Hitrejša in cenena gradnja šolskih poslopij
Na posretovanju o graditvi osemletnih šol, T\ je bilo na pobudo Zveze društev arhitektov v začetku aprila v Ziigrebu. so razptavljali o načinih, s katerimi lahko arhiitekti prispcvajo k usklajevanju raz-položljive«ra šolskega prostora s ix>troba-mi šolske reforme.
Razlogi, ki so priprljali do težavnega stanja glede .?olskoga prostora, s« večino-ma znani. To je ivezadosten in slab pode-dovani šolski sklad, ki mu je vojno po-stošenje povzročilo precej škode; neza-dostno investiranje sr&dstev v giradnji> novih šolskih prpstorov; posebno v me-stih; končno nerarionalno trošenje mate-rialnili sredstpv za gradnjo šolskih po-slopij. ki so začela z začetkom 1. l^^obil-neje dotekati.
Analiza tega zadnjega ra/.dobja v katerem smo sorazmerno z našimi eko-nomskimi mo>.n<>stni'. rlajali nekaj v-ečja sredstva za gradnjo šolskih zgradb. kaže. da srno v tem ra/.d-ubju gradili predvsem drage šole. bolj točno ix>vedano. da se šolski prostor ni povečal v ^nrazmprju z mvestiranimi srodistvi. Ccprav navaiajo kot vzroke tesfa sploštn- sl«b<>sti našesa gradbeništva ali dra;<e. gra-dlienc stroške, je trcba osnovn: vzrok iskati v dejstvu. da se je intenzivnejša irraHtlev šol zaoela brez resnejših priprav. To se predvsem nanaša na iK>mtinjkanje splošnih perspek.
stran
28. IV. 1957
NA«A SKUPNOST
tivnih planov posameznih mest, okrajev in področij v odnosu do inreže šolskih zgradb. Zato šolske zgradbe niso biJe pra-vilno razporejeae, tako da n.iso bile vedmo racionalno izkoriščene.
Poslopja osemletnih šol so bila pogosto /.grajena po zelo raznolikih programih, celo tedaj, ko so jih gradili za enako šte-vilo otrok in isto vrsto šol. Pri tein se je" pri nekaterih zgradbah pretiravalo, po-sebno gl.ede števila i.n velikosti tistih pro-storov, ki spadajo k osnovnemu prostoru — učilnici. Ceprav su nekatere izmed teh dobre šolske zgradbe, vendar, če jib. vza-memo v celoti. niso v skladu s potrebami našega Jolstva — glede na to, da se upo-rabljajo določeqi prostori le od časa <iv časa — kcr smo na račun njihove zgra-ditve počasneje gradili najosnovnejši šolski prostor, ki nam ne zadošča. čeprav teee delo v dveh ali treh izrnenah.
Pocenitev graditve šolskih prostorov lahko predvspm dosežerno s pravilnim planiranjem vse šolske mreže in z osvo-jitvijo tistih postavk iz šolske reforme: po katerih se ves učno-vzgojni proces ne dogaja sani-o v šolskem poslopju, teniveč tudi izven njega v sodelovanju z družin« in okolieo otroka. računajoč 5 čim bolj aktivnim sodelovanjem otrok V teni pro-cesu. Na tem področju je največjega p*-mena sodelovaiiic med prosvotnimi de-lavci. pedagogi, arhitekti, higieniki in dni?imi.
Eden izmed vzr-okov. ki if» prav tako vplival   na   v°like   razliko   giede   graditvp
šolskih  poslopij,  je  pomanjkanje določe-- . njh    sp^ošnib.   smernit    glede    tehničnih, j varnostnih, higienskih in drugih. pagojev. Prcdpisi  so -zelo  pičli in   zastartli  in   jih redko uporabljamo.
Način graditve šolskih zgradb ima pred-vsem obeležje uerazvitosti nasSega grad-beništva. Praksa je pokazaJa, <la traja rok graditve ue-kega šoUkega poslopja v me-^tih okrog dve leti. Seikjj se v na.šem grad-beništvu posebn-o v zvezi s stanovanjsko gru*litvij<j trudimo, cta bi povečali delovno storilnost, osvojili in uvedli nore mate-riale ia metode graditve, uporabljali nove konstrukcije, pospeševali industrijske me-tode grajanja itd. RezuUati teb na[K>rov bodo nedvomno vplivali tudi na [Kjccnitev in hitrejso graditcv šolskih zgradb. Da bi v tem pogledu dosegli večji uspeli, je po-trebno. da prei izctelamo standarde, na katerih osnovi bo mogti-če izvršiti tipiza-cijo posameiznih prrin, ki posp<?šu|ejo in paeenjujejo grajenje.
Končno lahko k hitrejši in cenejši gra-clitvi šolskiti prostorov v znatni meri pri-speva izdelava načrtov v sezoni pred ¦if>zono graditve Za izdelavo načrta za šolsko zgradbo je treba porabiti več časa kakor za dru-jre nafrte. da bi opravili rse Tredhodne analize za prihranke v dispo-^iciji. izbiri si^tema. U[)orabi kon;trukcije i>preme in podobno, da bi dosegli naj-1m>1jšo rešitev. ki bo ustrezala tako v pe-dagoškem    kakcr    r    gospodarskem    po-
M. B.