Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice
v	v
T R Z I C
Jt(oj jt/ /rurvT^a
STATUTU
Komisija za izdelavo statuta je v glavnem svoje delo dokončala Razmnožili smo toliko izvodov osnutka, da 12000 prejeli po en izvod vsi člani centralnih samoupravnih organov, samoupravnih organov po ekonomskih enotah, tovarniški odbor sindikata, odbori sindikata po ekonomskih enotah, sekretariati mladinske organizacije in pa vsi člani Zveze komunistov v podjetju.
Komisija je dala sledeči predlog za razpravo o statutih:
Ive razpravi naj bi se vršili z vsemi zgoraj navedenimi, ki so prejeli osnutek statuta, vršili pa bi se izven delovnega časa.
Vsebino statuta se bo pri tolmačenju razdelilo v štiri glavne dele.
Prvi del, ki ga bo tolmačil tovariš Lado Rozin, bo v glavnem zajel sledeče:
-	politika razvoja in gospodarjenje organizacije podjetja,
-	planiranje -programiranje,
-	razvijanje nove proizvodnje,
-	organizacija in kontrola proizvodnje,
-	integracija in kooperacija.
Drugi del bo tolmačil tovariš Ivan’ Bergant in bo zajemal organizacijo samoupravljanja, in sicer:
-	upravljanje podjetja,
-	upravljanje ekonomskih enot,-
-	upravljanje nižjih delovnih enot,
-	pravico in dolžnosti glavnega direktorja, strokovni organi direktorja:
tretji del bo tolmačil tovariš Janko Lončar, in sicer:
-	ugotavljanje in obračun rezultatov dela in delitev dohodka,
-	organizacija finančnega in materialnega poslovanja.
»strti del bo tolmačil tovariš Karel Kravcar, kjer bo za; v grobih obrisih sledeče:
-	delovna razmerja in zaposlevanje,
-	socialno zavarovanje in higiensko^tehničuo varstvo,
-	družbeni standard,
-	zaščita podjetja - poslovna tajna,
;o
-	odnos do družbenih skupnosti,
-	oddih in rekreacija.
-	politika izobraževanja.
Da bi-se celotni delovni kolektiv čimbolj seznanil z vsebino osnutka statuta in da bi sleherni član delovnega kolektiva imel možnost.in priliko aktivno sodelovati pri razpravi, je komisija predlagala, naj bi ekonomska enota predilnice imela s oiri razorave, ina-Ln ica štiri, oplemenitilniea tri, zunanji obrat j. eno in uprave eno razpravo.
Te razprave naj bi se vršile med rednim delovnim časom ter bi prizadeti oddelki med tem časom ne obratovali.
Te razprave naj bi se vršile na sledečih mestih:
- en del tkalnice v učilnici centra za izobrazbo (statistika)
- en del tkalnice v srednji etaži nove tkalnice,
-	en del predilnice v učilnici centra za izobrazbo,
-	en del predilnice v okrepčevalnici,
-	oplemenitilniea v, adjustirnici,
-	zunanji obrati in uprava v učilnici centra za izobrazbo.
Prvo razprave bodo od 12. 'februarja dalje ter se predvideva, da bodo končane do konca februarja. Po vseh razpravah bo komi sija ponovno predelala vse predloge - in pripombe ter približno v sredini marca dala Centralnemu delavskemu svetu prečiščeno besedilo statuta v potrditev.
Pri samih razpravah, ko posamezni oddelki ne bodo obratovali, bo izgubljenih cca 3.000 delovnih ur. Prav zaradi tega bodo obratna vodstva sama predlagala, kdaj, odnosno katero' uro naj se obrat ustavi, da bi bili zastoji čim manjši*
Po sprejetju statuta pa bo treba takoj pristopiti k izdelavi vseh poslovnikov in pravilnikov, kateri bodo morali do po drob nosti precizirati vlogo in funkcijo posameznega organa ali komisije, ker je nemogoče, da bi bile vse podrobnosti, zajete 7 statutu, ker bi na ta način statut lahko obsegal preko 500 strani.
komisija upravičeno pričakuje, da bodo razprave prinesle oim-več pozitivnih predlogov in pripomb k osnutku statuta. Vse Im kretne predloge, ki jih bodo dali posamezniki, bomo objavili prihodnji številki “Tržiškega Tekstilca".
v pi
“ ar. -
DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN OBČINE TRŽIČ
Prav te dni se je na terenu tršiške komune začela razprava na zborih volilcev o družbenem načrtu in proračunu, katerega bodo poslanci obeh zborov Občinske skupščine na eni svojih prihodnjih sej sprejeli in potrdili.
Družbeni plan predvideva, 'da se bo- brutto proizvod v letu
1964.	povečal za 7 % in bo znašal preko 16 milijard dinarjev. Narodni.dohodek naj bi se v zvezi s tem povečal za 7,1 $ in naj bi znašal na prebivalca skoraj 595 tisoč dinarjev, ali
na zaposlenega 1,493.000.- dinarjev.
V industriji, razen Tovarne lepenke, ki bo vsleu rekonstrukcije obrata znižala brutto proizvod za 6,9 f°, vsa industrijska podjetja predvidevajo porast od 7 do 15 i°.
Gospodarski načrt predvideva, da bo tržiška industrija napram letu 1963. izvozila v inozemstvo za 9,5 7° več, dočim bo uvoz .povečala le ža 4,2 fo. Za leto 1964. se predvideva, da bi industrija izvozila skupno za 21,1 f> vse svoje proizvodnje,
od tega: - HPT za 964.OOG dolarjev
-	PEKO za 9O8.OOO dolarjev
-	ZDIT za 320.000 dolarjev...
-	KOSE za 3OI.OOO dolarjev itd.
Nadaljnji gospodarski razvoj komune predvideva v letu 1964. zb. 3 mili jarde- 2 4 mili j onov inv e s t i ei j, o d te ga bo
~ uve
?ti —
cije za osnovna sredstva v 321 milijonov, investicije za
gospodarstvu znašala 2 milijardi družbeni standard pa preko 700 milijonov dinarjev, od: tega samo za stanovanja 433 milijonov, v gradnji bo preko 150 stanovanj, razumljivo pa, da vsa ta stanovanja'.v latu 1964. še ne bodo vseljiva. Za investicije v šolstvo bo porabljenih I30 milijonov, in sicer ža šolo na Zale:: rov tu 84 milijonov in za -prizidavo šole v Krizah 46 milijonov dinarjev.
Za vzdrževanje vaških poti, mestnih ulic in cest IV. reda na področju komune bo porabljenih 9,3:00.000,- dinarjev, za rekonstrukcije' cest pa-17 milijonov SOD., tisoč denarjev. Za vodovode bo~porabljeno 43 milijonov, in'sicer za vodovod iz loma 10 milijonov, za vodovod v Podljubelju 15 milijonov, ostali znesek pa za manjše vodovode, kot je .Spodnja-Bistrica, Preska, Snakovo, Sobenje, Žiganja vas itd.
Za načrte kot so glavni urbanistični načrt občine, zazidalni načrt Bistrica - Ročevnica, načrt za kanalizacije, načrt za gasilski dom, načrt za TVD Oartizan, načrt za razsvetljave- Ra-
vne, za novo cesto odnosno priključek na avtocesto (razsvetljava) $ skupno bo treba plačati za načrte preko 17 milijonov 'dinar jTSVv---
Proračunska sredstva v letu 1964. pa bodo porabljena kot sle-di:	-	'	.'
-	skupno financiranje strokovnega šolstva na območju okraja Ljubljana stane občino Tržič 33,436*000j- din,
-	okrajni cestni Sklad 22 in pol milijonov dinarjev,
-sklad za šolstvo v občini 141,660.000.- dinarjev.
Na zadnji seji pa je občinska skupščina izglasovala predlog, .da.se formirajo Še sledeči skladi:	-
za kulturo in prosveto, ki naj bi bil v višini .1 .$£.Od vseh dohodkov občine, kar bi znašalo 3,878,000.- dinarjev;, za. teles-, no vzgojo 1,4 vseh dohodkov .občine ali 5,430.000.- dinarjev. Sklad za borce 1 % vseh dohodkov občine ali 3,878.000.- dinarjev. Iz proračunskih, sredstev naj bi se za turistične investici je•financiralo 8 milijonov 900 tisoč dinarjev.
Poleg' tega pa naj bi se v proračunu zasiguralo 1 milijon sto tisoč dinarjev za izvedbo tradicionalnih športnih prireditev kot so: Zeleniški veleslalom in pa vsakoletni Motocros v Pod-. Ijubelju.-
Za zdravstveno zaščito in pa za preventivo v zdravstvu je za-sigurano iz proračuna 13 milijonov 200 tisoč dinarjev.
Za dotacije kot so Eadio Tržič, Knjižnica, Cestni sklad, Sklad za štipendiranje, Gasilski sklad, vsem organizacijam in društvom, za sofinanciranje sodišča, katastra, Zavoda za spomeniško varstvo in pa časopisa "Glas” pa se bc financiralo iz proračunskih sredstev '44,357.000.- dinarjev.
