MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XIX • oktober 2013 • Številka: 7 str. 3 Vrtec Ig po uporabno dovoljenje str. 5 Uresničili smo sanje str. 28 Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Spoštovani bralci in bralke! Tokratna številka je letnemu času primerno obarvana že čisto jesensko. Tako pišemo o dobro obiskani razstavi gob na Golem, v Iški vasi pa so kraljevale buče vseh oblik. V naši občini smo že tretjič obeležili svetovni dan miru, tokrat s koncertom in zasaditvijo drevesa miru. Na svetovni dan turizma, letos posvečen vodam, pa sta domači turistični društvi pripravili prireditev, posvečeno reki Iški. V hribih so v prvih vaseh v uporabo že predali nova otroška igrišča, več o tem v rubrikah Aktualno in Iz življenja vaških svetov. Septembra sta se tako odprli igrišči v Zapotoku in na Golem, v začetku oktobra pa tudi v Škriljah. Otroci iz vrtca so si že ogledali zdaj še gradbišče novega vrtca, ki raste ob cesti na Kurešček, in bili navdušeni. V prejšnji številki so se vam že predstavili prvošolci z Iga in Iške vasi, tokrat pa objavljamo še fotografiji prvošolcev podružničnih šol na Golem in v Tomišlju. V šoli so se spomnili na evropski dan jezikov in postavili jezikovno stojnico, ob obisku partnerskih šol iz projekta V slogi je moč pa bodo znanje tujih jezikov lahko tudi koristno uporabili. V rubriki Dobro je vedeti si lahko preberete o človeku koristni živali, ki je svoj življenjski prostor našla v cerkvenih zvonikih, ter o rastlini, ki je za tiste z alergijami malce manj prijetna, širi pa se po naši naravi. Jesenske dni se da še vedno izrabiti za pohodništvo, ižanski pohodniki so se kljub tisti dan malo slabšemu vremenu odpravili proti Vrbici, na Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v novembrski številki Mostiščarja je sreda, 30. oktober 2013. Prihodnja številka bo predvidoma izšla 15. novembra 2013. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. stičišče štirih občin. Planinsko društvo Krim letos praznuje 5. obletnico delovanja, ki jo bodo praznovali v Iškem vintgarju, oktobra pa vas vabijo tudi na Mirno goro. Športne aktivnosti se s prihajajočim hladnejšim vremenom večinoma selijo v notranje prostore - tudi v tej številki vam organizatorji predstavljajo različne oblike organizirane vadbe. V rubriki Šport pišemo o športno-rekreativni prireditvi z dobrodelnim značajem, ki je potekala v Dragi. Ponovno pa so se odlično odrezali mladi šahisti ŠK Ig in že četrtič zapored osvojili lovoriko najboljše ekipe v državi. Prijetno branje vam želi uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev nedelja, 13. oktober, ob 11. uri, Iški vintgar Druženje ob 5. obletnici PD Krim Planinsko društvo Krim sreda, 16. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English MKL - Knjižnica Ig sreda, 16. oktober, ob 17.30, Mala dvorana GC Golo Predavanje o ambroziji Turistično društvo Kurešček četrtek, 17. oktober, ob 18. uri, Dvorana GC Golo Posvet o uporabi prevoznic za les Društvo lastnikov gozdov Krim sobota, 19. oktober, ob 17. uri, RTC Zapotok 4. Pozdrav jesenskim kmečkim opravilom Društvo Zapotok sobota, 19. oktober, ob 18. uri, Kulturna dvorana Iška vas Mavrica abecede Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 21. oktober, ob 19. uri, Knjižnica Ig 43. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 23. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična joga MKL - Knjižnica Ig sreda, 24. oktober, ob 18. uri, Knjižnica Ig Klepetalnica za starše MKL - Knjižnica Ig četrtek, 24. oktober, ob 19. uri, Center Ig Predstavitev računalniških programov za kmetije Datalab d. o. o. ponedeljek, 4. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Silno vljudna predstava za otroke MKL - Knjižnica Ig sreda, 6. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje Mehiška kolesarska avantura MKL - Knjižnica Ig sreda, 6. november, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Secret Mission MKL - Knjižnica Ig sreda, 13. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic MKL - Knjižnica Ig sreda, 13. november, ob 19. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle Copati iz filca MKL - Knjižnica Ig petek, 15. november, ob 18.30, RTC Zapotok Predavanje o medvedih Društvo Zapotok mostiščar jE uradno glasilo občine IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 11. oktober 2013 Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 MOSTIŠČAR 3. izredna seja občinskega sveta Občinski svetniki so se 5. septembra zbrali na 3. izredni seji, na kateri so obravnavali pet točk dnevnega reda. Najprej so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta P + R parkirišče v sklopu ureditve območja centra naselja Ig. Zanj bo občina poskušala pridobiti nepovratna sredstva v višini 85 % vrednosti projekta. Tudi druga točka dnevnega reda je bila povezana z ureditvijo središča Iga, obravnavali in potrdili so namreč predlog investicijskega projekta ureditve okolice Centra Ig. Brez razprave so bile v nadaljevanju potrjene tudi spremembe v načrtu razvojnih programov za obdobje 2013-2016, povezane z izvedbo zgoraj omenjenih projektov. Na dveh dodatnih točkah dnevnega reda so nato svetniki kot zastopnika naše občine v programsko razvojnem svetu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije potrdili župana ter obravnavali pogodbo z lastnikom parcele, na kateri bo postavljeno otroško igrišče na Visokem. Tovrstna igrišča morajo namreč imeti tudi uradnega