za drugo mesto. Slede: 3. SAP 35 točk, 4. Viator 32, 5. PTT II 30, 6. Cestno podjetje 25, 7. ŽG prometni institut 25, 8. Javna skladišča 23,. 9. ŽG skupne službe 20, 10. Avto Kočevje 14 in 11. ŽG prometna sekcija 13 točk. ' Prog za trim. Letos pa hi ^ti om^ne telesnokulturne of °učile tudi za prve or-f111 ohj, Uke rekreacije delovnih i Sli se ov- te.- za/vsakogar ne t ki D 6CSl°m vtlsS de|!StaV*-ia začetek organi-li>„ dejavnost"a Področju rekrea- C SooSS Mislinjski dolini. iHjs. lhanje oanov je preizkušalo VSjatlju^S!. V.namiznem iaij ’ kolesJ- ’ ftreljanju z zračno čiS0 tuIrJendU in Pikadu. obi-4,% “e Progo.za„trim“. ivStti SclJ°> 6. oktobra, so SKovfeStrim“ tudi v kra-lec » Mislinja v občini Slo- ■H 'radec V tTŽ in LVD Partizan t>„, kraiu pod obronki tSSgnp—“ ... r_ Sl", tS01!3 50 uredili progo kniovanja pa so bila v ’ ektUovanjc namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kolesarjenju, pikadu in odbojki. Velika manifestacija rekreativne dejavnosti je bila zadnjo nedeljo tudi v občini Ravne na Koroškem, ..Kolesarjenje po Mežiški dolini", ki jo je organizirala Temeljna telesno-kulturna skupnost Ravne na Koroškem. V Črni, Žerjavu in Mežici ter na Poljani, Prevaljah in Ravnah na Koroškem je startalo blizu 900 občanov s kolesi na 24 km dolgo pot. Organizatorji zaslužijo pohvalo, ker so z določitvijo šestih startnih mest resnično omogočili, da se je v akcijo „Kolesarjenje po Mežiški dolini" vključilo kar največ občanov. Največ jih je prišlo na start na Poljani, Prevaljah in Ravnah na Koroškem. Vsi udeleženci akcije so dobili zastavice, tisti pa, ki so prevozili vseh 24 km, pa so dobili tudi kolajno. Posebno nagrado so pripravili za najmlajšega in najstarejšega kolesarja. Med udeleženci akcije je bilo tudi precej otrok, manj zadovoljni pa so bili organizatorji z udeležbo družin. V soboto, 12. oktobra, bo podobna akcija ..Kolesarjenje po Mislinjski dolini" tudi v Slovenj Gradcu, ki jo pripravlja Temeljna telesno kulturna skupnost Slovenj Gradec. Ob tem, ko pišemo o prvih uspešnih manifestacijah rekreativne dejavnosti, velja omeniti še, da so začeli pred dnevi poleg osnovne šole ..Prežihov Voranc" na Ravnah na Koroškem graditi prepotrebno telovadnico. Temeljna telesno kulturna skupnost Slovenj Gradec pa je zaprosila za dovoljenje za gradnjo nove telovadnice v Slovenj Gradcu, na prostoru v športnem parku ob nogometnem igrišču. Novi telovadnici bosta zagotovo pomembno vplivali tudi na razmah rekreativne dejavnosti delovnih ljudi in občanov v središču Mežiške in Mishnjske doline, posebej še v jesenskih in zimskih mesecih. Ma Na prvih igrah železničarjev Jugoslavije, ki so bile pred dnevi v Ljubljani, so se v skupni uvrstitvi najbolje odrezali domačini —športniki ZG Ljubljana. >RA ji4i$m mm mž UTRJENO ZAUPANJE Združena vaja enot JLA in teritorialne obrambe je potrdila učinkovitost našega koncepta splošnega ljudskega odpora Prvega oktobra so se pričele v osrednjem delu Slovenije velike priprave na združeno vajo enot JLA in teritorialne obrambe. V vajo so se vključile tudi samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije, ob-enfem pa tudi vsi posamezniki, ki živijo na področju, kjer je bila velika združena vaja, znana pod imenom Jesen 74. In kaj naj bi pravzaprav pokazala redna, z letnim načrtom predvidena vaja? Predvsem to, na kakšnih temeljih sloni naša ljudska obramba, kaj smo sposobni storiti, ko gre za popoln odpor vsega prebivalstva. Njen namen je bil pridobivanje novih spoznanj in izkušenj pri uresničevanju naših obrambnih konceptov. Zato je Jesen 74 zajela tudi vse, od pionirjev do