St. 47. (Druga izdaja) Y 7 "t „ No va Soča" izhaja vsak petek o poldne in veljil s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2'20, Četrt, leta .... „ MO. 7ia tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravništvu. ..Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništev in n pravni št no je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercat.o št.. 12, II. V Gorici, dne 20. novembra 1891 .■■JJgr.inJllgLri1 J.”11LI.. l!i!_L.__ 1. i_.. U .IL—■ ■ 111 ■■»!!»——pMji M O V* M, Oznanila in „poslanicc“ plača se za Stiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiska Ikrat, 7 2 1 rt n rt w A w ^ n n w n ^ n Večkrat — po pogodbi. Za veže črke po prostoru. Posamične številke dobivajo »e v pro-dajalnici G_. Likarja in v tobakarni T Munski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. -K A. Slovensko šolstvo. Govor poslanca K a r o 1 a K1 u 11 a v 64. seji državnega zbora dne 6. novembra 1891. Moja gospoda! Pred vsem prosim Vaše dobrohotne prizanesljivosti, če bodem v svojili razpravah omenjal stvari, o katerih se je že opetovano govorilo v tej visoki zbornici. Dobro vem, da ni prijetno zopet poslušati, kar se je že čulo večkrat, a verujte mi, gospoda moja, da je za nas še mnogo neprijetnije, da moramo vedno zopet ponavljati stare pritožbe. Postavljamo se tako v nevarnost, da postanemo nadležni visoki zbornici ter da dosežemo baš nasprotno tega, kar bi bili želeli. Dovolj znane so Vam zahteve, katere so priglašali v tej visoki zbornici zastopniki slovenskega naroda glede šolstva. Če navzlic temu o njih zopet govorim letos, daje mi k temu pogum z jedue strani stara prislovica: gutta cavat lapidem, 11011 vi sed saepe cadendo, z druge strani pa si štejem v svojo posebno dolžnost, da spregovorim letos, in sicer iz tega razloga, ker se o teh zadevah letos v proračunskem odseku ni razpravljalo, ker so bili ožji naši somišljeniki zadržani. Govorim, da bi se ne sklepalo iz našega molčanja, da bi bili opešali v svojih prizadevanjih, da bi bili le za pičico odnehali od svojih zahtev. Kdor hoče biti pravičen in nepristransk, priznati mora, da smo se mi v svojih zahtevah veduo šuštimo ozirali na obstoječe od-nošaje, kakor tudi na koristi države, kajti zahtevali smo samo ustanovljenje slovenskih paralelk na zavodih, namenjenih slovenski mladini. Ta naša zahteva bila je tem bolj opravičena in utemeljena, ker so se ljubljanske paralelke, katere je ustanovil prejšnji naučili minister, dobro obnesel, kar je priznala sama visoka učna uprava. Jednako zahtevo priglasili so zastopniki italijanskega prebivalstva glede italijanskih paralelk na goriški gimnaziji, katero pohaja italijanska mladina. Mi smo to zahtevo odkritosrčno podpirali, ker je to, kar je nam prav, tudi za njih pravično, ker želimo jednake pravice vsem in nočemo drugim prikrajševati tega kar zahtevamo sami. Visoka učna uprava izjavila je že večkrat v proračunskem odseku, kakor tudi v visoki zbornici, da bode pri volila, da se uvedo sukcesivno slovenske, oziroma tudi italijanske paralelke. A do zdaj ostalo je, žal, 'le pri lepih besedah, kajti Celje, Gorica in Trst čakajo še vedno zaman na tako uredbo tamošiijih srednjih šol, da bi slovenski mladini, ki ima v Celji in v Gorici vendar večino, oziroma italijanski mladini, bilo mogoče, da se poučuje v materinem jeziku, kar ji je po državnih temeljnih zakonih slovesno zajamčeno. Da, skoraj je videti, ka kor da bi se kesalo, da se je dovolilo toliko te zakonito zajamčene pravice in bi se hotelo zopet uničiti, kar se je že storilo v tej zadevi. Že takozvane slovenske paralelke, ki so se osnovale v Mariboru, razlikujejo se bistveno od ljubljanskih paralelk. Če bi se pa slovenske, oziroma italijanske paralelke hotele celo urediti tako,, kakor se je poslednji čas poskusilo v Gorici, kateri poskus pa se je, kakor sodim, zopet opustil, potem bi slovenske, oziroma italijanske paralelke postale bedne spake, kajti o slovenski, oziroma italijanski paralelki bi se pač ne moglo več govoriti, če bi ves pouk v materinem jeziku bil omejen samo na pouk materinega jezika kot učni predmet in morda .še na pouk veronauka in zemljepisja. (Tako je! na desni.) Vrhu tega opozarjam še na to, da .se zahteva od učencev, ki se prijavljajo za vsprejem v slovenske paralelke, isto toliko znanja nemškega jezika (Čujte! čujte! na desni), kakor od onih, ki se oglašajo za nemške razrede. S tem se dela iluzorična olajšava, ki se je hotela dati učencem, ki nemščine niso še popolnoma zmožni. (Res je! na desni.) Visoka učna uprava si jako prizadeva, da izvede reformo srednjih šol, za kar jej gre popolno priznanje in naj večja hvala, a jaz mislim, da bi si pridobila ne niaujo zahvalo, gotovo pa mnogo večjo zaslugo, če bi se potrudila za preosuovo srednjih sol v tem zmislu, da jih izvede po potrebah iu po željah posamičnih narodov. (Dobro! Dobro! na desni.) Če se pa postopa tako, kakor zdaj, morajo biti narodi nevoljni; in č e s e 11 e doseže sprava in s p o r a z u m 1j e -n j e m e j n a r o d i, katere žele vsi pravi domoljubi, verujte mi, da je velik del kriv d e p r i p i s a t i 11 a r o v a š učne uprave. (Res je! na desni), katero vodijo pri njenih ukrepih vsakovrstni politični oziri, ki pa z a nema r j a p o p o 1 n o 111 a n a j v a ž n e j i politični ozir, da bi z a d v o 1 j 11 e storila n a r o d e. (Posl dr. Trojan : Da bi izvela ravnopravnost). Drugo uprašanje, o katerem se je že večkrat govorilo v tej visoki zbornici in ki je za nas jednako važno, je, da se zopet ustanovi spodnja gimnazija v Kranji, katero je odpravil nesrečni ministerski ukaz. Verujte mi, gospoda moja, da nismo uporni, da nism 1 protivni proti odredbam visoke vlade, niti da hočemo po vsej sili prav imeti, nego da je nujna in neizogibna potreba, katera sili nas in deželni zastop kranjski, da se vedno obračamo do visoke vlade s peticijami in resolucijami ter prosimo za obnovljenje bivše kranjske gimnazije. Se le lansko leto sklenil je naš deželni zastop peticijo na visoko poslaniško zbornico, kakor tudi na visoko vlado. V tej peticiji se je poudarjala potreba spodnje gimnazije v Kranju, zdrava in lepa lega mesta, dalje kako po ceni je življenje in kako nujno je, da se razbremeni višja gimnazija v Ljubljani. Namesto, da bi bila visoka učna uprava uslišala to našo peticiji- in obnovila