Seveda pa bo ta načrt doživel na zborih volilcev še nekatere' spremembe in pa dopolnila.
4-	+
+ + +	++ + '
+4 h—h	+4 4+
++ ++ ++ ++ ++ ++ +4	4+ ++
+++	+++
+ +
ZAHVALA
Vratarji in dežurni gasilci 'se zahvaljujemo vsem, ki. ste nam. ob priliki novega leta poslali darila in čestitke.
PROBIEMATIKA O PLANU IN PROIZVODNOSTI ZA LETO 1963 IN- PRIMERJAVA Z LETOM 1962
Pr .••Clinica:
Prvotni letni plan sa loto 1955« io bil v predilnici pri bazni Ere 34 - 2,902.611 kg, ki pa -je' bil z mesečnimi plani nekoliko korigiran tako, da 30 seštevek mesečnih planov 2,932.858 kg, ki pa je bil dosežen s 3,072.939 kg, to 30 104,78 tc-r se -je.izvršen je plana v primor3avi z leten 19-62. znižalo za 1., 49 $«. če pogledamo in primor3ano izkoriščanje vretonskih ur v primerjavi s latom 1962. vidimo, da so se zastoji povedali za 1,6 $> v odnosu na.število ur za obrat sposobnih vreten, ali 4,766.690 ur zastoja ved, kot v preteklem letu in gre to povečanje v glavnem na račun .odsotnosti delovne eile. Ljudi'po spisku je bilo v tem lotu povprečno 420 in. se je v primerjavi Z letom 1962. znižalo za 33 ljudi, ko jih je bilo ro spisku povprečno 453-Odstotnk izostankov' delovne sile go jo znižal za 0.,4 $ ali 6 ...4 moor*, in sicer so 'se . znižali izostanki porodnic. • n end ene nt 'jo na račun nekoliko sla.beo kvalitete bombaža in izkoriščanja odpadkov v primerjavi s proteklin letom nižji, in sicer jo padel is 95,69 l v lotu 1962. na 94,4-1 $ v letu 1953» Deformiranih kppsov' pa je bilo v letu 1962. 10.691 kg ali 0,32 odstotkov in v letu 1963. 4.810 kg ali -0,13 ■$.
7 letu 1963. je bilo narejenih 18,2 6 .basnih' gramov na vre tens kr. ur, medtem, ko jih je bilo v
preteklem letu 18,64 gramov storilnost je v primerjavi letom 1962. v porastu, saj ja bilo v letu 1963. na. 100 kg preje pri bazni Em 34 porabljenih 26,85 delovnih ur, v letu 1962. pa 31,42 delovnih ur.Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 117,02.
Sukalnioa:
V sukalnici je bil prvotni plan pri povprečni Hm 9 » 2 za. lete 19'63 - 555.446 kg, ki pa se. je vsi3d neupoštevanja letnih dopustov (večja naročila za kmečko prejo, katera ni bila planirana" in-60/2), dvignil na 588„426 kg (seštevek mosečnih planov) in jo bil izvršen s 556.949,9 kg, ali z 99,75 /S ter se je- iavršc-nje plana v primerjavi z letom 1962. znižalo za 6,71 ■#. Zastoji vretenskih ur oziroma izkoriščanje ja ostalo v glavnem is.t.o kot ,v letu -1962., ko je. bilo 81,5 odstotkov, v lotu 1963. pa 81,9 $.'Bilo je 50.618 z;> stojnih vreteniakih ur man-j, k o t.v pr0 t ekiom l e tu »
Po spisku jo bilo v letu 1962. povprečno 42-ljudi, v letu 1963. pa 49 ali 7 ljudi več.
Odstotek izostankov delovne sile se je naproti letu 1962 dvignil, in sicer za 4,8 ; aia 3. delavce) povečali sc
se bolezenski izostanki in v
manjši mori izostanki porodnic.
Storilnost .jo nekoliko : padla ; za ÌOO kg preje pri povprečni Nm'9,2 je bilo porabljenih 13,93 delovnih ur, ali 0,41 delovnih ur več, kot v letu
1962.,	ko je bilo porabljenih
13,52	delovnih ur ».. .Indeks storilnosti V primerjavi z letom
1962.	pa je 97,C6.
Motovilnica:
Letni plan motovilnice (na podlagi mesečnih planov), ki je Znašal 75.365 kg pri. povprečni Ihn 21,74, je bil izvršen s 66.465 kg in znaša 88,19 fio, V primerjavi z letom 1962i se je izvršenje znižalo 3ä 8,80 fi>.
Po spisku je bilo v letu 1962 povprečno 10 ljudi, v letu
1963.	pa 7 ali 3 manj, kot v preteklem letu. Odstotek izostankov' delovne sile se je znižal za 12,9 fi° in to v glavnem na račun nižjih bolezenskih izostankov.
Storilnost še. je dvignila;
za 100 kg preje pri povprečni, in 21,74 ge bilo porabljenih 24,79 delovnih ur, ali 3,61 delovnih ur manj, kot.v letu 1962. Indeks storilnosti na-pram letu 1962., pa je 114,56. ■
Tkalnica;
Kakor v ostalih obratih, se je tudi v tkalnici prvotni letni plan korigiral, in sicer zaradi izločitve ozkih strojev (povečanje navijalni-. ee), prestavitve ATH in KGVO avtomatov in pa, da je bilo
i	•
planiranih Ì80 Slitoka zv .	.
medtem, ko jih je v pogonu samo 176. Iz zgoraj navedenih razlogov se'je prvotni plan 29 594197 votkov za leto I963. znižal na 27,747*264 votkov in je bil dosežen s 100,42 fio, to je s 27.865.35i votki, prvotni letni plan. 15 ? 467 <■ 668 kvadratnih metrov pa. se je zr.i žal na 15,139 -128 kvadratnih metrov, ki pa je bil izvršen s 14,841.159,8 kvadratnih m, ali 98,03 fio* Izvršenje plana kvadratnih metrov se je v primerjavi z letom 1962,- znižalo za 1,40 fio, izvršen j e plana votkov pa za 0.65 fi». Zastoji statvenih ur so se nekoliko dvignili, in sicer iz 17^9 fi v letu 1962. na
18,5	fi v letu 1963. in to v glavnem‘na račun čakanja na osnovo« Po spisku je bilo v letu 1962. povprečno 568, v letu 1963* pa povprečno 597, ali 29 več' kot lani» Na račun bolezenskih izostankov se je v primerjavi z lotom 19.62» odstotek izostankov delovne sile znižal za 0,5 fi, medzem ko je ostal odstotek izostankov samo tkalk na isti višini - 13 fi°»
Povpr ecnoie tno i zkori 3č an j e na Sliteks avtomatskih statvah je bilo 75,96 medtem ko je bilo v IV, tromesečju
81,52	fio, kar je za 10,36 fi višje, kot v IIItromesečju, ko jo bile 71,16 fii Storilnost se je dvignila; za 1*000 votkov je bilo porabljenih 44,10 delovnih ur ali 3,51 delovnih ur manj, kot v letu 1962., ko je bilo porab-
1Jonih 47,61 delovnih ur. Sterilnost v primerjavi z letom
1962.	pa je porastla za 7,96 odstotkov.
Oplemenitilnica:
V oplemenitilnici je Ml za leto 1963. plan i4.6OO.Oi4 m2
izvršen s 15..769.695,8 kvadr , metri, kar znaša 103,01 $, medtem ko je bil plan 275.580 enot izvršen z 291.564,7 enotami ali 105,80 io. Izvršitev plana kvadratnih metrov se je v-primerjavi z letom 1962. znižalo za 1,86 it izvršenje plaha enot pa za 2,64 i°-
v
Ce primerjamo delovno silo z letom 1962., ko je bilo na
spisku povprečno 135 ljudi, vidimo, da je stanje v letu
1963.	nižjo, saj jo povprečno na spisku le 129 ljudi. Odstotek izostankov delovne sile se je napram letu 1962. znižal za 1,- i» ali 2 delavca in to na račun nižjih izostankov bolezni in izrednih dopustov.
Storilnost je zaradi pom „nj-kanja (v rednem času) surovega blaga in surovega blaga za beljenje padla; za 100 enot je bilo porabljenih
94,07	delovnih ur ali 6,92 ■delovnih ur več, kot v letu 1962. Indeks storilnosti napram 1962. pa je 92.64.
Roman Planinc
TKALKA NA DELOVNEM MESTU
Pod zgornjim naslovom nameravam'nakazati problem, ki ga pri nas nekateri površno ali napačno- obravnavajo, ali pa mu posvečajo premalo pozornosti. ,
Tudi v našem podjetju smo .‘prišli do spoznanja, da je treba novinko - bodočo tkalko priučiti po sodobnih metodah poučevanja na delovnem, mestu. Tako smo že pred štirimi leti pristopili v okviru našega Centra za izobrazbo k priučevanju tkalk na osnovi izdelanega učnega načrta ob pomoči inštruktorja za stroko v šolski tkalnici in priučevalk n'a delovnem mestu. Skupno je bilo do danes priučenih 121 tkalk in tkalcev, ki se uspešno delajo v proizvodnji. Program priucitve tkalke razdelimo na dva. dela. V prvem, to je teoretičnem delu, se novinka seznani z delovanjem tkalskega stroja, organizacijo in pravili podjetja, končnimi proizvodi, značilnostmi preje, glavnimi deli statev, pomenom njegovega bodočega dela v proizvodnji, kakor tudi.s sistemom delovnih norm in nagrajevanja. V drugem, praktičnem delu, preidemo, na tolmačenje razčlenitve dela, t.j. operacij in gibov pri tkanju, odpravljanje napak in njihovih vzrokov pri
ilsltt. l’a» priuältvani đc'bl, ki tra*?a 3 do. :t.rfco<*jir.i _ dohi-~n-virdk--svoje stroge.
