Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. DELAVSKA LJUDSKA VISOKA ŠOLA. Kakor pri vseh civiliziranih in kulturnih narodih Evrope se kaže tudi pri nas vedno jasneje potreba po resnični izobrazbi in vzgoji najširših pJasti sploh in zlasti še industrijskega delavstva. Razven drugih poizkusov. da bi rešili ta najvažnejši sodobni problem, je začel vseuč. prof. dr. Karl Ozvaild že leta 1921. oipozarjati na Grudtvigovo ljudsko visoko šolo na Danskem. ki radi izrednih uspehov v svojem delovanju za vzgojo kmečkega prebivalstva po pravici zasluži vso pozofrnost. Od takrat nekako živi tudi pri nas ideja pravega globljega izobraževania najširših p'!asti potom ljudskih visokih šol. ^Vendar ,pa v svoji prvotni obliki ni našla in ni mogla najti ta ideja pravega razumevanja. Bila je še sama preveč nejasna in tudi delavcev ni bilo. ki bi lahko tako veliko idejo uresničili. četudi bi bila iasna popolna in že izdelana za realizacijo. Zato so morale vse p_edprh_rave in vse govoričenje o Grundtvigovi ljudski visoki šoli ostati le prazne sanje. Treba je bHo šele zida-ti temelie resnemu delu. treba je bilo proučevati problcm ljudske vzgoje, naše razmere, potrebe našega naroda. današnjo dobo in niene sadove za vzgoio. Počasi ie zorelo tako tudi spoznanie. da ne moremo govoriti o vzgoii ljudstva in mas soloh, ampak da morarno stvarno in strogo ločiti vsaj med dvema deloma najširših plasti. ki s. razlikuieta že v svojih temeliih eden od dnizega. Ta dva de'a sta kmečko prebivalstvo in industrijsko delavstvo, ki se razlikujeta nied seboj po značaju in enotni duševnosti po delu in miljeju v katerem živita, ki zavzemata v današnji družbi .povsem različno socialno mesto ter vršita v proizvaja'!nem procesu različne funkcije. Za vzgojo tako različnih delov našega naroda treba iskati tudi različnih sredstev in poti. Cc govorimo tedaj o ljudski visoki šoli, moramo istotako strogo ločiti med -judsko visc.ko šolo za kmečko prebivalstvo in za industrijsko delavstvo. Danska ljudska visoka šola je ostaila in je morala ostati brez vpliva na delavstvo. ker je prikroiiena povsem duševnosti kmečkega prebivalstva in njegovim potrebam. S temeljitejšim študijem .nroblema Uudske vzgoje ie izginjalo poiagoma idealistično sanjarjenie o Grundtvigovi ljudski visoki šoli tudi za industrijsko delav stvo in treba ie biio iskati nove primerne oblike za delavsko ljudsko visoko šolo, ki bi odgovariala povsem značaju in potrebam delavstva ki bi se naslanjala na niegovo mentalnost in ki bi se dala že v današniem družabneim redu realizirati. Naša takozvana ljudska vseučilišča v Jugoslaviji niso mogla pripomoči k razrešitvi tega važnega problema. ker ga pri ^vojem površnem delovanju brez jasnih  ciljev sploh opazila niso. Slučajnim slušalcem so nudiia hrano. ki je delavstvo ni potrebovalo. ne že'lelo in pogosto tudi ne maralo. Zafo so ostala vsa naša ljudska vseučilišča za iskanje resnih poti za izobraževanje in za vzgojo delavstva brez pravega pomena. Toda tudi drugi narodi še niso prišli do končne oblike ljudske visoke šole ali sploh do vzgojne institucije. ki bi lahko dvignila delavstvo pri današnjih razmerah in v današniem družabnem redu na isto kulturno višino. kakor na priiner Gnindtvigova liudska visoka šola kmečko .prebivaJstvo. Ker ie ro po vsej verjetnosti danes sploli zato težko.