kranjsko spodnjo gimnazijo, ustanovila je spodnjo v Ljubljani, ki naj bi imela dvojni namen:- Razbremenila naj bi višjo gimnazijo v Ljubljani, ob jednem pa nadomeščala razpuščeno gimnazijo v Kranji. Ta namen pa se je desegel le na polovico. Pač se je po ustanovitvi nove gimnazije v Ljubljani razbremenila tamošnja višja gimnazija, ker je štela koncem šolskega leta 1889/90 nad 800 učencev, koncem preteklega šolskega leta pa jih je bilo .samo še 528. Ostalih 300 odpadlo je na novo ustanovljeno spodnjo gimnazijo. Nadomestila se pa kranjska gimnazija ni, kajti odkar se je odpravila, raste število učencev vedno bolj in se je pomnožilo zadnje leto za kakih 200. Početkom letošnjega šolskega leta bilo je na višji gimnaziji zopet 615 učencev, spodnja gimnazija pa jih je imela 390, to jc tako število, kakor je mnogo višjih gimnazij ne more izkazati. (Čujte! mej somišljeniki govornika.) A tudi ta polovični uspeh dosegel se je s takimi žrtvami, ki niso v nobeni pravi razmeri z uspehom. Te žrtve se ne tičejo samo državne blagajnice, nego zadevajo tudi duševno in telesno blagostanje naše šolske mladine, (tako je!) zadevajo najdražji zaklad, ki ga imajo roditelji sploh, zadevajo njih deco. Učna uprava namreč, gospoda moja, namestila je novoustvarjeno spodnjo gimnazijo v prostorih starega gimnazijskega poslopja, ki v nobenem oziru ne zadošča potrebam, ki se smejo sploh zahtevati od gimnazijskega poslopja, (odobravanje somišljenikov govornika.) Čuditi se moramo sploh, da je visoka učna uprava porabila te prostore, ker to poslopje ne zasluži zares druzega nego da se prav ydo tal podere in na novo zgradi. (Res je!) Če že prostori višje gimnazije niso nikakor vzgledni in ne zadoščajo niti terjatvam, katere stavlja hi-gijena, niti onim, katere zahteva znanost od šolskega poslopja (čujte, čujte! na strani somišljenikov govornika) mora se reči, da so prostori spodnje gimnazije prava sramota (pritrjevanje somišljenikov govornika). Učenci nameščeni so v zdravstveno nemogočih sobah, ki so bolj podobne ječam, a ne novejega, nego starega, predpotopnega veka. Sobe v pritličji so tako vlažne, da so se morali vsi fizikalični aparati in vse naravoslovne zbirke prenesti v prvo nadstropje, da so se rešile pogina. Sobe v prvem nadstropju so sicer suhe, a tako temne, da so otroci v nevarnosti, da izgube vid. Vrhu tega so te sobe tako tesne, da nimajo iste obsežnosti, katero bi morale imeti po obstoječih zakonih. Praviloma se namreč zahteva, da ima šolska soba najmanj 4*/a metrov visočine in za vsakega učenca jeden kvadratni meter prostora iu 51 a kubičnih metrov zračnega prostora. Omenjene sobe so 3 25 do 3'9 metrov visoke, a prostor za učenca je v prvem razredu h* 3 9 metrov, zračni prostor pa je mej 3—5 18 kubičnih metrov. Taki prostori so gotovo zdravju škodljivi in preverjen sem, da, če bi se jednaki nedostatki pokazali pri kaki zasebni šoli, bi jo bili že davno zaprli. Ti prostori so posebno nezdravi v zimskem času, ko je izpuhtenje močneje in se šolske sobe ne morejo zračiti mej poukom. Ti nedostatki so se poudarjali v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega v obliki interpelacije in jih je priznal zastopnik vlade z dostavkom, da se je deželni šolski svet bavil že večkrat z njimi in se hode prizadeval, da jih odstrani. Glavno besedo pa ima učna uprava, katera ima konečno o tem odločevati. Stavil bi torej do visoke učne uprave nujno prošnjo, da odpravi kakor hitro mogoče te nedostatke in priredi za novoustanovljeno spodnjo gimnazijo ljubljansko nove prostore, ki bodo zadoščali vsem zahtevam higijene in znanosti ter bi prav krepko prosil, da se ne odlaša dalje zgradba novega gimnazijalnega poslopja. Če nam je visoka učna uprava blagovolila predložiti naknadne kredite, in sicer za zgradbo ljudske in meščanske šole v Trstu s 25.000 gld., za zgradbo učiteljske pripravnice v Galiciji z 38.000 gld., visoka vlada pač ne bode našla izgovorov, da ne bi zahtevala jednakega naknadnega kredita za zgradbo gimnazijskega poslopja, ki naj bi se postavilo v Ljubljani. A še jedno hudo posledico moram o-meniti, katero je prouzročilo razpuščenje .kranjske gimnazije in ta se tiče bolj duševnega nego telesnega blagostanja naših otrok, o katerem sem baš govoril. Omenil sem že, da se z ustanoyljenem nove gimnazije v Ljubljani pač razbremeni tamošnja višja gimnazija, da se pa množi število u-čeneev, odkar seje razpustila kranjska gimnazija, tako da obe ljubljanski gimnaziji ne zadoščata več temu številu. Kaj je posledica tega vednega naraščanja ? Da se učenci, katerih je preveliko število, izredno strogo klasifikujejo, da se pri vsprejemu zahteva prav mnogo od njih ter da se na ta način odstrani od študiranja mnogo morebiti nadarjenih mladeničev, ki bi pozneje morda bili postali dike za deželo in za znanost, kajti znano je, da se pri mnogih mladih ljudeh razvija duh pozneje, nego pri drugih. To je nedostatek, kateremu bi se odpomoglo s tem, da se spodnja gimnazija v Kranju zopet o-živi, za katero se nahaja še popolnoma pripravno gimnazijsko poslopje in za katero bi ne trebalo državni blagajnici trositi toliko, kakor za zgradbo nove spodnje gimnazije v Ljubljani. Se drugi učni zavod mi je omenjati, ki je naj večje važnosti za slovansko prebivalstvo, t. j. spodnja gimnazija v Pazinu. Že v prejšnjih sesijah opozarjali smo na to, da bi gotovo bilo prav in primerno, če se osnuje za hrvaisko in slovensko prebivalstvo Istre srednja šola. Gospoda moja! Nedavno čuli smo iz ust gosp. ministerskega predsednika, ko je odgovarjal na interpelacijo poslanca Spin-čiča, da nemški jezik v Istri ni v deželi običajen jezik, in vender je tam za nemško prebivalstvo, najbolj samo za uradniške rodbine v Pulji, nemška gimnazija. Italijansko prebivalstvo ima svojo gimnazijo v Kopru, akopram stvarja le manjšino prebivalstva Istre. Ali torej ni prav in opravičeno, da se za 180.000 Hrvatov in Slovencev ustanovi posebna srednja šola, in sicer nižja gimnazija, in sicer v Pazinu (Popolnoma pravo! na desni), kjer je bila že prej cela gimnazija, ki se je premestila v Pulj ? Priporočal bi torej to zadevo na novo Vaši blagohotnosti, visoko učno upravo pa bi prosil, da ustanovi spodnjo gimnazijo v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom in da obnovi spodnjo gimnazijo v Kranju, da ne bi bilo videti, kakor