Pri analiziranju dela .posameznih tkalk lahko ugotovimo' večji uspeh, C-j. so tile tkalke piar lino in zadosti priučene. Pri tgm se pokažejo tiste operacije, pri katerih tkalke'največ gi-eš.e in ki so tudi.vzrok'nizki proizvodnosti.
Za. primer si oglejmo, v katere gibe razčlenimo operacijo "polnjenje čolnička”'; '
1,	prijeti Čolniček z levo roko,
2.	preklopiti vretenc z desno roko.
3» izvleči prazno cevko z desno roko in jo vreči v zaboj, 4» seči in-prijeti novi navitek z desne roko,
5.	" natakniti novi navi tek z desno roko,
6.	poiskati začetek niti in preklopiti vreteno z desno roko,
7.	vpeljati votek v očesce čolnička z desno roko,
8.	odložiti čolniček na, prsnik z leve roko,'
Poglejmo, katere napake- najčesce delajo tkalke, čeprav so na videz nepomembne.. Tkalka prime čolniček z desno roko in natega prestavi v levo roko, začetek niti išče', pred nati kom novega natika na vretenu in šele nato natakne navitek na vreteno itd. Podobne napake se lahko dogajajo pri vseh delovnih operacijah, Pri analizi dela tkalke ugotovimo včasih vrsto napak, ki. povzročajo večje zastoje in znižujejo proizvodnjo. Idealna metoda dela, ki je' tudi no jbol j- '-Racionalna , izgls.-da takole:
1.	tkalke naj opravljajo pri ovojih delovnih operacijah, samo potrebne gibe, sli z .drugimi besedami rečeno, tkalke.naj ne opravljajo odvečnih gibov-
2.	gibs naj povežejo v skladno »or c d; .,
3	- delajo -naj mirne krp z hlastanj a« •
Znati moramo ločiti pravilno hitro. d slo od hlastajočega načina. Hlastanj i je znak telesna in duševne napetosti in je za' tkalko zelo utrudljivo. Pri opazovanju, tkalk bomo ugotovili, da dosežejo tkalke, ki delajo mirno in, -pr.evdarno, v povprečju večjo in kvalitetnejšo ' proizvodnjo. 'Pri tkalkah, ki slabšo dosegajo delovne norme, pa lahko ugotovimo z razdelitvijo operacije v posamezne gibe in s pomoč jo'meritve Časa -nepravilnosti' pri delu, ki pa so. z organiziranim poučevanjam dajo odpravitiv
S pravilnim načinom in boljšimi, rn.it odami princ e van j a bomo vzgojili in si' zasigurali s sodelovanjem tkalk,' mo jstrov in. strokovnih služb soliden kader tkalk,, id katerih sta v glavnem odvisni kvaliteta .naših proizvodov in doseženo raven proizvodnosti. dela,	’
\kjnmKr se nezgod

7 •-	'r - CGmbV' ' "S bil'O V
.	C	'
ii 7 - 3ic p' : a j c t j u " r e g i s t r ir hn i h 1 i. : Aru inln. nezgcd 3 od toge.
6 pri delu ter 3 na, poti na delo. in r dela. Ponesrečili
pa s o s e :
vzrok pokvarjen tkalski stroj.
JOŽE SELISKAR, pr e gle dova-' lec blaga v opleiienitilnici« Med razgovorom s sodelav-
' com je zamahnil z- desno ro-
VEEA PINTAR:, iti:; ilka, je : na p.: ti. ns.'.dale: 'padla, pri tem pa se je. udarila na obe koleni . V bolniškem staležu .je bila 21 delovnih, dni.
ÌV/.NKA RIBNIKAR, tkalka, se . je pri izvlačenju prhzne cev-,'kè iz"čolnička urezala na vzmet na vretenu v palec desne roke. V bolniškem staležu jo bila 8 delovnih dni. Vzrok - pokvarjeno vreteno.
JOŽEFA ; MUZIK, .vodnica snemalne kolone v : predilnici je na poti - na delo padla in se udarila na desno roko. V bolniškem .staležu je bila 3 delovne dni..
IVANKA HRIBAR, tkalka. Pri ravnanju votka v zabojček na tkalskem '.stroju' jo je udarila 'udarna ročica na levo roko. Iskati je morala zdravniško pomoč ter je zato ostala domi.. 4- delovne dni'.
Vzrok - motnje v tehnološkem procesu ter preziranje nevarnosti.
DANA PRETNAR, tkalka.,Med poslu Sevanjem tkalskega stroja je ponesreoenki priletel s sosednjega stroja čolniček in ji poškodoval členek desne noge. V bolniškem staležu je bila 10 delovnih dni.
ko ob škarje, ki jih je ime1 v žepu v bluzi ter se pri tem urezal. Boloval je 8 . delovnih dni.
Vzrok - nepazljivost.
CIRIL FRANTAR, mojster prstan čevih strojev. Ko je natikal mazalno cevko na železni nastavek, mu je pri tem spodletelo, da je s komolcem desne roke zadel ob zagonsko ročico elektromotorja in s tem spravil motor v’ pogon. Pri tem so mu zobata, kolesa zgrabila levo roko. Nezgoda je terjala g delovnih dni izostanka v decembrur V januarju je še v. staležu.
Vzrok - motnja v normalnem tehnološkem procesu tor naglica pri delu.
JANEZ SLATNAR, strojni ključavničar - strugar se je poškodoval' pri snemanju planske plošče s stružnice. Priščipnil" si je sredinec desna roke med. ploščo in struž -ni nož: Z dela jo izostal '7 delovnih dni »•
Vzrok - preziranje nevarnosti
FRANC .KAVČIČ, delavec v belil« niči blaga je ne. poti z dela padel in se udaril na levo stran prsnega koša,, V bolni-
3kom staležu ja "bil '7 delov- -nih dni .'	. • - ...
• ’S :	,.	- :
J INKO SP-3NDA1, električar, ( .: 5 : / po?. doval pri dviganja elektromotorja- s- tem, da mu je padel le-ta na palec desne noge in. mu .ga poškodoval., V decembru. je bil v staležu 7 delovnih dni. ■ Vzrok - počen železni drog za dviganje elektromotorjev.
IVANA ICESANIK., tkalka je ne- ; kaj trenutkov pred nezgodo pripravila prazen lesen blagovni. valj za zamenjavo, medtem pa ji je padel na palec desne noge in ji ga po- , škodoval. V decembru je imela tri dni bolniškega dopusta.■
Vžrok -'motnje v normalnem tehnološkem procesu in nagli-, capri delu.
Skupno je bilo v mesecu de— . cejnbru izgubljenih 87 delovnih dni, od tega 56. za ne- ; zgode pri. dolu in 31 za ne- . zgode ha poti na delo in z dela, ■	.
Poleg tega sta se v mesec december zavlekli še belova- -nji za dve nezgodi, in sicer: Vili Dangersie - 2 delovna dneva in Boštjan lisi er - 6 delovnih dni.
Vseh dni v decembru je bilo torej izgubljenih 95, od tega'64 pri delu in 31 na poti .
Ce sedaj ob koncu leta pregledamo celotni pregled nezgod, potem vidimo, da jih je bilo., 95, od tega 80 pri
•delu ter’ 15 na poti na dolo
in z dela. Za mezgo:.: g_i-delu je bilo izgubljenih 906 delovnih dni, za nezgode na poti na delo pa 363 delovnih .dni, skupno torej 1269 dol.
• dni. V 1 e tu 1.9-62. je bilo stanje nezgod nekoliko ugodnejše, saj je bilo vseh nesreč skupaj 7.8, od tega 17 na poti. Temu ustrezno je bilo tudi število delovnih dni, ki so bili izgubljeni, manjše, saj znašalo skupno 712, od tega 567 za nesreče £ri delu in 145 na poti. Kaj več.nezgod je v letu 1963. imela ekonomska' enota tkalnico, in sicer 37 s 423.izgubljenimi delovnimi dnevi, če k temu. primer jamo predilnico, ki je imela le 16-ne-■ zgod in 148 izgubljenih delov, dni, vidimo, da bo v bodoče precejšnjo skrb treba posvetiti prav tkalnici. Precej pa nam da misliti tudi dejstvo, da je med. ponesrečenci na peti na delo kar 9 oseb ali 60 i s 331 izgubljenimi delovnimi dnevi iz tega obrata, čeprav vemo, da ima tkalnica v primerjavi s številom \^seh zaposlenih, ki znaša v povprečju za leto 1963. - 1534, le nekaj preko 600 zaposlenih, kar ne znese niti polnih 40 odstotkovi Deloma je za večje število nezgod pri delu v tkalnici vsekakor kriv star strojni park, ki pa se bo v letošnjem letu precej obnovil.
Vsekakor bo v letošnjem letu treba posvetiti čimveč skrbi preprečevanju, nesreč, prav ta-

ko pa .l«*eb*«no odpravi dati
•Se ostale napake, ki lahko
v večji ali manjši meri neposredno ali* posredno vpli-
'i ','j' I , ' , hi <■'	<	•
vajo na iteuijo higiencsifio—*&h-
ničnega varstva v našem podjetju.
++++
+ + + +
+ + + +
+ + + + ++++ +++ + ++++
Hinko Podjavoršek
\
ASA KONFEKCIJA
Konfekcija, katere obrat ustanavljamo sedaj tudi v našem podjetju, ni nekaj novega. Že 1914. je bila ustanovljena pod imenom "Domača tvornica rublja" (DIR) v Zagrebu prva tovarna lahke konfekcije, to je izdelovanje, perila. Začetki težke konfekcije segajo v leto 1922., ko je bilo osnovanih, več manjših podjetij (Habitus in Metka, v Zagrebu). V Varaždinu se je zaradi potreb tržišča prilagodilo predelavi blaga v konfekcijske oblačilne predmete podjetje "Tivat", ki obstoja danes kot velik tekstilni kombinat z imenom "Varteks"» Manjša podjetja so bila osnovana tudi v Beogradu. Ta podjetja so proizvajala v svojih delavnicah le majhne- količine izdelkov in so se usmerjala na takoimenovani sic; obrtniki so najemali delovno silo in na. naj-primitivnejši način izdelovali oblačila, ki so jih nato pošiljali nazaj v podjetja.
Po osvoboditvi se je začela industrija konfekcije razvijati hitreje,ker obrtniki niso mogli zadovoljevati naraščajočih potreb prebivalstva. Večja podjetja, ki so bila. osnovana sicer že preje, so pričela delovati po letu 1945 na industrijski način. Proizvodnja je tekla v glavnem z obstoječimi stroji, ki niso odgovarjali industrijskemu načinu proizvodnje. Obnova strojev je bila torej potrebna; naša. konfekcijska industrija jo dobila nove stroje. Poleg podjetij kot Varteks v Varaždinu, Partizan v Beogradu, Kamensko in Napri jed v Zagrebu, "Alija Hodjič" v Sarajevu, "Borac" v Travniku, "Slavonija" v Osijeku, "Vojvodina" v Zemunu in "Pregres" v Zagrebu, ki so bila ustanovljena 1945. leta, je zrastlo v 18 letnem obdobju še več manjših podjetij. Leta 1951- so prevzeli tovarne v upravljanje neposredni proizvajalcii, Podjetja so se pričela ukvarjati z organizacijo in analizo tržišča, stimulirana,prizadevanja delovnih ljudi pa so se odrazila tudi v boljši kvaliteti izdelkov«
konfekcija je področje, ki ima vsekakor bodočnost. Zaradi prihranka na materialu in zaradi industrijskega načina dela so konfekcijski izdelki cenejši od izdelkov, ki so izdelani po meri. V industrijsko razvitih deželah, kjer konfekcija hitro sledi modi, se oblači z izdelki konfekcije 70 do 95 i° vsega prebivalstva,
ludi Pri nas predvideva perspektivni plan 7 letnega razvoja povečanje lahke konfekcije za 5,7 krat, ali za 15,000,000 kvadr. metrov letno, pri težki konfekciji pa računamo è 5,8 kratnim * povečanjem (za 8,5 milijonov kvadratnih metrov letno), če bomo hoteli izvršiti postavljene plane, bodo potrebni kadri, rekonstrukcije in reorganizacije, specializacija in temeljita analiza domačega in tujega tržišča,
7	našem podjetju do sedaj nismo imeli obrata konfekcije. Položaj na tržišču nas sili, da tudi v BPT ustanovimo tak obrat. Potreba, da predelamo motarsko blago v gotove konfekcijske izdelke je narekovala prilagoditev izdelavi posteljne konfekcije iz beljenega blaga in izdelavi posebnih krp za izvoz, Z našimi izdelki nameravamo pokriti vrzel, ki vlada na tržišču posteljnega perila. V Jugoslaviji deluje na tem področju sicer 6. podjetij, katerim pa predstavlja posteljno perilo le del- njihovega sortimenta* V perspektivi računamo tudi s predelavo dama-stov v konfekcijske izdelke. Razumljivo je, da bo potrebno vse artikle, ki bi prišli v poštev za konfekcioniranje, temeljito proučiti tako glede tržišča, kakor tudi proizvodnje.
Obrat konfekcije, ki v mesecu februarju pričenja z delom, bo opremljen v glavnem z brzošivalnimi in specialnimi stroji "Singer". Nekateri stroji so že v podjetju, ostali pa bodo prispeli lotos. Proces proizvodnje je urejen po najsodobnejših metodah, ki so do zdaj poznane v industriji lahke konfekcije. Zato se mora prilagoditi proizvodnja v našem obratu temeljiti delitvi dela, zaposlene pa je treba priučiti za hitrostno proizvodnjo. Seveda je to nov oddelek, ki ga bo treba razvijati perspektivno po sledečih etapah:
a)	priučevanje delovne sile za industrijski način izdelave,
b)	pois.kusna proizvodnja in osnova za postavitev racionalne redne proizvodnje in
c)	redna proizvodnja.
V perspektivi naj bi bilo v obratu konfekcije 30 strojev, zaposlenih pa naj bi bilo v tem oddelku približno 100 ljudi. Ker je obrat samostojna ekonomska enota, bo imel svojo administracijo, svoj transport in svoj delavski svet. Ustanovitev novega, oddelka ni enostavna naloga. Upamo, da jo bomo rešili uspešno, saj
'3p‘	,,	.	M	I .i.‘ * I ',%ff HMjr* j*. ; \y * iž,
»arnaio tfMhUfcWMi •*•	«a be»o	Se * fes.!*«;:. **«—-*
noeti 'prodati»j>jp»tagni del svoja proizvodnje v kcnfekoioiiirani
oblici, če bomo hoteli uspešno poslovati’.
yndrovske vesti
ÌZV0Z
V zadnjem mesecu leta - decembru, so bili v našem podjetju na novo sprejeti sledeči:	••
Prane Valjavec - v tkalnico . Adama Rozman - v predilnico Lizika Toplak - v predilnico-Štefka Košir - v predilnico Jože Komac - v tkalnico
Izstopili pa so sledeči:
-vsi iz tkalnice:
Angela Krnaie - v pokoj Rudi.Hafner - pravil-odpoved Marija Krivec -	- " -
Kaše podjetje je bilo v letu 1963* med ostalim zadolženo za izvoz blaga. Plan, ki je bil postavljen na začetku leta, je znašal 3,300,000 kvadratnih metrov blaga.
Izvozili pa smo:
5,142.789 kvadratnih metrov blaga, kar predstavlja na-■pram obvezi prekoračenje plana za 55,84 i>.
		& & Sc	&	
		io io i	1° ;	
+	■ -f "	+ + +	+	+
i* '	fl	t	" C	O	♦	•
Kazim Omerovič
PROBLEMATIKA S TIP3NDI5AKJA BODOČIH STROKOVNIH KADROV V NAŠEM PODJETJU
Problematiko štipendiranja bodočih strokovnih kadrov izvaja v našem podjetju Upravni odbor Centra za izobraževanje na osnovi Temeljnega zakona o štipendiranju, Pravilnika c štipendiranju, ki ga je sprejel Centralni delavski svet ter na osnovi planskih, proizvodnih letnih in perspektivnih potreb podjetja.
Če hočemo razumeti slaba in dobre strani tega področja, si ogle mo nekaj najvažnejših nalog kot sol
1,	ugotavljanje potreb po štipendiranju,
2.	razzisi štipendij, .
3.	izbor štipendistov,
4* določanje* višine osnovnega in-, stimulativnega, dela.
štipendije '	•
5» sklepanje pogodb in razveljavljanje le-tehp 6, spremljanje uspehov štipendistov.
1.	Ugotavljanje potreb sloni-na naslednjih postavkah:"
-	k?p j zahteva spre j e ti ‘proizvodni letni plan z ozirom na "stroko in.obvladanje posameznika ali skupine,
*■' kakšne, strokovno usposobljene .ljudi- zahteva realizacija, perspektivnega proizvodnega plana podjetja,’ če upoštevamo kvaliteto, produktivnost, rekonstrukcijo-, mehanizacijo;, . avtomatizacijo itd.	-
2.	Razpis štipendij mora vsebovati naslednje:	-
-	vrsto šolo y
-	kdo.. ima, prednost1 pri izbiri (otroci padlih .borcev, elani delovnega kolektiva, otroci članov delovnega kolektiva, dijaki z odličnim uspehom, tisti, ki se' obvežejo za dalj casa službovati po končani šoli v podjetju - interna pogodba, dijaki z območja občine Tržič),
-	katere pogoje mora kandidat izpolnjevati za ustrezno šolo. Razpis je javen in se objavi preko oglasnih desk v podjetju in na oglasni -deski Občinske skupščine, po potrebi pa tudi
v tisku, Razpis se objavi 30 dni pred izbiro štipendistov,
3.	Izbor štipendistov
Izbor štipendistov je iz veš razlogov težaven, ker se javlja malo -prosilcev, OtežkeSe.n. je predvsem zato, ker so prosilci večinoma'pretežno iz drugih krajev Slovenije in zato njihovih razmer in okolja, v katerem živijo,-ne poznamo zadosti-, da. bi lahko ..pravilno presodili .moralne in politične kvalitete pr osilca ,	' ., ;;.	- '	... . .
Zaradi. ;pra~kar omenjenih težav, posebej pa še zaradi stanovanjske stiske je Upravni odbor Centra za izobrazbo sprejel sklep, da-se ne sprejema prosilcev iz drugih krajev in tako smo odvisni od; domačih prosilcev iz naše' občine.
Veliko je med prosilci žensk, za katere pa z ozirom na naš tehnološki postopek žal nimamo potreb.
h« Določanje vii ine štipendije je odvisno od vrste šole, letni' ka ter premoženjskega stanja prosilca. Do sedaj se je višina štipendij gibala po pravilniku o štipendiranju, in to za srednje šeše do največ 12,000.- din, za višje in visoke šole pa do 15,000.- din.
Z ozirom na porast življenjskih stroškov je Centralni delavski svet sprejel sklep, da se povišajo štipendije in to:
-	za srednje-, sole na 13.000.- din
-	za višje in visoke šole pa na 20.000.- din
Nadalje so štipendisti srednjih šol deležni stimulativnega dela štipendije, ki je odvisen od šolskega uspeha v vsakem letniku, in sicer:
-	za odlično oceno din 9.000.-• - za prav dohro oceno din 5.000,-
Štipendisti višjih in visokih šol pa dobe za opravljene iz-
-	z odlično oceno	din 4.000,-
-	s prav dobro oceno din- 2.000.-
-	z dobro, oceno	din 1.000,-
5.	Z vsakim dijakom in študentom se sklene pogodba, ki ga veže, da bo po končanem šolanju ostal v podjetju toliko časa, kolikor.časa jo sprejemal štipendijo, oziroma za kolikor časa,ga veže interna pogodba s podjetjem.
Podjetje preneha dajati štipendijo oziroma zahteva povračilo za izplačano štipendijo v naslednjih primerih,:
-	če štipendist zgubi pravico do. nadaljnjega šolanja,
-	če ne opravi v določenem roku izpitov in ne izpolni drugih šolskih obveznosti,
-	če v nasprotju z interno pogodbo o štipendiranju brez privolitve podjetja spremeni vrsto šole, ki bi jo moral obiskovati,
-	če je obsojen na kazen, ali izgubo državljanskih pravic.
6.	Podjetje vzdržuje stike s štipendisti . tako j ,da sklicuje sestanke in vodi z njimi razgovore, in to ob polletju ter ob koneu vsakega šolskega letaj kjer štipendisti lahko iznesejo svoje težave in probleme, ki jih imajo v zvezi s šolanjem.
Smatramo za potrebno, da v bodoče vabimo ha razgovore tudi starše štipendistov.
Vsem štipendistom je naložena dolžnost, da ob zaključku vsakega šolskega leta predložijo Centru za izobraževanje šolska spričevala in druga potrdila o šolanju.
Center vzdržuje stalne stike z upravami vseh šol, kjer se' šolajo naši dijaki oziroma študentje.
Izrednim štipendistom nudi podjetje pomoč v obliki plačevanja stroškov šolanja. Izbor izrednih štipendistov se vrši na osnovi potreb podjetja. Izredni štipendisti imajo pravico do izred-
uje; 1 ì lati an a ga dopusta, in si cer s
-	obiskovalci . srednjih ,_šg1: 12 dni v šolskem •.••letu,-
-	obiskovalci;nižjih’sol pa 6 dni'V 'šolskem letu.
Vsem rednim Stipendi stom., - j .e-, omogočena redna obvezna počitniška:
rnai: s a v. po c
,iu«
:as
jih. tudi seznanjamo 'preko., preda"
vanj in razgovorov, iz ■delom in problemi
ir bodočim razvojem, pod-
lodjetje je v zadnjih letih omogočilo 35 dijakom "in študentom, -da so se izšolali na raznih srednjih, višjih.in visokih šolah.
Bodoči kader podjetja predstavljali rednih in izrednih lijakov in študentov na različnih'šolah, kot sladi;
- 6 na
tekst im j
sr e d n;11
oli	r I,■ letnik 3 na Tekstilni srednji šoli - II, letnik 1 na Ekonomski srednji šoli - 111. letnik
1	na Tekstilni fakulteti - I. letnik
2	na Tekstilni fakulteti, —'II. lepnik 1 na Kerni jski'fakulteti - IV. lefnik 1 na Ekonomski fakulteti - IV. letnik
1	na Stomatološki fakulteti III. :.letnik 1 na Politični -šoli družbenih- ved - I. letnik
na laborantski soli za kemijsko stroko - II. letnik na izredni večerni- ekonomski šoli - IV. letnik
1
5
« 4 na večerni srednji tehnični šoli - strojni oddel. - II
- 2 na večerni srednji tehnični šoli - elektro■oddol. - II,
-	2 na večerni administrativni šoli - II. letnik
S tem smo načeli problematiko\štipendiranja v- našem podjetju, v nadaljevanjih pa vas bomo seznanjali' s posameznimi problemi, ki vplivajo na nadaljnjo rast; ip usposabljanje strokovnih kadrov».	..
Prane Albreht
0 DELU TK-ZMS-BPT 'IN NJEGOVIH KOM
:jah
Na prvi seji, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo Tovarniškega komiteja Zveze mladine Slovenije, so bile izvoljene tudi naslednje komisije, ki
ori njegovem delu:
naj bi pomagale'Tovarniškemu komiteju
a)	Kadrovska komisija, katere naloga je skrbeti za nenehno izpolnjevanje naših kadrov ter 'zasledovanjo . aktivnosti
•f
tèi
vseh sekretariatov, kakor tudi Tovarniškega komiteja Zveze mladine.
h) Komisija za gospodarstvo in upravljanje; njena naloga je, da seznanja mladino na konferencah ó vseh nalogah mladine v gospodarstvu, o doseganju proizvodnih rezultatov, o ossi nife, odnosih, disciplini, osebnih dohodkih,, kadrih itd.
c)	Komisija za kulturno in zabavno življenje; njena naloga j c da med mladino poživi zanimanje za kulturno izživljanje v prostem času in to v obliki raznih zabavnih prireditev ali plesov.	-k	-
& d )o Športna: komisija najnbi z odbor cim 'za oddife-lh;. rekreacijo
• : so d el o vaj. o. pri organiziranju skupnih -športnih prireditev.
š ' cispa tudi samosto jifeUr- manifestaci j veÄ%e.z#rils primernimi
datumi'-iz 'NOB'»-, m: Toc;	; ó-'- .■.doallqf ob f hr --■'if f
.I'::,"-;]:Psr	-vfefebš .ngSitiailo ovsidn::; ps ’
TK-ZMS-BPT je od letne konference,,	.dp.... dane^. imel p , sej,- na
katerih je' razpravi j al ~ o tekočih 'nalogah,, izdelal . ja tudi tro-mesočni plan, katerega dosledno izvajamo,. Òàpaìtle so le sankaške tekme, katere smo nameravali izvesti kot troboj, med mladinskimi aktivi tovarne "IBI” is Kranja, tovarne "Plamen" iz Krope in 'aktivom našega podjetja,. Odpadle so vsled tega, ker so bile -zadnje nedelje s tekmovanji 'preveč'natrpane. Skupno z že omenjenimi podjetji pa pripravljamo zabavno-glasbeno prireditev "APLAVZ ZA TEI", ki bo prvič izvedena.v Tržiču dne 28, februarja v dvorani Kina Tržič, druga prireditev bo v Kranju, tretja pa v Kropi. K že prijavljenim pevcem, recitatorjem, instrumentalistom in članom ekipe, ki bo odgovarjala na teme
-	o zgodovini podjetja,
-	o sodelovanju članov delovne organizacije v KOB.