starejših, od delavcev do kmetov, skratka zares vse, ki se lahko uprejo morebitnemu napadalcu. „Vsekakor je bila letošnja vaja nekaj posebnega, saj je zajela poleg JLA, partizanskih enot in enot narodne zaščite tudi še organe oblasti in družbenopolitične organizacije. Njen namen je bil predvsem v tem, da praktično preizkusimo, kako smo v vseh teh strukturah usposobljeni za ljudski odpor. Podrobne analize o vaji seveda še niso opravljene, kljub temu pa z zadovolj- stvom ugotavljamo, da je bil cilj vaje dosežen, saj smo uspešno realizirali začrtane obrambne načrte. Vaja je tudi potrdila dobro organiziranost družbenopolitičnih organizacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Na višini je bilo tudi sodelovanje delovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi, s čimer smo lahko še posebej zadovoljni. Seveda je Jesen 74 opozorila na več stvari: denimo na izredno velik pomen kmetijskih organizacij in kmetov sploh, ki so v mnogih primerih tako lepo poskrbeli za naše borce, posebno v teh krutih vremenskih pogojih. Zato menim, da bi morala naša družba posvečati kmetom večjo pozornost, kot doslej, saj nam v primeru najhujšega lahko pomagajo več, kot si morda mislimo. Seveda je yaja pokazala še marsikaj, med drugim tudi to, kje smo še Vedno šibki in kaj bomo morali še storiti, da bomo v prihodnje še bolje pripravljeni na ljudsko obrambo. Misliti bomo morali tudi na boljšo opremo borcev, ki bo uspešneje kljubovala dežju, snegu in mrazu. Kot že rečeno: več o vaji bodo povedale podrobne analize. Zanimiva bo tudi ocena sodnikov, ki so spremljali delo družbenopolitičnih organizacij v vseh temeljnih organizacijah združenega dela .nam je o vaji med drugim povedal JULIJ Cilj: utrjevanje i • wt1 m uveljavljanje Koncepta vseljudske obrambe Julij Planinc, sekretar odbora za ljudski odpor pri RS ZSS, o vlogi slovenskih sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite Delo slovenskih sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sloni na „smer-nicah za obrambo Jugoslavije pred napadom", ki so določene z ustreznim zakonom, na številnih sklepih in dokumentih družbenopolitičnih skupnosti in predvsem na sklepih X. kongresa ZK Jugoslavije. „Tako kot doslej, bomo še vnaprej sodelovali pri utrjevanju in uveljavljanju koncepta vseljudske obrambe in družbene samozaščite kot najučinkovitejše oblike odpora proti Julij Planinc morebitnemu napadalcu, kontrarevolucionarnim poskusom razrednega sovražnika in vsem drugim oblikam sovražnega ali razdiralnega delovanja. Zato smo se v sindikatih tudi dobro organizirali na področju ljudskega odpora, tako na ravni republike, kot tudi občin ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela.nam pripoveduje JULIJ PLANINC, sekretar odbora za ljudski odpor. „Prav v tem letu smo sprejeli poseben dokument, ki govori o organiziranosti in delovanju sindikatov v primeru vojne. Vse temeljne in druge organizacije združenega dela imajo posebne odbore za ljudski odpor, v katerih naši člani prevzemajo politično odgovornost za uspešno delo, seveda skupaj z organizacijami zveze komunistov in organizacijami zveze mladine . . .