če ne nemog-oče boino morali scči i -pri nas po začasnih nadomestiliji. Vendar pa morajo biti tudi ta nadomestila v skladu z najmodernejšimi izsledki pedagoirike in psihoilogiie \er se moraio naslaniati. kakor srao že to prej omenili, na potrebe in na mentalnost delavstva. Ker je delavec no svojeni značaju aktiven in mn ne priia način eolih predavani. kier bi moral nasivno sprejemati to, kar mu nudi slučajno predavatelj treba poiskati za Delavsko ljudsko visoko šolo tako obliko kier bi se lahko s' samodelavnostio priboril svo.ie znanje ter se pod spretnim vodstvoni samo dokopal do 2:0tovih spoznatkov in zakonov. Ta način izobraževanja omogočuje edinole princip delovne ali pa prave produktivne šole, ki grozi že danes" resno, da bo izpodrinil šolo učilnico. Njene principe bomo morali sprejeti tudi v Delavsko liudsko visoko šolo. ker le tako lahko razvijamo najbolje vse organizatorne in tvorne sile delavstva. Tudi delavska ljudska visoka šola v Ljubliani ie bila zamišljena tako. Glaviio delo bi se naj vršilo pod vodstvora strokovnjakov v posameznih tečajih. ki bi bili ' ekake duševne delavnice. Predavanja bi zavzemala šele drugo podrejeno mesto, a bi morala biti povsem sistematična in primerna za delavce.. Nobeno predavanie ni samo sebi namen; vsako rnora bodisi ,,poglobiti pojmovaTije sodobnih pojavov, pokazati delavstvu nove horizonte, nove perspektive, nove vrednote, ali pa vplivatj na oblikovanje značaja. Biti mora tedai le sredstvo za dosego višjih ciljev. Cilji delavske ljudske \isoke šole bi naj bili — vzgoiiti delavstvo k samostojnosti v im_šl,ien.iu in razsojanju. poglobiti razumevanie sodobnih pojavov in vzbuditi v delavstvu kritični duh, seznaniti ga z novimi vredTiotami ter mu pokazati medsebojnosti v kulturnem življenju in razvoju razviti njegove tvorne in produktivne sile ter ga pripraviti za natoge, ',u niu iih prinaša razvoj. Gotovo treba za izvršitev tako velikih nalog in za dosego taki visokih ciljev iskati resnih ,poti in sarno Delavska Ijudska visoka šola bi tudi v idealni obliki lahko le deloma vršila svojo nalogo. Tudi od nie ne sniemo pričakovati čudežev. Še manj pa more vršiti te naloge v obliki. ki io vsiliio nekako razmere in to še zlasti spočetka. ko še ni trdnih tal, ne  tradicHe in ne praktičnih izkušenj, ki bi kazale gotove smeri. Tako je tudi v Ljub- liani moral biti začetek zelo skromen in organizatorii so se morali zadovoljiti z  gotovim minimum, s sistematični"1' pre- davanji. Glavna naloga za to sta bila po- manjkanje delavoljne inteligence na eni strani, ki bi se hotela včleniti v začrtani program dela, na drugi pa nezaupanje delavstva in nezadostno razumevanje kako važna ie za delavstvp temeljita izobrazba. Tako je trčila ideja delavske ljudske visoke šole že v svoijem začetku na velike težkoče, ki so dolgo časa onemogočale vsako delo. Našla pa je nekaj razumevania pri inteligentnejših in razsodnejših posameznikih izmed delavstva. ki so pač razumeli, da prave izobrazbe delavstvu ne morejo v današnjih razmerah dati ne politične stranke. ne strokovne ali kuilturnopolitične organizacije. Z njihovo pomočjo so se začele predpri.prave, razgovori. sestanki itd. in to je trajalo nekai mesecev. Naj pokažem sa111.0 nekaj glavnih težkoč, s katerimi smo se inorali boriti preden smo lahko začeli z delom. Tako ie bil na pr. na konferenci za ustanovitev Delavske ljudske visokc šole v Ljubljani meseca februarja izvoljen začasni akcijski odbor. ki pa se nikdar ni sestal v celoti in ni vršil nikdar nikake funkcije. Več ko polovico takrat izvoljenih odbotnikov smo videli p;rvič in zadnjič na konferenci; niti na piredavanja jih do sedaj še ni bilo. Glavni vzrok je bil pač ta. da so prišli ti člani akciiskega odbora na konferenco le ko. olicijeilni zastopniki raznih organizacii ne pa kot celi. delavoljni ljudje. ki bi hoteli res delati za izobrazbo delavstva. Tudi so se pokazali od začetka liudie, ki radf vodijo povsodi prvo besedo. ki veliko govore in eventuelno tudi obljubljaio. ki oa za resno deJo sploh niso snosobni. N.iih stvar je besedičenje in breznredmetna negativna kritika vsega, kar ie in kar postaja — delo prepuščajo drugim. Vsc delavske organizacije so pokazale nekai zanimanja za novo idejo. Vendar pa čakajo še vedno bolj ali mani pasivno ob strani, češ — kaj se bo izcimilo iz tega poizkusa ali ni to mogoče spet kaka nova krinka in meščanska komediia. ki ima namen zlomiti odporne sile delavstva zo,ner izkoriščanje? Iste pomislcke kakor organizacije, ie aoiilo in še goji delonna delavstvo sploh. Nikdar se ni brigala inteligenca posebno za niegovo usodo in za niegovo izobrazbo. Ce pa je prišla sedaj med ljudstvo z majhnimi darovi. je imela gotovo kake zahrbtne namene in svoie interese pri tem. Zato ie delavstvo tudi tokrat oprezno in čaka. Vse te predsodke in pomisleke lahko razbiie edinole res ,oravo izobraževalno delo brez ozira na desno ali levo. Merilo ne more biti niti trenotni režim. niti kaka stranka. niti interesi kapitalističnega raz. reda temveč edinole deistva in gola resnica. Dejstev in resnice pa se delavstvu ni treba bati. ker to je ravno najmočneiše orožie. s katerim se bori za svoje pravice. Še ena velika. skoro nepremostljiva ovira je. ki se zoperstavlia resnemu delu. naimreč dejstvo, da delavstvo ne pojmuie v zadostni meri: kako velikega pomena ie zani prava, temeliita izobrazba. Brez temeljitejše izobrazbe se delavstvo ne more osvoboditi ne ^ospodarsko ne politično in si ne more Domagati socialno. Sposobno je kvečjemu za negativno delo, ne pa za novo ustvarjanie in za organizatorične naloge na vseh poljih. ki ga čakaio. Prve naloee izobraževalnega dela so tedaj — zlomiti brezbrižnost in apatijo ter ookazati delavstvu ootrebo prave izobrazbe za celi razred. Razumeti mora, da je izobrazba — sila in da ie vredio se za to izobrazbo potegovati. Vendar pa se ie vkljub tem težkočam delo začelo. in sicer pod okriljem Akad. socialno-pedagoškega krožka. Začetek ie celo še skromnejši nego sem napisal, vendar če upoštevamo vse prej navedene težkoče, morarno bi.ti zadovoljni vsaj s temi uspehi. ki iih ie dosedanje delo želo. Vse delo ima značaj tipanja m iskanja primerne oblike in k temu iskanju poskušamo .pritegniti tudi delavstvo samo. ki se dela udeležuie. Za letošnio pomlad ie bi! sestavljen za prvi začetek ciklus predavanj, ki bi nai prikazal delavstvu vsesplošni razvoj in medseboine niti v tem razvoju. Težišče ciklusa bi bilo v predavaniih o razvoiu strojev in tehnike ter vplivu tega razvoja na način oroizvajanja in s tem