-	o samoupravljanju,
vabimo' še vse, ki imate veselje do nastopanja oziroma sodelovanja na teh prireditvah, da se prijavite v pisarni sindikata pri tovarišici Cilki Dovžanov! najkasneje do 15» februarja t.l>
Poleg izvrševanja sklepov, ki-jih sprejme TK-.ZMS na svojih sejah, pa aktivno delujame tudi pri Občinskem.komiteju ZMS Tržič. Udeležili smo se seminarja za mlade družbene delavce pri občinskem komiteju« Seminar je trajal 4 dni, na njem pa so bila podana zanimiva predavanja kot so:	j .	- •
-	predavanje o vlogi Jugoslavi je v 'svetu.-,' •
-	predavanje o novi ustavi,
-	predavanje o naši delovni organizaciji ter
- predavanja o nalogah pl anilina ZM, ‘vedenju sestankov- o izvrševanju mladinskih nsLOg itd0
Pri ObIC ZM Tržič je .fo-rmirsha tudi komisija za gospodarstvo in upravljanje. Haloga te je, da v naši komuni organizira tekmovanja za dvig produktivnosti in seznani mladino ' z dosežki gospodarstva' v zadnjem obdobju., Formirala pa še' bo' tudi komisija , .strokovnjakov iz 'gospodarskih' organizacij, ki naj bi pomagala gospodarski komisiji pri njenem delu. Od 4V: februarja dalje se vrše v -komuni sestanki. :s predstavniki samoupravnih organov, s predsedniki sindikatov, sekretarji ZK, člani komisij, člani komisij, ki. so. bili. izvoljeni za gospodarska vprašanja, na njih pa sodelujejo tudi predsedniki ZMa Takoj prvi dan, t„j0 4.2. je bil sestanek o dogovoru tekmovanja ter o dvigu produktivnosti v BPT, kjer smo se domenili, da pristopimo1‘k tekmovanju ter stimuliranju dobrih in uporabnih predlogov,- ki bi izboljšali proizvodnjo. Ti sestanki so bili tudi v ostalih podjetjih, tako v Tovarni kos in srpov, v ZLIT-u. v Runo ter v Peko. V te. movanje naj bi bili vključeni predlogi o boljši organizaciji dela, o medsebojnih odnosih,, o raznih se neizkoriščenih možnost za povišanje proizvodnje., o novatorstvuu Kar. bi se v proizvodnji dalo praktično uporabiti, pa bi dostojno nagradili-> Smatramo., da za take stvari ne bo. škoda sredstev in v kolikor :s.e bodo pojavili dobri predlogi, upamo, da tudi-vprašanje;finančnih sredstev ne bo problem» .Vse to je sedaj le.,, st var r sameznega kolektiva, da. z.a-izboljšanjo pogojev na. delovnih, mestih in spiali o odnosih v delovni organizaciji izreče svoje mišljenje,
Komisija, ki je bila imenovana pri-ObK ZM v te namene, pa j o
ad Inku
~0
ero,
tovariš Lovro Stare
sestavi j ena iz -sledečih'"mladiniev in tovarišica Lidija Šegula iz tovarne iz ZLIT-a, tovariš Prane Pavšek iz tovarne Kos in srpov ter iz BPT tovariši: Ludvik Qvirn, Kcu- 1 Bečan, Pra.no Go Ima j er in
±±± *•*
++■+ *f'
breht -	slednji	kot	predsednik	komisije.	
+++ ...	+++ .» »	+ + +	o » e +T+ t	« ■ + + + «.c +!r +	,,» + + +
+++ ...	+ + + <■ . e	•+ + +	e - k+t • » »	■» -M- •!* ■ » s- , ++ +	0 a d ++ +
++4-	+++	+ + -f	4.4.4. .	-H—r- ■ -i—	H—i—r
ZARADI Z03 PRED.IISCIPLIRSKO, ??
Precej godrnanja je pred.nedavnim povzročila novica, da je naš mladoletni delavec moral pred disciplinske sodišče, ker na zahtevo obratnega zdravnika ni hotel iti popravit zobe. "Le čemu je za tako malen-
kost disciplinske51? so se .spraševali ljudje. Pa poglejmo,. kaj. lahko povzroči bolan zob v človekovem or-ganizrnr!
'Zobna gniloba, če ni zdrav-
lii«Mftì	***IM*Uf»
■kozi va» «loja zoba in jib
uničuje. Ko prodre skozi sklenino, imajo bolezenske klice, bakterije neovirano možnost, da po drobcenih kanale kih potujejo prav v sredino zoba do živčne votlinice - pulpe in tam povzročajo vnetja ter končno zob razkrojijo. Razkroj v živčni votlinici in koreninski kanal sta najodličnejše zatočišče za bolezenske klice, ker jim naravna obramba vsa-; kega človeka, to so predvsem bela krvna telesca, 'ne morejo do živega., Bakterije se tu v miru množijo in s svojimi strupi, ki jih izločajo prodirajo po mezgi .(limfi) ali krvi v organizem, Lahko povzročijo"samo".obolenje. sosednjih zob,- običajno- pa se ustavijo ali na srenih zaklopkah, ali.v ledvicah, ali pa v sklepih. Polsti;, poti potujejo tudi bakterije, ki so skrite v kronično vnetih manaeljih.
V srcu se bakterije iz. bol- . nega zoba ali mandi ja na jraje naselijo na •robovih srčnih zaklopk, kjer povzročijo vnetje,, to pa pusti za seboj brazgotine* Te srčne zaklopke, se skrčijo , in tako ne morejo več opravljati svojih nalog, To je srčna napaka, ki potem za vedno ostane.
Enake bakterije kot v srce, se kaj rade naselijo tudi v enega ali več sklepov in povzročijo revmatično vnetje sk-
« < 1 *
lef«Vé i« |h a.«*»« »USUfHi ih
pvold« v kro.v±8no, ali pa jo
kronično že od začetka in lahko zajame vse sklepe. Istočasno lahko oboli tudi. srce. Sklepi -se sčasoma popolnoma zverižijo in ker jih zaradi bolečin ni mogoče premikati, zatrdijoc
Tretje priljubljeno področje j ki ga bakterije iz bolnih zob ali mandljev rade napadejo, sc ledvica. Obolenje je hudo. sprva akutno ali žariščno, kasne jer če se pravočasno ne zdravi, pa preide v kronično vnetje ledvic, ki ni več ozdravljivo in žalostno konča z uremijo (zastrupitvijo z lastnim sečem).
Iz zalo kratkega-opisa najresnejših težav, ki jih lahko povzroči bolan, zob . ali vnet mandelj pa morda lahko le potegnemo zaključek:
Načet zob se sam od sebe ne bo več popravil. Zdraviti z "gripohinom" angino brez zdravniške pomoči pa tudi ni nobeno junaštvo, In še to: .Edino prav in pošteno je od obratnega zdravnika, da človeka z bolnimi zobmi zlepa ali zgrda spravi na zobarski stol-
A	i	«	\	A	\	A
©	-•’»	.'*%	9 A.
NAŠI VOJAKI NAM PIŠEJO
Gotovo boste.rekli:	Ta mesec
so pa v BP-T -pozabili na nas vojake in nam niso poslali Tekstilca”.
Ta bojazen pa je čisto odveč P Tudi v bodoče ga boste redno
prejemali, vsa;} kar se .naše- *
ga uredništva tiče, če pa bodo kjep"d;rug je nastali zastoji, pa mi ne moremo nie pomagati e
Pa preidimo kar k stvari. ■
Ze v začetku meseca januarja -smo dobili dve pošti in to obe iz Prizrena. S kartico, na kateri je naslikana, pano--rama.- tega mesta, se je oglasil vojak Ione Majeršič, kljub temu, da je nekoliko pozen, nam želi mnogo sreče in uspehov v letu I964. Posebno pozdravlja sodelavce iz navi-jalnice in pa. isevedä mojstra. Tovariš Tone, hvala za;kartico; enako Ti želimo tudi mi in še se oglasi.
Drugi, ki se nam oglaša iz tega kraja, pa je že stari vojak., naš dobri znanec h di Šlibar* Tudi on nam izroča čestitke ob novem letti. Oprošča, ker se že dolgo ni nič javil, to pa zato, kot pravi, da je -to- stara .bolezen starih
V ■ ' "v»
borcev.^.Cudno se mu zdi, zakaj se tisti, ki so šele letošnjo (1963.) jesen oblekli vojaško suknjo, tako malo oglašajo. . .
"Rad bi vam nekoliko povedal, kako smo dočakali novo leto", nam nadalje piše tovariš Edi. "Večina se nas je zbrala ob televizorju, kjer smo z veseljem spremljali program naših študijev. Moram reči, da mi je bil najbolj všeč program RTV Ljubljana in pa naš Ježek. Seveda .pa nam v. kasarni ne manjka talentov za glasbo in ti so nas seveda vmes
tudi zabavali. Nekaj pa je
bilo takih,.ki niso bili za nobeno rabo,, kot temu■pravimo, pa so.se najbolje počutili v posteljah ter sanjali o civilstvu in svojih -prijateljih doma. Najlepši -trenutek je bil seveda tedaj, ko smo si ob polnoči segli v rok.e ter si eden drugemu zaželeli vse najboljše. Vsak pa je imel v srcu tiho željo, da bi bil kmalu spet doma med svojimi dragimi. To posebno velja za nas stare vojake, ki nas lopni do civilstva le še nekaj mesecev. K temu. moram dodati še to, da čeprav praznovanje novega leta tu v vojski ni tako kot,doma, je pa vseeno lepo in veselo.
0 sebi vam lahko povem še to, da se dobro počutim in da seste jem. dneve, kdaj bom šel domov, Povedati vam moram,
•'p	7	*
da imemr željo, da bi se zopet vrnil v 'Tržič in lahko postal spet član vašega kolek tiva!"
Na p-concu. obširnega pisma nam tovariš Šlibar pošilja še vsem skupaj lepe pozdrave, za katere ■s.eo mu v imenu celot-neka kolektiva zahvaljujem. Oglasite se ,še kaj, posebno, tisti,-ki.nam do sedaj se niste nikoli pisali.
Naslednja številko, bo izšla zopet ob. pravem času., do tedaj pa prejmite vsi skupaj prav lepè pozdrave od ""k vašega
... o	urednika


liili
PREDSEDNIK TITO OBISKAL' NASE MESTO
Osnega januarja dopoldne nas je predsednik Republike tovariš . .Tito prijetno presenetil s svojin -nenadnim prihodom v Tržič.
V jutranjih urah se je peljal skozi mesto, kjer si je ogledal novi predor in novo mednarodno, cesto* O obeh gradnjah se je zelo pohvalno izrazil, V spremstvu predsednika Skupščine SRS tovariša Ivana Mačka se je odpravil za ten na Begunjščico, "'kjer je v državnem lovskem revirju ustrelil kozoroga.
Medtem časom pa se je že razširila po Tržiču vest o njegovem prihodu.in meščani so se zaceli zbirati, da ga vidijo in po-' zdravijo. Niso čakali zaman. Ves nasmejan in razpoložen se je ustavil z avtomobilom pred hotelom Pošta,.kamor je odšel na ' okrepčilo. Tam so,ga pozdravili predstavniki Občinske skupščine in. političnih organizacij, s katerimi.©e je zadržal v prijetnem razgovoru. Zanimal, se je za gospodarski' razvoj občine, za. maloobmejni, premet med Tržičem in. sosednjo Koroško, o gradnji nove šole, o problemu zaposlenih žensk in varstvu otrok. Oba predsednika- - tovariš Tito . in tovariš Maček - sta., pokazala veliko zanimanja za. razvoj turizma .pri nas.
.Tovariš Tito ja omenil tudi dogodek, ko se je leta 1934. pri-- peljal s kolesom v Tržič, kjer je nato. ilegalno prekoračil državno mejo. .	. e,
Ob zaključku'-se mu je kolektiv gostinskega podjetja zahvalil za.obisk,-mu zaželel srečno v letu 1964. in izročil skromno darilo ter šop rdečih nageljev. Predsednik Tito se je nato z vsemi fotografiral. Ob odhodu pa so ga navdušeni Tržičani veselo pozdravljali in mu mahali v pozdrav. Vsi skupaj pa smo mu v mislih želeli: Srečno naš dragi Tito in kmalu nasvidenje!
+	+	4-	4-	+ ~t +	4-	4-	+	+	4-	4-	4-	4-	. t-
-f-4*"i-4~4-4-4-4“4i*4"4-4-4-4'4-4-	4"‘'f--f“‘^'^'	4" 4- 4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-.
4-	4-	4-	4-	+	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	, 4-
4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4- 4-4-4- 4-4-	4-4- 4-4-4-	4-4-4-	4-	4-	4-	4-	+	f	+.
4-	4-	4-	+	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	4-	’. +	4-	4-	+
OPRAVIČILO BRALOEM
Verjetno, ste že pogrešali naš Tekstilec, ker je; čas, ko ob koncu vsakega meseca- izide, že mino,, glasila pa nikjer. Prav zaradi tega se vam tem potem opravičujemo, ko izhaja- nekolike, ka-
sne je.
saj smo
Upamo pa, da vam je nova oprema naslovne strani všeč, jo res dolgo časa izbirali, da delano sedaj z zamudo.
Prihodnja številka pa bo spet izšla normalno.
Uredništvo "TTn
; o<
..-os: ciò ot	op -e.-V	litote^ : . r. 1L y. ■ -m q ee éi-.
-•/'s Vii'tZ ,'ic>.o, ,,.... OPCZQRIItQ, GISIBCUV 2 òoesem .
' w"l4 X « C) lr= p v f'	; ■:•. f nfvr V^'ffTA r*r/*>-?•	• -v v. vfPir r- -	-
Pri pregledu preventivnih varnostnih naprav ;proti požaru v obratu predilnice šno ugotovili, da se vedra napolnjena z vodo čestokrat s amo vol jno uporabi ja jo v druge •'namene kot je -in.pr* ;-Z.a pifaivanje nog, nekateri celo sedi jo na pokrovih itd.
Dežurni gasilci redno tedensko menjavamo vodo v vseh požarnih vedrih in kontroliramo vsakodnevno požarno-varnostne naprave. Ker pa večkrat naletimo na nerazumevanje posameznikov, predvsem v oddelku čistilnice, ponovno opozarjamo vsakogar, da morajo'biti vsi predmeti Ih požarno-varnostne naprave vedno v redu, zato je strogoprepovedano, da bi kdorkoli samovoljno in brez potrebe uporabljal vodo iz veder za svoje lastne potrebe ali umivanje.	-•
Naša dolžnost Ji, ta so vsi preventivni ukrepi v podjetju glede požarne varnosti zagotovljeni in da se predvsem vodilni kadri, to je m-ojstrif-zavidajo, da v slučaju potrebe, ko izpraznijo .aparate' ža gašen je. požarov', to takoj sporočijo dežurnemu - gasilcu, da bo aparate napolnil. Doslej smo imeli primere, da .je marsikdo na to pozabil in je sporočil šele po nekaj urah ali celo šele drugi dan. Vsi se morimo zavedati, da je le v skupnem prizadevanju nas vseh možno preprečiti gospodarsko škodo intobvarovati dragocene stroje in drugo imovino,
Dežurni gasilci
A	%	N	\	>	%
A	A	A	/N	A	A	A
A	N	\	A	N	N	%
0 TRŽIŠKIH SMUČARJIH,.
Vsaka letna doba nudi razvedrilo vsem, športnikom pa poleg tega še uspehe. Tako tudi v zimskem času, posebno še v. našem kraju zaživijo bele poljane in nudijo, dovolj športnega užitka vsem j. ki so še posebno radi v sredini .svojih gora - to so smučarji. Želimo vam povedati le nekaj dejavnosti smučarskega kluba TVD Partizan.	.
eprav je letošnja zima. bolj
Glasilo- delovnega kolektiva Bombažno predilnice in tkalnice Tržič.
Ureja uredniški odbor: Dorca Kralj, Mato Mežek, ing. Lado Halužan, Franc Meglič in Vida Radon«
Glavni ured. : Nace1 Pirjevec, lehn, ured.: Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik. Tiska Center za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov. Izhaja vsak mesec..
nils., prireja Smučarski klub r&zna tekmovanja za mladino', kakor tudi za stare j še_ člane. Ravno-tako se tudi najboljši Slani udeležujejo raznih meddruštvenih, kakor tudi mednarodnih teke. -vanj, ^katerih- rezultate lahko sproti zasledujete po Radiu Tr-. žič, Se posebno zadovoljni sno, da si je vsled dobrih uspehov „na. raznih tekmovanjih zagotovil udeležbo na tekmovanju mladincev ob priliki olimpijskih -iger y Innsbrucku tudi član našega kluba tovariš Janez Laibacher, Tako je. eden od treh mladincev Jugoslavije, ki ga pošilja na omenjeno tekmovanje za mladinski kriterij Smučarska zveza-Jugoslavije. Upamo, da nas bo Janez . zadovoljil s svojo uvrstitvijo, njemu samemu bo pa koristila že udeležba sama, saj bo lahko gledal tekmovanja najboljših tekmovalcev sveta.	•	1
Ce bo dovolj snega, pa bomo imeli v Tržiču priliko organizirati mladinsko državno prvenstvo«	. .
Upamo, da bodo naši Slani •smučarskega kluba,' ki jih je skupno 197, zasedli, na-raznih tekmovanjih-dobra mesta tako doma kot tudi drugod. •	•	.
I : 5
r : i


o nasi
SANKAČEV
letos imajo naši sankači za sabc-že., precej tekmovanj, saj so bili tri nedelje v januarju zaporedoma na saneh.
Začelo se je s ske Jelovice", tudi sankanje, hirali nagrade cev in skupno
Žetev je bila plasiralo kar
tradicionalnim tekmovanjem "Po stezah partizanki j er je bilo poleg Ostalih tekmovanj na sporedu Ze več'let nazaj smo BPT-jevci pri sankačih poln pokale.' Tudi letos je bilo dovolj - pri javijen-z ostalimi Tržičani nas je bilo za -poln avtobus.
dobra, saj se je že v. prvo desetorico-pri moških 6 Tržičanov, v glavnem Slanov našega kolektiva.
Tudi ostali so zasedli dobra mesta.
Tri ženska! pa naše-	tekmovalke s	ploh '	niso imele konku	renče	. C e
vas zanimajo rezultati:					
1., Viktor Debeljak,	Selca 1.35,2	4 •	Eranc Srečnik,	Tržič	1,3
2, Albin Valjavec,.	Tržič 1.39,0	5.	Ivliha Primožič,	Tržič	1«4!