“ PLANINC, sekretar odbora za ljudsko obrambo pri Republiškem svetu ZSS. Generalpodpolkovnik FRANC TAVČAR-ROK, ki je bil vodja vaje Jesen 74, pa je o veliki preizkušnji povedal naslednje: „Enote JLA in teritorialne obrambe so kot nosilci oboroženega boja tudi to pot dokazale, da so dorasle svojim nalogam. Poveljstva so hitro in odločno reagirala v skladu s položajem in zastavljenimi cilji. Starešine in vojaki so s tehniko, ki jim je zaupana, ravnali vešče ter pokazali visoko raven izvežbanosti in potrebno telesno kondicijo. Rad bi poudaril tudi vzorno delo vseh enot, ki so bile v vlogi napadalca, ker so, čeprav izpostavljene nenehnemu pritisku branilcev, po zaslugi dobre izurjenosti in vzdržljivosti uspešno opravile svoj del naloge. Tudi enote branilca, ki so jih vpoklicali k vaji neposredno pred samim začetkom, so dokazale, da lahko v najkrajšem času delujejo kot izredno homogene in dobro organizirane celote. Enote, ki so delovale v zaledju napadalca, pa so zgled aktivnosti, spretnosti in požrtvovalnosti. Sodelovanje delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občin in pokrajinskega odbora ter celotnega prebivalstva, je vtisnilo vaji poseben pečat. Delovni ljudje in občani so izpričah visoko stopnjo zavesti, iznajdljivosti in odgovornosti v organizaciji vseh oblik splošnega ljudskega odpora in pri izvajanju vseh obveznosti, ki bi jih vsilil vojni položaj. Posebno ganljivo je bilo prizadevanje pionirjev in mladincev, kar nam vliva zaupanje, da bodo jutri odločno branili svobodo in neodvisnost domovine, če bo potrebno. Jesen 74 je utrdila zaupanje v moč našega odpora, hkrati pa nam jc naložila nove obveznosti. Se bolj sistematično in odgovorno se bomo morali lotiti usposabljanja vseh za obrambo ' pred vsakim agresorjem . ,.“ Zasliševanje „napadalcev“ ... Dobra volja kljub snegu in mrazu,. „In kako ste zadovoljni z delom odborov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela? “ „V glavnem smo z delom odborov lahko zadovoljni, s čimer pa nikakor ne morem trditi, da se ne porajajo najrazličnejši problemi. Težave se porajajo predvsem v manjših delovnih kolektivih, ki nimajo dovolj ljudi za delo v teh odborih. Zato se sindikati zavzemamo za skupno delo takih manjših delovnih organizacij na področju ljudskega odpora in obenem za kar najtesnejšo povezavo s krajevnimi skupnostmi. Posebno letos smo storili marsikaj, : da bi uredili vprašanje ljudskega odpora s samoupravnimi akti delovnih organizacij. Skratka, na tem področju srrio v minulih letih močno napredovali in beležimo že lepe uspehe. Posebno zadovoljni smo z dejstvom, da smo vključili v neposredne obrambne priprave in družbeno zaščito že zares veliko število ljudi..." „In na čem bo slonelo delo sindikatov v prihodnje? “ „Svoje napore bomo usmerili predvsem v podružbljanje ljudske obrambe. To ž drugimi besedami pomeni, da bo vse več delavcev, ki bodo nosilci koncepta ljudske obrambe. Dalje bomo v sindikatih delovali tako, da bodo priprave na ljudsko obrambo sestavni del aktivnosti in delovanja organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, zlasti pa delavcev samih. Zaradi tega morajo biti v samoupravnih aktih jasno in konkretno opredeljene vloga in obveznosti organizacije združenega dela v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Posebno skrb bomo sindikati posvetili tudi mladini in ženskam. Vključili jih bomo v obrambne priprave, saj bodo le-ti imeli v primeru vojne pomembno mesto v proizvodnji in v različnih oblikah odpora. In ne nazadnje bomo posvetili sindikati v prihodnje še večjo skrb izobraževanju na tem področju, saj smo prevzeli politično soodgovornost za izbor kadrov v temeljnih organizacijah združenega dela, ki delajo v obrambnih pripravah ..." a. Ul. "■"■■■Ml % V-*:' K - :7 i V w ■ «9. U app 19. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpišejo najmanj tri četrtine pooblaščenih podpisnikov članov skupnosti in začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine, osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine.