O STANOVANHH BV CENI KVADRATNEGA METRA V TRNOVEM
Pred vselitvijo cena za blok D ni znana
Pri gradnji stanovanj smo v naši občini dokaj revnejši kot v dmgih ljubljanskih občinah (če odštejemo Center, ki pravzaprav nima več manevrskega prostora). Letošnje leto bomo končali veliko »pod planom« in kljub temu se zatika cek) tam, kjer gradnja poteka dokaj normalno in brez večjih zapletov - v trnovski soseski. »Cmok v grlu« je seveda cena za kvadratni meter stanovanjske površine, konkretneje - gradbeno proizvodna cena, lci je soinvesti-
torjj nočejo priznati, kljub temu da jo je izračunala oziroma preverila strokovna komisija pri mestni stano-vanjski skupnosti. Novi način zidave stanovanj - soinve-stitorstvo - namreč dopušča sporazumevanje o cenah, ki bodo »obremenile« žep bodočih lastnikov.
Končna očiščena cena za urejanje stavbnega zemljišča je zdaj dokončno znana in potrjena - 5.257 dinarjev, znana je tudi gradbeno proizvodna cena - 25.675 dinar-jev za kvadratni meter, vendar soinvestitorji trdijo, da je previsoka in da niso krivi za marsikaj, kar jo je »potegni-lo« navzgor. Obenem trdijo, da niso imeli možnosti, da bi odločali o spremembah med zidavo - v precepu je tre-nutno blok D, verjetno pa se bo podobno dogajalo tudi kasneje. Gradbincem očitajo, da so krivi za razlike med cenami, ki so jih pripravili pred gradnjo in cenami, ki so jih izračunali ob koncu dela - ki jih je vzela v precep tudi strokovna komisija pri mestni stanovanjski skupnosti. Tako ne soglašajo s spremembo načina ogrevanja, ki je nastala zato, ker prvotno načrtovane opreme ni bilo mogoče dobiti. Ker je iz uvoza. Samo mimogrede: bi kdo od soinvestitorjev lahko našel boljši izhod, če bi vedel, da bo moral zato pri kvadratnem metru primakniti nekaj desetakov? Verjetno ne.
Dolgost postopkov pač ni kratka
Soinvestitorji gradbincem »mečejo naprej« tudi stro-šek za nesproščeno zemljišče, čeprav ne prvi ne drugi v tem primeru ne bi mogli ničesar spremeniti.
Gradbinci so zaradi hiš, ki se niso (in se še vedno ne) »pravočasno« umaknile, morali delati drugače, kot bi sicer - blok so gradili po »delih«. Soinvestitorji bodo zaradi tega plačali za kvadratni meter stanovanja nekaj več. Tako eni kot drugi pa so na slabšem zato, ker so pravni in upravni postopki dolgotrajni, lahko rečemo tudi, da so nedorečeni in zato dragi - za obe »stranki« predragi.
V trnovskih blokih bo ob njihovi dograditvi skupno 1.285 stanovanj. V niz D se bodostano-valci začeli lahko vseljevati nekaj dni po prvem novembru. V tem bioku je 133 stanovanj. Poleg tega je zdaj v gradnji niz A, v katcrem je 121 stanovanj. Bloki od A 1 do A 3 bodo vseljK i 15. aprila prihodnje leto, medtem ko bo A 4, ki so ga začeli delati 20. avgusta letos, dograjen 5. novembra 1983. Niz B, ki gagradijood lelošnje-ga oktobra bo narejen do junija 1984, vendar bo tako gradnja kot vseljevanje sukcesivno. Zadnji bo na vrsti niz E, ki ga bodo začeli gradjti 1. junija 1984, dograjen pa bo marca 1986. Konč-na predlagana cena za kvadratni meter stano-vanjske površine v bloku D je 31.653 dinarjev -če bodo soinvestitorji soglašali. O vsem se bodo dogpvnrili.