na celotni ustroj družbe. Vendar pa tudi v današn.ii obliki niso srlavno predavanja. temveč diskusija, ki se razvije po predavanjih in ki se je udeležujeio v stvarni obliki delavci sami. Ze tekom orvih petih predavanj se vidi, kako postaja diskusija vsakikrat stvarnejša, kako se otresa počasi samih fraz ter se začenja naslaniati na deistva. V diskusiji se poulobi pojmovanje in umevanje vprašani in pr,oblemov. ki .iih ie razvil trredava.elj. Vse se začrta bolj ostro in iasno: česar mogoče ta ali oni ni pravilno razumel. se natančneie obdela. Tafeo se delavstvu omogoči. da si osvoji snov, podano v predavanju. Diskusija pa razvija tudi v največji meri samostojno mišlienje in razsojanje ter bistri razum. Obeiiem omogoča vsakemu da izrazi svoie pomisleke zoper izvajanja predavatelja ter nekako duhovno spoii .predavatelja z delavstvom. ki izmenjujeta svoje misli. Tečai se ni mogel doslej še nobeden ustvariti. ker je bilo delavstvo še pre-. malo navezano na Delavsko ljudsko visoko šolo in ker še ni pravega jedra slusateljev. ki se še-le počasi tvori. Voditeljev tečaiev bi _a enkrat bilo dovoli in kakor hitro se bo delavstvo nekoliko razgibalo. se otvori.io TOsamezni tečaji i» narodnega gospodarstva. iz fizike, računstva. splošno naobraževalni tečaj itd. S prvimi uspehi Delavske ljudske visoke šole smo lahko zadovoljni ker ie dosegla več kakor vsi dosedanji poizkusi. Upoštevati pa moramo. da je vse to le npanje in iskanje. da ie to le prvi začetek in nrvi poizkus. (Dalje prih.) Šolski odri in pevski zbori. —po Šolski oder v Trebnjem. Dne 15. aprila in 6. maja se ie unrizorila otroška ierra s petiem: »Ptičji kralj«. Obilna udeležba in g_no_en in moraten usneh ,ie viden dokaz. da so se šo.arske prireditve ob-činstvu priljubile. V korist Jiuroslov. Ma-tici se ie na šoiskein odru dvakrat igrala Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«. Ad hoc sestavljen diletantski odsek je izborno rešil svoio nalosro. za kar imi bodi tem potom izrečena na.iRrisrčnejša zahvala. Delo za šoli odraslo mladino. —poš Barje (Ljubljana). 6. t. m. se je ieralo na tukaišniem šolskem odru desetič v tekočem šolskem letu. Nastopala je barjanska izvenš.olska mladina z trodeianko »Vraže«. Kateri izmed igralcev ie bil vreden večjega priznanja. to ie težko izreči. Priznati se mora. da Barjani ljubijo šolo in omiko. Kai se pravi kmečke fante in dekleta učiti igrati. to ve vsakdo ki ima kai posla s tern. Niti šest dobrih vaj ni bilo in že so nastopili z ig.ro tako dobro. da zaslužijo pohvalo. Nastopil ie tudi pevski zbor. Moški so odpeli Volaričev; »Zvečer« z bariton solo. ženske pa Bajukovo: »Jaz pa vrtec bom kopala« (s sopram solo). Vzpored je bil lep in užitka poln. Pa ne da bi kdo mislil, da $e Barjane priganja k vaiarn ___ predstavam. Saml prosijo in ljudstvo vedno oovprašuie: »Kaj ,pa se bo spet igralo?« Zato ie učite ljstvo primorano delati in rado dela. ker priznanje daiejo zelo dobro obiskane predstave. Pa še nekai. Kako so Barjani »nadresirani« že, si lahko vsak ustvarja svoje mnenje pod temi dejstvi. Igralo se ie desetkrat šest iger in pelo se ie »Vasovalca«. »Zvečer« ter še več drugih narodnih pesmi. In vse to so proizvaiala kmečka grla. ki irnajo voljo izpopolniti število predstav do koncem šolskega leta še najmanj za dve.