da se slovanskemu prebivalstvu meri z drugo mero nego pa nemškemu. (Tako je, na desni). Nemška naselbina v Kočevju, ki broji vendar y le samo 15.000 duš, ima svojo gimnazijo (Čujte! na desni), katere jim mi ne zavidamo in jo jim puščamo prav radi, akopram je baš doma-činci ne obiskujejo posebno dobro. Ali prosim, privoščite vender 180.000 slovanskim prebivalcem Istre svoj zavod, in dajte nazaj kranjsko gimnazijo 100.000 prebivalcem naše lepe Gorenjske, katera ima štiri me« sta, več važnih trgov in prav mnogo vasij ter prebivalstvo, ki glede inteligence presega marsikatero drugo. Zatorej prosim še jedenkrat visoko vlado, da oživi kranjsko spodnjo gimnazijo, dobička ne bode imela samo kranjska dežela, nego gotovo tudi visoka državna uprava. Saj imamo v vseh strokah javnega službovanja pomanjkanje moči, ki se bode čutilo še bolj, ako se bodo odpravljali zavodi, ali pa se omejevali, kakor se godi pri nas. Sklepam s tem in prosim Njega ekscelenco, naj nam prilično pove, katero stališče zavzema visoka učna uprava nasproti uprašanjam, o katerih sem govoril. (Priznanje in ploskanje na desni. — Govorniku se častita z raznih stranij). Zaplemba. Prvo izdajo današnje številke zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi prvega dela našega poročila iz državnega zbora, v katerem smo pripovedovali o seji poslaniško zbornice danes teden. Pripovedovali smo, kako je baron G a u č zavrnil pritožbe poslanca Kluna o žalostnih šolskih razmerah na Koroškem in kako so mu levičarji k takim nepričakovanim izjavam z vladnega stola burno ploskali in pritrjevali. V tem pripovedovanju so nam ušli nekateri izrazi, ki so se našemu c. kr. državnemu pravdui-štvu zdeli preostri, zato nam jt. list zaplenilo. Proti zaplembi, ako bo potrjena, podamo ugovor. Državni zbor. O 66. seji danes teden moremo le na kratko poročati, ker res ne vemo, koliko smemo govoriti o kočljivih nastopih ministra Gauča proti nam Slovencem. Reč je taka-le : Pri naslovu „1 j u d s k e šole" v proračunu naučnega ministerstva oglasil se je k besedi tudi slovenski poslanec kanonik Klun, ki je po navadi drugih let jako mirno in stvarno razpravljal o naših opravičenih željah iu nujnih potrebah na polju narodne šole, posebno v obmejnih pokrajinah, kakor v Trstu in na Koroškem. Govoril je tudi o postopanju naučne uprave proti narodnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku na Kočevskem. Ta povsem mirni iu stvarni govor priobčimo v prihodnji številki. Na to je ustal baron G a u č ter med viharnim odobravanjem levičarjev odgovarjal posl. Klun u. Zagovarjal je sedanjo uredbo ljudskih šol na Koroškem in naposled veljavo nemščine, ki je po njegovih mislih vsem narodom v Avstriji neizogibno potrebna. , Ko je minister Gautsch med gromovito pohvalo levice dokončal svoj govoi’, hiteli so slovenski in mladočeški poslanci kar po vrsti k predsedniku, da so se vpisali kot govorniki proti izjavam naučnega ministra.— Ker je bila pa razprava sklenjena, morali so vsi govorniki izbAti po jednega glavnega govornika. Na našej strani je bila radikalna večina za dr. Gregorčiča: pozneje pa so se poslanci zjedinili za prof. Sukljeja, ker so dobili zagotovilo, da ne bo govoril kot dosedanji oportunist, marveč kot odločen Slovan in zvest sin svojega naroda. Določeno je bilo, da pride k besedi v naslednji seji, ki je bila preteklo soboto. Po ministru Gauču je govoril Rusin Barvinjsky, ki je priporočal vladi, da bi poskrbela za boljši pouk ruskega jezika v Galiciji. Zahteval je še nekaj novih ruskih učiteljskih izobraževališč ter ustanovitev višje ruske gimnazije. Za njim je prišel k besedi mladočeški poslanec Sokol. Dal je ministru Gauču, ki se je bil usedel zraven njega, prav krepak odgovor na njegove trditve. Govoril je dalje o stališču mlado* češkega kluba v šolskem uprašanju, katero sloni na načelih: šola narodna, avtonomistična in svobodna. — Na to je bila razprava zaključena in vršili sta se volitvi glavnih govornikov. Od naše strani je bil izvoljen kot govornik proti proračunu prof. Šuklje, kakor je povedano že gori. Za proračun je bil izvoljen koroški uacijonaleo G hoa. Pred sklepom seje je podal slovenski poslanec dr. Gregorec predlog o spremembi volilnega reda na Štajerskem. * * * Z veliko napetostjo pričakovala je zbornica govor posl. Sukljeja. Gospod poslanec j» ta pot zopet govoril tako, kakor zahteva naša narodna čast in kakor pričakuje od njega žaljeni slovenski narod. Celega govora ne moremo objaviti. Glavne točke njegovega govora pa so naslednje: Izjavljam, da smatram izvolitev za glavnega govornika kot posebno čast in ne za slučaj. Vodilni list levice rekel je opravičeno, da sem jaz med svojimi tovariši jeden najbolj zmernih. Morda sem bil baš zato izvoljen, da vzlic tej umerjenosti svoji v imenu razžaljenega naroda spregovorim nekoliko besed v obrambo (Pritrjevanja mej Slovenci in Mladočelii) in da zavrnem očitanja, ki so se dvignila proti nam z vladne strani in katera slovenski poslanci niso niti pričakovali, še manj pa od t.e vlade zaslužili. (Pritrjevanje mej kou-seivatiyci.) Potrudil se bodem govoriti mirno, tembolj, ker je naučili minister govoril z veliko in neosnovano, morda bi se dalo reči strastno razburjenostjo. Stvarnega povedal je naučili minister bore malo. Pustil je vse vspodbttdbe — in teh je bilo mnogo — pustil je vse velike probleme ravnodušno na strani. Vse njegovo govorjenje je bilo, kakor da je pred njim govoril jedini poslanec Klun in tudi pri tem ravnal se je po jako čudnem eklekticizmu. Posl. Klun povedal je mnogo, čemur ni odrekati stvarnega značaja. (Živo odobravanje mej Slovenci, Mladočelii in češkimi veleposestniki.) Naučni minister se jih je dotaknil le površno. S svoje olimpične visočine se ni oziral na to, jeli z avstrijskega stališča prav in dubro, da ob zeleni Adriji živeči slovanski narod v težkem svojem boju za obstanek pogine. (Živo odobravanje mej Slovenci in Mladočelii). Kaj je minister prav za prav povedal? Analizujmo njegov govor. Tretjina govora posvečena je malenkostnim zadevam, ki jih in poslanec Klun omenil, in zasoljena ju ta tretjina z nekaterimi zelo cenenimi dovtipi. (Prav dobro! mej Slovenci.) Za temi prišli so izvestni izreki, ki so deloma brez po-membe, deloma za avstrijske nenemške narode žaljivi. (Živo odobravanje mej Slovenci in češkimi veleposestniki.) In konec — borni konec navaja stvari, glede katerih more pedagog le z rameni zmajati, glede katerih se pa politik ne more prečuditi, da je mogoče, da v pravni državi, kakor je Avstrija (Posl. dr. Herold: Kakor bi imelo biti!) da v pravni državi, ki po ustavi vsem narodom jamči ravnopravnost, razvija zastopnik vlade nazore, ki žalijo v skrajni meri pravno čustvo avstrijskih narodov. (Živo odobravanj« mej Mladočelii, konservativci in češkimi veleposestniki.) Kaj je bil uzrok tej silni razburjenosti naučnega ministra? Jeli bil posl. Klun tako grozno poželjiv? Je-li morda za koroške Slovence zahteval Bog ve koliko visokih šol in akademij znanosti ? Drugega ni zahteval, nego da obvelja tudi za koroške ljudske šole državni osnovni zakon. Po členu 1!>., o d s t, a v k ti 3. t, e g a z a k o-n a, je določeno, daje v t i s t i h d e-ž e 1 a h, kjer p re b i v a v e č n a r o d o v, urediti učne zavode tak o, d a n i nikogar siliti, naj se uči druge-m u dežel n emu jeziku, ampak vsak narod naj ima priliko izobraževati se n a podlagi svojega j e z i-k a. Govornik polemizoval je na to z ministrom glede rekurza občine St. Jakob in potem rekel: Jaz nisem sentimentalne naravi, odkrito pa izpovem, da me je trinajstletni težki boj te občine za zakonito zajamčene pravice, boj, ki je nekaternikom liberalne barve povod k slabim dovtipom, močno ganil. Minister izustil je tičeraj nekaj takih dovtipov, s katerimi se mu je posrečilo pridobiti zadovoljnost posl.$ Svobode. Vkljub faktumu, da se ta občina že trinajst let bori za svoje pravo, očital je minister posl. Klunu, da dolži naučne organe pristranosti. Vajen sem zmatrati avstrijske ministre za čuvarje zakona, Tu se pa gre za flagrantno kršenje zakona in minister zavrača vender pritožbo, da se ravna pristranski. Govornik pojašnjeval je na to šolske razmere na Koroškem ter omenil, dajedo-šlo ministerstvu 33 prošenj gledA učnega jezika, Naučni minister ni o vsebini teli peticij črhnil niti besedice, naglašal je samo to, da jih je izročilo ,.Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.11 Kar je o tern govoril minister, ni drugega nič, nego gola in navadna grožnja, a Slovencev ne oplašijo niti grožnje niti nasilstva. (Živo pritrjevanje in ploskanje mej Slovenci, Cehi in češkimi veleposestniki.) Minister govoril je o postopanji, ki se vrši po gotovem načrtu in temu pritrjujem popolnoma, V zadevah, ki se tičejo naših rojakov na Koroškem, postopali bodemo vselej po načrtu. (Odobravanje mej Slovenci in Mladočelii.) Zastopali bodemo pravice svojega naroda v zmislu ustave, na katero je prisegel tudi minister, o čemer je pa bilo v učerajšnjem njegovom govoru bore malo malo čutiti. (Odobravanje mej Sloven- ci in Mladočelii. Posl. Gregorec: Na zatožno klop ž njim !) Posl. Šuklje: Glavna misel ministrovega govora, ako jo cenimo po njeni pravi vrednosti in z nekimi utesnitvami, je obče pripoznana resnica; v tej obliki, kakor jo je iznesel tičeraj minister pred zbornico, je silno pretirana. Minister je govoril 0 n eob hodui potrebi, da zna v Avstriji vsak izobraženec nemški jezik. Pripravljen sem, priznati to tudi v tej meri. Ali nismo sovražniki nemškemu jeziku in zahtevamo, da ga umeje vsak izobraženec. A v kaki zvezi je to z organizacijo koroških ljudskih šol? Hoče-li minister, da bi vsakdo, ki pohaja koroške šule, tudi drugega deželnega jezika, torej nemščine, zmožen? Ali misli, da kmetovalec, ki v kaki samotni dolini orje zemljo svojo, ne more živeti brez znanja tiste bore nemščine, ki si jo je o-svojil v šoli? S tem ponižuje šole v navadne učilnice za jezike. (Odobrovanje mej Slovenci) Čudna je usoda naše Avstrije, in mi Slovenci jo čutimo v tem trenotku. Ko so se letos na spomlad odpili ti prostori no-vovoljenim zastopnikom narodov, pozdravil nas je svetli cesar z nagovorom, v katerem je priporočal, da začasno popustimo svoje posebne želje in da se posvetimo rešitvi nujnih in velevažnih rečij. Slovenski poslanci ustregli so temu pozivu z lojalno in patri-jotično ndanostjo. C u d o vito m i r n i in m a 1 o b e se d n i s m o postali z a d n j i čas in m i s t e r s k i p r e d s e d n i k b o-d e p r i z n a 1, d a m u j e p r i t i s k a. n j e Slovencev le malo motilo spanje. Storili nismo tega lakim srcem. Težak je boj, ki nam ga je bojevati in pasivno ulogo svojo v tej hiši plačujemo doma s svojo popularnostjo (Tako je! mej Slovenci). Silno t e ž a k j e naš boj proti javnem n m n e n j u, k i v e d n o s i 1 n e j e in odločne j e z a h t e v a, d a p rest o-ji i m o v tabor M 1 a d o č e h o v. Doslej odbili smo vse napade. Sedaj pa usul seje čez nas u č e r a j š n j i g o v o r 1 n z v 1 a d n e s t r a n i se tako rekoč odobravajo tiste agitacije, ki so n a m n e v a r n e i n k i t r d e, da od sedanje vlade ni Slovence m p ri-č a kovati ničesar in da za s 1 o v e liske p o s 1 a n c e n i d r u g o d mest a, n e g o u a s t r a ni skrajne i n brez o-z i r n e opozicije. Poleg drugih zaslug, katere rad pripoznam, ima naučni minister tudi to, na katero opozarjam njegovega životopisca, da podpira s posebnim uspehom skrajne stranke. (Smeli mej Mladočelii). Propad staročeške stranke začel se j -tistim nesrečnim ukazom o dislokacijah in nezadovoljstvo, ki se je iz tega.rodilo, odločevalo ju pri mladočeških volilnih zmagah. Ali ta'uspeh še ne zadošča mitičnemu ministru, in par force imel bi rad poleg Mladoče-hov tudi Mladoslovence namesto nas zmernih Slovencev, ki smo se, službujoč sedanjemu sistemu, obrabili in katerim so vsled uče-rajšnjega govora postala tla prevroča? Skromne terjatve koroških Slovencev, kakor jih je iormuloval učeraj posl. Klun, razburile so ministra; kaj še le počne, ako bodo naši n a sledniki fo r m u I o v a I i svoje terjat v e n a p o d 1 a g i jugoslovanskega državnega prava? (Oho! na levi, pritrjanje na desni.) Mi tega ne bodemo storili, za nami pa pridejo drugi, ki to storijo. Učerajš-nji govor ne ostane brez gotovih posledic, ki se bodo izvajale v tem ali v onem zmislu. Ni mi znano, v kateri meri se misli sedanja vlada ideiitifikovnti z nazori naučnega ministra; mogoče, da nas čaka boj. M i sega ne b oj i m o, (Burno odobra vanje mej Slovenci in Mladočelii), vsprejmemo ga ne lahkomiselno, ali tudi brez bojazni. (Dobro! dobro! mej Slovenci. Posl.Tilšer: Vknpno z zavezniki). Spominjam