3. Stefan Nastran,	Selca 1.39,6	6,	Jože Ahačič.,	Tržič	1 A ' A- 0 ~f.
7.	Prane Noe,	Jesenice	1.43,8	9«	Janez Robič, Jes. __1^44,0
8.	Maks Klemenc	Tržič	1,43,8	10.	Anten Meglič^..Trž.iČ 1.44,1
Z navadnimi- aanmm--pa_sc^laja±x^e._jl>ee-gl-e~naslebLnje rezultate:
1.	Anica Kopač,	Tržič	1.54,6	3#	Marinka Eržen, Selca 1.56,
2.	Marija Hazumič, Tržič	1.56,0	4.	Vera Klemenc, Tržič 1.57,
Ze naslednjo nedeljo je bilo pri Tiču nad Lomom zelo živahno, saj se je tu zbralo okoli 100 tekmovalcev, da se pomerijo za prvaka našega kolektiva. Tekmovanje je organizirala sindikalna podružnica. Ne samo lepe nagrade, marveč tudi sončno, mrzlo vreme je vplivalo na tekmovalce, da so se zagrizeno borili za boljša mesta. Tekmovalci so bili razdeljeni v več skupin, in sicer so se pomerile med seboj najprej ženske, nato starejši člani nad 40 let, ki niso dosegli nič slabših rezultatov, kot njihovi mlajši sodelavci na isti progi po novi cesti cd Tiča do podnožja. Nazadnje pa so, se med sabo pomerili še dvosedi. Rezultati, so naslednji:
-.članice':
•1. -Marija Meglič	6.50	3.	Kati Meglič	7.00
2. -Marija Vodnik . Starejši člani": ;	6.77	. . 4.	Anica Kopač	7.04
• 1. Tomaž Ahačič	5.70	. 4.	Rudi Hrovatič	6,50
•2. Jože Ahačič	6 .-03 ■	-.. 5.	Milan Tribùson .	6,57
-3. J erne j Meglic Člani do 35 let:.	6.17 -	: 6»	Toter Zaplotnik	6,64
1. Aleš Ahačič	■5.51	6«	Miha Primožič.	6.08
2‘c Jože Meglič	5.59	7.	Anton G-olmajer	6,17
3. Anton Meglič	5.91	8‘.	Blaž Ropret	6,21
. 4. Prane Srečnik	.6.05 r	- 9.	-Boštjan Tisi er ;	6.30
■ 5. Janez Meglič-miz.	- 6.07	10.	Prane Meglič-meh	.6.34
Dvosedi:
1.	Jože Ahačič-Aleš Ahačič	5«90
2.	Tomaž Ahačič-Pranc Srečnik	5.99
3.	Miha Irimožič-Jože Mehlič	6,13
To zaključku tekmovanja je bila pri "Zrinšneku" ^.razglasitev rezultatov in razdelitev nagrabi. \ .- ■ .	\ CÌ \ \ \\
Dne 26. januarja pa je bilo "Mrvo sankaško tekmovanje ObSS Tržič,.,na katerem so nastopili člani vseh večjih sindikalnih podružnic in se pomerili med sabo za naslov prvaka posamezno in kolektivno. Tekmovanje je bilo zopet pri...Tiču. -.Omembe, vredn je tudi to, da je na tem tekmovanju nastopilo tudi 19 tekmovalcev š tekmovalnimi sanmi, ki so se v dveh tekih pomerili na
progi od Brina do gasilskega doma. Videti je, da se tudi v Tržiču vgebolj razvija šport s tekmovalnimi sankami»
Seveda smo se v, nedeljo smatrali za favorite, saj je v. BPT dovolj dobrih tekmovalcev, na katere lahko računamo. Kljub temu pa je bilo tekmovanje zelo zanimivo, saj se je med posamezniki razvila borba za prvo mesto. Navajamo nekaj rezultatov:
Tekmovalne sani - moški:	.
1.	Milan Česen.. 2.90.0	3. Marjan Rppret		3.06.5
2.	Alojz Lovrenčak 3.05.0	4. Miro Lupša		3.07.5
Na	vadne sani - žensko:			
1.	Anica Meglič Preskrba 5.93	3. Marjana Soklič^ Peko		6.38.0
2.	Štefka Klemenc Peko 6.08	4. Anica Kopač	BPT	6,56.5
Na	vadne sani - člani nad 35 let:			
1.	Albin Valjavec KZ 5.60	3. Jože Ahačič	BPT '	6.08.0
2.	Tomaž Ahačič BPT 5-80	4. Rudi Teran	P e ko'	6,21.0
Navadne sani - člani do 35 let:				
1.	Aleš Ahačič BPT 5.80	3. Stanko Meglič	Tresk	.5.87.5
2.	Anton Meglič . BPT . 5.85	4. Jože Tišler	Runo	5.97.0
Ekipno pa smo dosegli največji uspeh BPT-jevci, in sicer:
1,	ekipa BTT I. v postavi: Aleš Ahačič, Anton Meglič, Miha Primožič, Anica Kopač,, Tomaž Ahačič - s časom 30,'84>5 -2. ekipa BIT TI., s časom 31,13,0 3* ekipa Teko, ■■ s. časom 31» 37,5
4.	ekipa BPT III., s časom 32»14,0
5.o	ekipa Toko'II.,. 6» ekipa BIT IV*, 7* ekipa Runo, 8. ekipa Zli
9.	ekipa Preskrba.
Vsem čestitamo k doseženim rezultatom.
Po členu 33. Zakona'o tisku in drugih oblikah informacij (ur. list FLRJ 45/60. objavljamo
P' 0 R OČI L 0
o finančnem in materialnem poslovanju tovarniškega časopisa "TRŽIŠKI TEKSTILEC" za leto 1963.', katerega izdaja Center za izobrazbo BPT v nakladi 1.600 izvodov.
V letu 1963. je izšlo 12:-številk s skupno 259 strani. Stroški po. so sledeči:	■
MATERIALNI STROŠKI IZ DELAVNI STROŠKI:	SKUPAJ' STROŠKI
din 524.503.-	din 589.686.- din 1,114.199.-
NAGRADNA KRIŽANKA'NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA' NAGRA
SADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANK*', NAGRA.
DN
ih a KRIŽANKA NAGRA
1	Z	3	k - i	■ 		6 \7 -+	.'■		8 j» -j	
10					liin		Vf	- i I
41								• j
*4					15			 .	i
46			■;ri;	1?		• L	*	j
48		s'- •. *•	&		—	L.			
		Zo			|g§)*r			22 - i • j :
ZS	l¥	-	•		'• .** * •		-	H i :
26	2				2? ! ... L.			!i -i •
i8				&	j		— ' ■	- I . ■ 4t
30	■	Ò;.';	3f		j . j		.	- ij -ji
32				m lisi:	33 i			* » -i \
.VODORAVNO;-
•1. oddelek v oplemenitilnici, 10 „ -"Rotterdamski "A 11. Izraz bolečine'-, vzklik, 12, zvit, pretkane 13. neplačilo..14« . .. tako,ali tako* 15. gora v Karavankah, 16, • nakodran '-'oblaček-okras. Ur Izcedek smrek. 18* Okrajšan podredni veznik.
19.	smer-tečaj (zadnja črka s)
20,	del stopala. -2.1. .‘..kratica.' za visokokvalificiranega. 23. zakoličena nova cesta - proga, 25*. dvojica. 26, Verdijeva opera. 27v običaj, navada,
28, tuje zensko ime. 29, ime za našo tkanino, tudi gorovje, 30„ natrij. 31. mitološke boginje - MIINE GRACIJE. 32. žensko ime. 33. mesto ob pro-
gi- Z agre.br-.Spl it
rečna riba. 2
Židov;;
3ko moško
NAVPIČNO; 1, ček (j=r). 4 bliska oznaka za Novo.mesto.
9.	hrib pri Beogradu. 13. ge življenja. 17. poglavje kora žensko ime. 21. tehtati (pc, francoskega filozofa, zgodov ptice. 29. Anton Aškerc. 31,
: pr ivr ž enee 1 j u,b ezni. 3. pestro'. if.ec .5* kralj živali. 6. avtomo-8. francoska filmska igralka, ra v Grčiji, I5. pride na koncu na. 19» blagajna, 20. up, tudi lomace)o 22, lep. 23. priimek -barja, 24, samec velike vodne medmet-smeh odkritosti.
.Rešitve oddajte najkasneje do 1$ sialni sektor.
februarja v kadrovsko-so-
RSŠITVE IZPOLNJEVANO
Izmed 60 prispelih izpolnjevank je žreb to. pot določil naslednje dobitnike;	.	.	_ '
1.	nagrado din 1.000,- dobi franc Kavčič iz belilnice
2. nagrado din	600,- dobi Francka Čadež iz tkalnice
3. nagrado din	400„- dobi Janež.A-vsenek iz belilnice.
Nagrade lahko dvignete v Uredništvu Tek&tilca.
1 P
Poprayck_v
NAVPIČNO:
nagradni križanki
24.	tisti, ki risa, 25. granka rož:.,
27,	samoc volike vodna ptico, 29. Anton Aškorc, 31. m dmet-smah. odkritosti.
Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1964
658(497.121(085.3)
4001966,1
COBISS c


\
4
KNJIŽNICO TRŽIČ