Na take ovire naše gradbeništvo zadeva dan na dan, vendar izhoda še nismo našli. Ob tem moramo povedati, da je prav zaradi takih problemov cena stanovanj v posamezriih soseskah tako razliena. Ni namreč vseeno, če zraste nova soseska na zemljišču, ki je bilo že pred začetkom zidave opremljeno s komunalnimi vodi ali na takem, ko je treba vse še »potegniti«. Tudi ni vseeno, če na zemljišču, predvidenem za novo, moderno stanovanj-sko sosesko, še stojijo hiše. Čeprav so stare in stanovanja marsikdaj skoraj neprimerna za življenje, jih je treba podreti in stanovalcem priskrbeti nova. Vse to pa stane. Plačati morajo soinvestitorji. Žal tudi stroške dolgotraj-nih postopkov za sprostitev zemljišča, ker krajše poti še nismo našli - oziroma smo se do zdaj za te stvari premalo brigali. Zakaj?, ker njsmo imeli časa ali zato, ker se nam ni bilo treba »pretegniti« pri delu? Ne nazadnje tudi zato, ker se znamo neskončno dolpo dogovarjati, ne znamo pa se dogovoriti.
Tako je zdaj, ko imajo ljudje, ki so neposredno priza-deti, možnost narediti več kot samo misliti kaj vse ni prav, nastal problem - odpravljati pa smo ga začeli - s
soinvestitoretvom - na napačnem koncu. Pogajanje (ali še bolje barantanje) za ceno namreč ni rešitev, dokler se ne bomo v mestu dogovorili o enotni metodologiji oziro-ma porazdelitvi stroškov za urejanje zemljišč med vse soinvestitorje, o enotnem izračunavanju cen za ta dela, predvsem pa o tem, da moramo upoštevati in sprejeti znanje strokovnjakov na vsem področju.
V nasprotnem primeru lahko mirno prepustimo stro-kovno dcto komurkoli - tudi soinvestitorjem, ki bi bili (glede na maratonske seje v zadnjih nekaj tednih) pri-pravljeni priseči, da nima prav nihče drug^ razen njih. Vendar moramo v istem dihu priznati, da ne moremo in nimamo pravice oporekati strokovnjakom na določenem področju, dokler za to nimamo osnove.
Verjeti ali ne izračunom strokovnjakov
Čeprav še tako težko, se moramo sprijazniti z dej-stvom, da zaradi lastnih koristi ne smemo »zminirati« znanja drugih. In prav to zdaj »doživlja« niz D trnovske soseske, ko soinvestitorji poskušajo uveljavljati svojo moč in (ne)znanje nad delom strokovnjakov. Nelogično je, da v istem stavku, ko trdijo, da odločitvam strokov-njakov ne nasprotujejo, skušajo dokazati, da so ogoljufa-ni. Podlaga za njihove trditve so pravzaprav računi stro-kovne komisije, ki ji, menda, zaupajo.
Rezultat vsega tega »ping-ponga« je dejstvo, da tik pred izdajo uporabnega dovoljenja za blok D končna cena za kvadratni meter stanovanjske površine ni znana.
Ob vsem tem je nesprejemljivo, da se nad nedosle-dnostjo in nepravilnostmi pritožujejo tisti, ki so sami nedosledni. Dokaz za to je, da SCT gradi trnovska stano-vanja z denarjem, ki ga pravzaprav nima, saj soinvesti-torji ne poravnavajo svojih obveznosti tako kot so se obvezali. Zamujena plačila gredo v deset (in sto) milijo-nov dinarjev. Gradbinci morajo cement plačau takrat, ko ga kupijo - če imajo denar ali ne. Soinvestitorji bi morali vsaj del tega denarja >>prispevati« v času, ko ga - na osnovi pogodb - izvajalci od njih pričakujejo.
Predvsem pa bi se morali že zdaj dogovoriti, da se vse to barantanje za ceno in iskanje napak ne bi smelo ponavaljati pri drugih blokih - in drugih soseskah. Na-mesto da bi - tako kot je bilo mišljeno s prehodom na soinvestitorstvo - gradili bolje in hitreje, se bo zgodilo ravno obratno. Tega pa nočemo.