se besed Calderonovih: „Čast je duši najsvetejša stvar, a duše vladar je-Bog“. Dobro, gospoda moja! Mi slovenski poslanci b o-d e m o tako ravnali in ves narod b o d e z na m i. Ravnali bodemo tako, kako r n a m ukazuje n a r o d-n a č a s t — k o n e c j e v b o ž j i h r o-k a h i n upa m, d a Bo g poštenega našega naroda ne bo d e dal u g o-n o b i t i. (Živo odobravanje mej Slovenci, Mladočelii in konservativci. Tudi poljski poslanci so se približali govorniku ter mu častitali. Mladočelii, Jugoslovani in nemški konservativci so jih pri tej priliki viharno pozdravili — kar je na vladnih in nemško - liberalnih klopeh vzbudilo nemajhno razburjenost). Za Šukljejem govoril je še glavni govornik za predlog koroški poslanec G h o n in trdil, da naučnega ministra govor utrdi narodni mir na Koroškem in da bodo koroški Slovenci veselja vriskali, ako se jim pove, kaj je minister govoril. G h o n trdil je nadalje, da je slovenščina v vsaki vasi drugačna, da je knezoškof Missia sam rekel, da Slovenci pismenega jezika niti nimajo in dolžil narodno stranko umora Podkloštroin; skratka premleval je, vse to, kar smo že tisoč in tisočkrat čitali v nemških novinah. Po Šukljejevem gčvorti sledila je cela vrsta stvarnih popravkov. Nemški konservativec dr. Ebenhoch je popravljal nekatere trditve liberalca Krausa ter je h koncu izjavil, ua nemški konservativci se popolnoma strinjajo z govorom poslanca Šukljeja. Tržaški poslanec B u r g s t a 11 e r je dejal nasproti Klunovim trditvam, da irre-dente v Trstu ni in da magistrat že od 1. 1362. skrbi za potrebne slovenske šole v Trstu. — Posl. Klun mu takoj odgovori, da slovenske šole so pač v okolici, v Trstu pa ne. Nasproti G h o u o v i m zanikanjam pravi, da vse, kar je trdil v svojem prvem govoru, more tudi dokazati. — Ža Klunom sta popravljala še češka poslanca Slama in Adamek trditve nekateiih nemških resnicoljubov. Na to je bil naslov „ljudska šola“ sprejet, P roti so glasovali tudi nekateri hrvatski poslanci, med njimi dr. Laginja in Spin čič. — Začela je razprava o proračunu ministerstva, deželne brambe. Prvi je govoril Mladočeli dr. Pacak, ki je govoril o narodnostnih odnošajih v naši vojski. Svoj ostri govor je končal z besedami: „ Za kaj se postopa z narodi, v miru po mačehovsko, v vojski pa vse drugače? Ne odtujujte narodov vojski z nazori, katere smo v 19. veku že preživeli, kajti v odločilnem trenotju bi u-tegnilo to imeti usodopolne nasledke!" Posl. S w oboda ž eli, da bi se kmečki delavci ne klicali k vajam takrat, ko so na polju najbolj potrebni. Posl. Salv a-d o r i priporoča ministru, naj bi voj^ie oblasti po milosti postopale s takimi vojaki, ki so po več let živeli v Ameriki ter odtegnili se vojaškim dolžnostim, a la so se pozneje vrnili v domovino. Poljak Popovski zahteva, da častniki morajo znati jezik moštva. — Razprava je bila na to prerušena. ID V Gorki, 17. nov. („Be:znejši nam mož, — ali pa G n tič ostane iri klub prestopi v naj-ostrejo opozicijo proti vladi, v kateri sedi ta i)i“ž. Tretje poti tu ni! — Proti izvolitvi dr. L a g i n j e podali so istrski Lahi tri ugovore, ki so bili izročeni legitimacijskemu odseku. Ti ugovori dajo le priložnost, da se bo v posla niški zbornici zopet razpravljalo samosilniško in okrutno laško ro-gobo)stvo proti istrskim Slovanom. Dr. Lagi-nja ni pristopil klubu konservativcev. — Admiral Sterneck naznanil je v pomorskem odseku ogerske delegacije, da bo treba v naši mornarici mnogo poprav in več novih ladij. Torej zopet nove, žrtve za vojsko ! Čudni, čudni prihodnosti hitijo evropske države nasproti! — Minister zunanjih poslov grof Kal no k g poročal je v delegacijah o zunanji politiki. Sedanji političen položaj more se smatrati p o v o Ij n i m. Ministru ni znano nikako uprašanje, ki bi moglo dati povod vojski, pač pa ima veljavnih zagotovil od sosednjih držav, da nobenej ni niti od daleč na umu, da bi napadla svojo sosedo. Presrčni sprejem nemškega cesarja Viljema na Angležkem je tudi porok, da se ohrani mir. Kronštatske slavnosti so sicer očitno pokazale medsebojne simpatije dveh velikih dežav, toda evropskega položaja niso spremenile. V v s h o d n i politiki stoji Avstrija na stališču berolinskega kongresa, t.j. da se ohrani samostojnost vseh balkanskih državic. V- Rumuniji so prevladale prijateljske razmere proti naši državi, v Srbiji pa nasprotno. Glede na Bolgarijo se stališče Avstrije od lani ni prav nič spremenilo. Princ Koburg ostane še vedno nepriznani knez bolgarski. — V nedeljo ob 4. popoldne je umrl na tvojem gradu v Smečni grof Rihard Clam M arti n i c, voditelj konservativnega plemstva na Češkem. Bil je uzoren in iskren češki rodoljub, kakor jih je malo med konservativnim češkim plemstvom. Rojen je bil 12. aprila 1832. V svojem 20. letu je vstopil v vojsko, katero je l. 1865. zapustil kot polkovnik. Štiri dni pred smrtjo napadlo ga je unetje pljuč, ki je v kratkem času podrlo znamenitega moža. iV. v m. p.! — V poslaniški zbornici pretekli torek je bil na dnevnem redu skoro jedrno le znani poplah na dunajski borsi. Vse stranke so in-terpelovale vlado, kaj misli storiti proti oji-c i j o zn e m n listu, ki je oni poplah uzročil. Taafft je trdil, da „ Wiener Tagblatt“ ni of-jicijozen list in je zatrdil, da vlada stori vse možne korake, da nzročitelje zadene pravična kazen. Prav dobro je Taaffeju odgovarjal dr. L nege r, ki je dokazoval, da imenovani list ima ozke zveze z vlado, — Minister G a u č in koroški na-cijonalec G h o n sta trdila, da so koroški Slovenci zadovoljni z nemškimi ljudskimi šolami in da so bile vse dosedanje peticije nekako le umetno zbobnane po političnem društvu za koroške Slovence. V ponedeljek pa je šla s Koroškega na Dunaj deputacija petih županov, na čelu njim deželni poslanec Muri, ki so dokazali. vladi in tudi Gauču samemu, da vse take govorice so neresnične in naravnost smešne. V torek je bila ta deputacija pri ministrih Falkenhaijnu in Schdnbornn, v sredo pa pri Taajfeju in Galiču. Zadnja dva sta jo sprejela skujmo; avdijenca je trajala tri četrt ure. Poslanci Ferjančič, Klun in Suklja so jo spremljali ter so prepričani iz dihi/enih odgovorov, da ti koraki ne bodo brez uspeha : Šolstvo na Koroškem s« žične zboljševati. Da bi tali te obljube ne bile zopet le prazne besede! — JV« čast vrlim Korošcem, ki so tako hitro dali Gauča tak odgovor, kakoršen mož zasluži ! — Pri naslovu „ljudske šole“ se je Hpisal kot govornik tudi naš poslanec dr. A. Grei/orčič, ki iti bil gotovo osvetlil v jiravi luči naše žalostne šolske razmere na Goriškem. Ker je pa bila razprava sklenjena, predno je prišel k besedi in je kot glavni govornik bil izvoljen prof. S u le I j e, moral je svojo namero opustili. Domače in razne novice Osebne vesli. — Preč. gosp. Frančišek Kranjec, doslej župnik v Soči, nastopil je že svojo novo službo kot župnik v Bre-ginju v . kobariškem Kotu. — V Trstu je umrl dr. Rihard B a z-z o n i, znani bivši župan tržaški. — Dne 23. t. ni. poroči se v Skriljah g. Janko K a v s, učitelj v Šmarijah, rodom Bolčini, z g.čno Antonietto F a v e 11 i. — Istega dne se poroči v Medani tamošnji rodoljubni veleposestnik g. Anton / u c-cliiati z g.čno Jožefo P e r i n. Mnogaja leta novoporočencem! I)i*. Gregor Tušar umrl je v Gorici dne 12. t. m. in v soboto, dne 14. t. m., smo ga v slovesnem sprevodu spremili k večnemu počitku. Ker je bil pokojnik po vsej deželi znan in priljubljen, priobčimo tukaj kratek njegov žiyotopis. Rojen je bil v Idriji dne G. marcija 1816.;- šolal se je v Ljubljani. Po dovršenem bogoslovju 5. avg. 18,-19. postal je adjunkt v ljubljanskem semenišču. Od tam je prišel najprej za kapelami v Mengiš in pozneje v Trnovo pri Ilirskej Bistrici. Ko so se naše gimnazije leta, 1850. preosnovale, bilo je veliko pomanjkanje učnih močij. Tedaj se oglasi jako nadarjeni in vedoželjni kapelan Tušar k izpitu iz klasične filologije. Prebivši izpit ter dobivši doktorat filozofije prišel je za sup-lenta na ljubljansko gimnazijo; ob jednem bil je preteki v malem semenišču, Aiojzije-višču. Profesorjem je bil imenovan najprej v Požun, od koder je bil pozneje premeščen v Zagreb. Ko so uvedli leta 1860. na Hr-vatskem v vse šole hrv at s ki učni jezik, morali so kopita pobrati vsi oni, ki niso bili popolnem vešči hrvaščini. Tako je prišel profesor dr. Gregor Tušar jeseni 1861. na goriško gimnazijo, kjer je poučeval klasično filologijo celih dvajset let. Iz tega časa je še vsem bivšim dijakom naše gimnazije v najboljšem spominu. Če se zberejo nekdanji goriški dijaki v veseli družbi ter se spominjajo mladostnih svojih dnij, gotovo ti omenjajo z naj večjim veseljem tudi bivšega svojega učitelja Tušarja. Vsakdo ti pove o njem kako zanimivo, kratkočasno dogodbico izza šolskih klopij, kajti Tušar je bil velik original, kakoršnih dandanes ne nahajaš več. Predaval je jako živahno, dejal bi, nazorno. Glas je imel jako močan, da se je razlegal daleč okrog, ne le po vsem poslopju, nego tudi po bližjem ribjem trgu in še dalje. Kedar je p r a v živahno predaval, tedaj so postajali ljudjčs po ulicah ter poslušali, a v bljižnjem sodišču so morali uradniki počivati. Nekako takov glas je moral imeti Homerov klicar Stentor; močnejšega pač ni imel! — Leta 1881. je bil upokojen ter užival lepo pokojnino 2000 f. Zadnja leta se je zelo zanimal za naše narodno gibanje. Odkar smo začeli Slovenci v mestu gibati se ter v mestni zbor postavljati svoje kandidate proti znani italijanski stranki, imeli smo v dr. 7’ušarju vedno najzanesljivšega somišljenika. Komaj je še lezel, a svoj glas je šel oddajat za dobro in pravično stvar. Kot vedno zvest Avstrijec ljubil je svojo domovino ter mrzil vse njene nasprotnike. Bodi ti večen spomin ter 1 e h k a domača zemljica! Učiteljske vesli. — Pretekle dni so se vršili izpiti usposobljenja na učiteljiščih v Kopru in Gorici. V K o p r u so izmed našega učiteljstva napravile izpit tri g.čne učiteljice in sicer: g.čna Julija plem. Iv 1 o d i č - Sabladoski (z odlik«), g.čna Jo-sipina Piano v Sv. Križu pri morju ter g.čna Kristina Piano na Proseku. Izpit sta naredila le d v a učitelja: gg. Andrej Lasič v Dornbergu in Josip Rakovšček v Kobaridu. Na goriškem ženskem učiteljišču so naredile izpit naslednje g.čne: Kristina I) olj a k v Solkanu (z odliko), Ana O s a-n a v Podgori (z odliko) — častitamo! — Dolinšek Apolonija, Bisail Bibijana, Komel Gabrijel, Rott Antonija, Pivk Marija ter učitelj g. Avgust Poberaj. Zalivala. — Podpisani odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda prav iskreno zahvaljuje vse rodoljubne prijatelje naše nježne mladine, ki so kakorkoli pripomogli, da seje podružnična velika „Beseda“ preteklo nedeljo prav sijajno in častno dovršila. Posebno pa zahvaljuje g.čni igralki in g.de igralce, pevke in pevce, v prvi vrsti igrovodjo g. E. Klavžarja in pevovodjo g. Ivana M e r c i n a, ki so se požrtovalno trudili za „Besede11 dober uspeh. Nadalje zahvaljuje vse naše rodoljubno občinstvo, ki je počastilo to vBesedo“ v velikem številu s svojo navzočnostjo ter dalo v blage podružnične namene vstopnine in radodarnih namečkov 166 gld. 60 kr. Še posebej pa zahvaljuje gospo Marijo in dr. Franca Kosa, za poslanih 10 gld., neznanega prijatelja mladine za 10 gld., gospo Avgusto Pirjevec za 2 gld., g. J. Hafnerja za 2 gld., dobrotnico iz Plavij za 1 gld., g.čno M. Grbec za 1 gld., Matka M a n d i č a v Trstu za 1 gld., Vjek. Spinčiča za 5 gld., gospo Josipino Iv' vačič za 2 gld. in znanega rodoljuba za podeljeno razšvečavo. V imenu naše slovenske mladine kliče podpisani odbor vsem skupaj še enkrat: Presrčua Vam hvala, preblagi sotrudniki in dobrotniki ! Bog Vam povrni! — V Gorici, 18. nov. 1891. — O Ibor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Josipina P r e m r o u, načelnica. K našemu uvodnemu članku v zadnji štev. pod naslovom „G.du d.u M a h n i č u v premislek11 dobili smo iz duhovskili krogov več jako laskavih priznanj. Ker je članek spisal uzoren katoliški duhovnik in iskren narodnjak, velja torej vse priznanje iz duhovskili krogov le duhovnemu sobratu, kateremu smo tudi mi od srca hvaležni, da gre v našem stvarnem boju z dr. M. tak6 uspešno in stvarno na roko našemu listu. — Hvaležni smo mu posebno še za prijazne besede in sodbe o „Novej Soči“, katero bi nekaterniki radi kar strli, ako bi mogli, v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov, kateri — ker proti listu ne morejo rovati — razlivajo svojo jezo nad urednikom. Da, besede župnika-urednika „ Vere i n sblatta,u katere je č. g. član kar navedel na koncu svojega članka, napisane so Kakor nalašč za dr. Mahniča, kateremu je d u h ovni sobrat dal v nekoliko štev. „Nove Soče“ dovoli gradiva za pošteno, trezno in stvarno premišljevanje—a ne le njemu, marveč tudi vsem tistim, ki so doslej kar slepo prisegali na njegov evangelij. „Corriere“ kvasač. — Z Lokev na Trnovski planoti nam pišejo: »Predzadnja štev. „N. S“ objavila je po „Oorrieru“ vest, da se je pri nas obesil neki gozdni čuvaj, ker je prišel ob milost svojih predstojnikov. „N. S.u je izrecno poudarjala, da je to vest posnela po „Corrieru“, ker imela je že večkrat priložnost prepričati se, kako nevarno je zaupati pisarijam in poročilom židovskega lista. Kakor že velikokrat poprej, tako je bila tudi ona vest popolnoma i z-mišljena. Mož, katerega je goriška Židinja „obesila“, živi že od 4. t. m. zdrav na duhu in telesu v Židovski ulici v Gorici, če se ne motim prav pri židovskem mežnarju. Dotičnik doslej tudi ni imel še kakega podobnega povoda, ki bi ga gnal v smrt, kakor trobi „Corriere“ po svetu. Če krivonosnica tega ne veruje, naj gre pogledat k njemu; on ji že pove resnico, saj je zelo zgovoren človek." — Tak6 dopisnik. Imenovani list res kaj slastno naznanja vse mogoče samomore; to pa stori vselej prav po židovskem in framasonskem načinu, kakor da je samomor nekaj navadnega, kar ni vredno našega pomilovanja. Kedar pa primernih samomorov ni — si jih pa izmišljuje. In to je list goriškega italijanskega razumništva! Iz Kobarida, 19 novembra. — V ponedeljek došel je sem generalni zastopnik banke „Sla-yije“ blagorodni gospod Hribar in k oj drugo jutro, T torek, podal se na pogorišče v Dol. Ravue pri Drežnici. Po natanenej iu vestnej cenitvi škode vrnil se je isti dan k nam v Kobarid. Že drugo jutro prišli so pogorelci, ose m, z županom g. Kranjc-em k gospodu Hribarju v Devet,ak-ovo gostilno. Po zaslišanju teh in podpisih zapisnikov in pobotnic, izplačal je gosp. Hribar za banko vsakemu koj cenjeno škodo v sredo in dopoldne v četrtek, kav «o dutični prav hvaležno sprejeli in obljubili svoje žive dni biti zavarovani pri tem zavodu. Čudno pa je to, da od banke „Ph8n ixJ še danes ni nikogar ceniti škode drugim osmim pogorelcem, ki so bili pri tem zavodu zavarovani. Ali ne veste, da „k d o r hitro d d, d v a k r at d d !“ Vsestransko je torej priporočati naša narodna banka „Slavijau pred vsemi drugimi. Naj se torej vsakdo potrudi koj oglasiti se za zavarovanje svojega imetja pri zastopnikih banke „Slavije“. — Radodarni doneski. — Iz dosedanjih poročil pod tem naslovom prepričali so se čitatelji naši, kuk6 slovenski rodoljubi na Goriškem pri raznovrstnih priložnostih in zabavah zbirajo radodarne doneske za prekoristne „Slogine“ učne zavode v Geriči. Presrcna jim hvala! Le tako dalje! Naši nasprotniki nam delajo vse mogoče težave in zapreke, zatrt naj pa slovenski narod priskoči „Slogi“ še v večji meri na pomoč, da bo mogla še uspešneje vršiti svojo prevažno nalogo na polju narodne vzgoje v goriškem mostu! Iz T o 1 m i n a smo prejeli 11 gld. 70 kr. v jako naudušenem spremljevalnem pismu, v katerem je povedano, da je to lepo svoto nabrala vesela družba na Martinov večer pri Jošku v Tolminu. (Dobili smo 50 kr. več, katere smo pa upisali po želji kot udnino za jednega gospoda za 1. 1891.) Presrčua hvala rodoljubnim dobrotnikom in nabiralcu! Gosp. Alojzij Makovec v Brjah pri Rihembergu je poslal že zopet 3 gld. 20 kr., katere je nabral na shodu sv. Martina v družbi rodoljubnih Rihemberžanov in Brejcev. Živeli vrli rodoljubi! Dalje so darovali v isti namen: Rodoljub v Lahih 5. gld. Josip Ivančič v Gorici za poslednja dva meseca 10 gld. Josip Mašera v St. Mavru 6 gld. Ivan Filipič v Ločniku 5 gld. Auton Jerkič 1 gld. Iguacij Gruntar v Logatcu 5 gld. Župnik I. L. 2 gld. Drobne novice. — Obizzijeva tiskar- n a razpošlje prve dni meseca decembra svojim od-jenmikom brezplačno svoj skladni koledar za 1. 1892. — Tudi ta teden doposl&nili nam Številk pražkih razstavnih srečk ni bila nobena izžrebana. Toliko namesto pismenih odgovorov. Ako kdo kaj dobi, naznanimo mu v posebnem pismu. — Iz K o b a r i d a smo prejeli veselo poročilo, da se tamkaj snuje požarna straža. To namero gojijo Kobaridii že dolgo časa, zadnji požar v Ravni jih je pa vspodbudil, da svojo namero čim prej izvršijo. O tej važni reči nam je naznanjen še poseben dopis. — V V o 1 č a h se je osnovalo „Mlekarsko društvo11, katero smo že pred par tedni naznanili. V odbor so izvoljeni gg. K. Hvala predsednikom; A. Urbančič, A. Podreka, 3. Bukovec, J. Lazar, J. Andrejčič in A. Carli, ki so odborniki. Prepričani smo, da bo novo društvo hitro napredovalo v veliko korist prijazne volčanske vasi. Gotovo pojdeta potem po njenem zgledu tudi Čiginj in Kozarsko, kjer je dosti živine za posebni društvi. V slogi je moči — Goveja kužna bolezen na gobcu in parkljih semtertje še vedno nadleguje našo deželo. V zadnjem času je bilo več slučajev v Pierisu in v Štijaku. — Uradna „W i e n e r Z e i t u n g“ naznanja, da gospodarji po trtni uši okuženih vinogradov dobe olajšanja v plačevanju davkov. — „L e g a N a z i n a 1 e“ bi rada ustanovila v našem Devinu laški otroški vrt in laško šolo. „Coiriere“ se javno dobrika kneginji Hohenlohe, da bi v ta namen prepustila jedno svojih hiš. Devin-c i, ki ljubite svojo slovensko domovino, pozor! — V L o č n i k u bo 29. t. m. občni zbor ta-mošnje „Legine“ podružuice. Predsednikom nameravajo izvoliti moža slovenske korenine, ki ima za soprogo bivšo družico pri blagoslovljenju slovenske zastave v Gorici. Sloveuija, žaluj radi toli žalostnih odnošajev ob Tvojej zahodni meji! — Na Kor oškein so imeli že zopet hudo povodenj. Cesta od Rajblja do Predela se je na treh krajih posula ; rudnik v Rajblju je močno poikodo-dovan. — Znameniti sejni sv. Andreja v Gorici začne letos prav na svetnilov god v ponedeljek 30. t. m. — O tržnih cenah moremo na kratko tv ko-le reči: moki, žitu in sladkorju cena rast«, kavi pa pada. Vino se drži v visokih cenah; vse kaže, da bo vino letos še mnogo dražje, ker ga je razmeroma le malo več v deželi. — P o g o r e 1 c e m na R a v n e m pri Kobaridu je ta teden precenjeval škode gosp. Ivan Hribar iz Ljubljane. Ker je bil dobil poročilo, da je mnogim rodbinam vse pogorelo, ker so imele, nesel je nekaj tisočakov že seboj, da so tudi v tej nesreči uresniči pregovor: „I)vakrat d A, kdor hitro d&“. — V Kobaridu snujejo javno knjižnico. Temelj jej je položil kobariški rojak gosp. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Logatcu, ki je ob zlati maši bivšega dekana preč. g. Andreja Jekieta daroval v ta namen 100 gld. ter obljubil večjo zbirko knjig iz svoje knjižnice. O tej važni ustanovi bomo šey govorili. — Živo srebro se res dobiva na Srpenici, kakor smo o svojem času poročali Prišel je mine-ralog z Dunaja, ki je našel, da je v rudi veliko ii-vega srebra. Tako smo izvedeli iz ust nekega Srpe-liičana. — V časopisu „Budapester Illustrirte Zeitung“ od 16. t. m. čitamo jako laskavo pohvalo o gosp. Josipu Stieglerju, vrlem oskrbniku pri deželnem glavarju grofu Coronini-ju v St. Petru. Ta pohvala nas jako veseli, ker vemo, da je zaslužena. ^Več o priliki. — Že ves ta teden imamo v Gorici porot-niške obravnave, o katerih bomo na kratko poročali prihodnjič. Med porotniki ni nobenega Slovenca, a vendar imajo . mučno opravilo z veliko odgovornostjo, da morajo sod>ti — Slovence. I/. goriSke okoliee smo prejeli jako oster dopis, ki govori o „fantovskem petju11. Dopisnik po vsej pravici ostro graja razvado slovenskih mladeničev, da semtertje še vedno popevajo nečedne laške pesmi. Vspodbnja jih dalje, naj bi opustili to grdo razvado iz prejšnjih časov, ko smo Sloveu-ci še narodno spali, ter poprijeli se jadino le naših lepih narodnih pesmij. Slednjič dopisnik obžaluje, da se v goriški okolici ta-k6 malo goji umetno petje, katero bi povzdignilo v očeh vseh okoličanov slovensko pesem tak6, da bi iz slovenskega grla ne prišlo več ono nelepo laško ali furlansko rjovenje. — To so glavne misli dopisnikove, katere toplo priporočamo vsem rodoljubom v okolici v blagovoljen premislek. V gorifiki okolici se nam sicer ni prav nič bati po-laščevanja, a zai adi tega nam ni treba držati popolnoma križem rok, da naši okoličani v narodnem življenju ne napredujejo tak6, kakor bi lahko. Vabilo k veselici, katero priredi ,.Pi vaŠki Sokol“ v nedeljo d n 6 22. t. m. v či-talniških prostorih v Prvačini. Spored: 1. D. Jenko „Naprej!“ godba; 2. H. Volarič „Venček,“ zbor j 3. Volarič „Pozdrav“; 4. A. Hajdrih „0erkvicau, čveterospev; 5. C. M. Ziehrer „Avstrijski glasovi14 valček, godba; (i. Klaič „Misli moje“ čveterospev; 7. E Vašek „0 ti moj dom!“ zbor; 8. A. Hajdrih „V tihi noči“ čveterospev; 9. Goldini Hostnik „I)va gospoda pa jeden sluga,“ burka s petjem v enem dejanji. 10. Srečkanje 6. dobitkov. Početek točno ob 6. uri. Po besedi ples pri katerem sodeluje orkester 8. mož. Vstop k besedi 20 kr., sedež 10 kr., k plesu 1 fl. K obilnej udeležbi vabi uljudno Odbor. Iz beneške Slovenije nam sporočajo : „Č. g. Anton P a v š a, slovenski duhovnik v Prosnidu, je moral vsled bolezni zapustiti svojo službo, ter se je podal v Claujano pri Palmi, kjer se v milejšem podnebju zdravi pri svojem bratu, duhovniku Alojziju, kateri je tudi pred jednim letom zaradi bolehnosti moral zapustiti službo v Matajurju, da si tam doli zdravje bolje utrdi. Bog daj, da bi kmalu oba dobro okrevala, in da bi se mogla vrniti v službo v slovenske kraje, kjer je slovenskih duhovnikov tako živa potreba". Zalivala. — Podpisanec prav toplo zahvaljujem g. podžupana Antona Bitežnika, c. kr. žend. stražnika g. Janeza Lukana in druge svoje sosede, ki so se Bkrbno potrudili, da se je ogenj v moji hiši še o pravem času in brez velike škode pogasil. — Očitna hvala in zahvala tudi naši zavarovalnici „Slaviji“, ki je škodo v mojo popolno zadovoljnost cenila in tudi že izplačala. Anton Bitežnik, v Ravni pri Batah št. 1. je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta /TTv 20 kr. več. N* VNPll (Ulili /h v oj n i n P je m oj h tu doiinnn, zakonito j ] varovana varstvena I /n a ni k si. I A JiT ~ J Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Tum se tudi dobi: Naznanja se, da javna dražim zastav il III. četileta 1890. t. j. mesecev julija, avgusta in septembra, začne v ponedeljek 7. decembra 1891. 'n se bode nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavlja vilice in Ž njo združene hranilnice. V GORICr, dne 5. novembra 1891. ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam mej dolgotrajno boleznijo pokojnega našega sorodnika, Dr. Gregor-ja Tušar-ja, duhovnika iu e. kr. upokojenega gimnazijskega profesorja, skazovnli na katerikoli način svoje sočutje , ter vsem onim gospodom , ki so našemu predragemu pokojniku ska-zali zadnjo čast, osobito gospodom voditeljem in profesorjem tukajšnjih šol, čestiti duhovščini, gospodom bogoslovcem in dijakom izrekajo presrČno zahvalo Žalujoči sorodniki. V Gor i c i, dni 15. nov. 1891. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, znijenje in lečenje ran ter poleg tegn tudi blaži bolečine. V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 (Motite Mice sv. Antona Padovansk N* vneli delih za-voj n In e je m oj n tu dodana zakonito varstvena znamk«. GLAVNA ZALOGA B. FRAGNER, Praga, št. 203-204, Mala strina, lekarna „pi-i frnera orlu11. i/QF~ Poštna razpošiljatev vsak dan. 'TBSlS Ivan Houfanslii trgovcema Urbančiči Gosposki ulici. Kdor Sit obuvalo, obrne naj se do i, čevljarski mojster med e m in Organom v uveneev potrebuje kako njega. («) išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le x majhnim trudom zasluži se 100—300 glil. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Rndriucy sirasee 5S. Iv el e trže c z vinom v Gorici ■■ ima v svojih založnicah (v Ma- Jjj gistratni in Stolni ulici ter na Genera liscu — Prehod Edling) j vsakovrstna ^ domača vina, bela in črna istrijanska fju1 ter J A bela dalmatinska yina, rkP Pisarnica A se nahaja v Magistralni ulici v Kalistrovi hiši na voglu proti ^ Generališču. fgi PRODAJA NA DEBELO H jKtfMiri-Msr«)!; || ljisoka opravnina, jjj aj U stalna plača, «| # J predplačilo, ® 5 dovolim vsakemu, I j| ki se peča s pro- tj L dajanjem srečk g § in srečkinih knji- g ^ žic na obroke. I Weehselhais H. Furlis X i IludupiHt, Franz \ 6 Oeak^asse 12 W Naravne mineralne vode iz raznih stu-dencev. Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino i konjski ovet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja '0$T novoustanovljena lekarna Baciita v Baladi št. 16. v najemu Alojzija špecerijskih prodajalaicah po deželi in po mestoh. evn/ri Ludwig»bu^6 varstvena inamka varstvena inamka. Izdajatelj iu odgovorni arednik Aud. Gabršček. — Tiska A. Al. Obizzi v Uorici