upravljalca. V tem primeru gre za pravno vprašanje, kako uredili nastalo situacijo glede najemnika in upravljavca igrašča, o čemer se bo občinska uprava posvetovala s pravnim strokovnjakom. Po koncu uradnega dnevnega reda je župan svetnike seznanil še z nekaterimi zadevami, s katerimi se trenutno ukvarjajo na Občini, mdr. so uspešno kandidirali za nepovratna sredstva za obnovo vodovodnega omrežja Strahomer-Vrbljene, razpletata se tudi tožbi, prva za zemljišča v Rastukah ter druga glede Centra za zaščito in reševanje. Slavko Pavlič je opozoril na slabo stanje ceste med Brestom in Tomišljem, zanimalo pa ga je tudi, kaj bo z načrtovanim igriščem v Brestu. Glede igrišča je župan pojasnil, da so zanj pridobili sredstva programa Leader, ki jih je treba porabiti najpozneje v letu 2014. Zlatko Usenik je opozoril na po njegovem mnenju nestrokovno zgrajene hitrostne ovire pred novim vrtcem. Župan je povedal, da so bili te izdelane skladno s predpisi, če pa se bo pokazalo, da so neustrezne, jih bodo popravili. Maja Zupančič Obvozne ceste v Ljubljano Zaradi zapore Ižanske ceste vozniki iščejo bližje poti proti Ljubljani, čeprav poteka uradni obvoz čez Škofljico in Podpeč oz. Črno vas. Občina Ig se trudi in je, skladno z zakonodajo, na Šalčkovem štradonu ter na makadamski poti ob Iški nasula bankine in zasula luknje, da se naši občani lažje pripeljete v Ljubljano. Vendar pod našo občino spada zgolj krajši del - približno 200 m - Šalčkovega štradona, preostali del pa v Mestno Občino Ljubljana. Njihov odgovor o vzdrževanju tega štradona je, da se bankine urejajo v okviru odločbe o uradni zapori in skladno s predlogom Nature 2000. Prosimo vas za razumevanje in vam želimo srečno vožnjo. Občinska uprava Šalčkov štradon in situacija lastništva ceste. Vrtec Ig na začetku šolskega leta 2013/14 Vrtec Ig po uporabno dovoljenje Občina Ig je za novozgrajeni Vrtec Ig že vložila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na objektu so v začetku oktobra potekala zaključna dela elektro in strojnih inštalacij vključno z meritvami in priklopi, izvedba ople-skov, keramike, talnih oblog, zunanja ureditev s postavitvijo igral, ograje. V kuhinji se bo do sredine oktobra izvajala montaža opreme, druga notranja oprema pa bo izvedena v drugi polovici oktobra. Če bo tehnični pregled in tudi že uporabno dovoljenje v mesecu oktobru, bo Vrtec Ig odprt z začetkom novembra, kot je bilo predvideno. Polona Skledar, občinska uprava Čeprav vrtec nima poletnih počitnic in je varstvo otrok organizirano tudi poleti, je bil 1. september poseben dan tudi pri nas. V vrtec smo sprejeli kar 84 novinč-kov. Letošnje leto bo še posebej pomembno, saj se bomo kmalu preselili v nov centralni vrtec. Šolsko leto smo začeli na šestih lokacijah tako kot že prejšnja leta. Imamo 18 oddelkov, od tega pet oddelkov I. starosti, 12 oddelkov II. starosti in en kombiniran oddelek. Trenutno je v vrtcu vpisanih 325 otrok, z odprtjem novega vrtca pa bomo zmogljivost povečali za štiri oddelke I. starosti. Takrat bo v vrtec vpisanih 380 otrok, kar je rekordno število za ižanski vrtec. Vse starše otrok, ki bodo sprejeti z odprtjem novega vrtca, pa obveščamo, da bodo v mesecu oktobru pisno obveščeni o datumu podpisa pogodbe. Mateja Janežič, Vrtec Ig Režijski obrat sporoča Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu v mesecu septembru je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje vodomera ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 8. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Na kakšen način uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: • po pošti: na naslov OBČINA IG, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01 2802-322, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, • osebno na občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: • verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), • stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Kaj sodi/ne sodi v javno kanalizacijo? V kanalizacijskem omrežju ob čiščenju opažamo najrazličnejše snovi in materiale, ki jih uporabniki odvajajo v kanalizacijsko omrežje, in sicer od oblačil, lesa, električnih kablov, sadja, ostankov hrane in drugih snovi, ki NE SODIJO v kanalizacijsko omrežje. V kanalizacijsko omrežje se sme odvajati odpadno vodo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in ni dovoljeno odvajati padavinske odpadne vode skladno s 36. In 37. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (Ur. list RS, št. 41/2009, 24/2012). Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi. Če upravljavec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo vodo, ki je skladno s predpisi ne sme, obvesti pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev škode. Kaj je komunalna odpadna voda, ki se lahko odvaja v javno kanalizacijo? Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanice te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del priloge Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/2012). Kaj ne sodi v odtok in kanalizacijski sistem: - Odpadna olja in naftni derivati - Gradbeni odpadki - Barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarmacevtska sredstva in zdravila - Trdni odpadki (nogavice, čistilna volna, kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža) - Organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev - Različni organski odpadki (pokošena trava, plevel, deli živalskih trupel, ostanki sadja in zelenjave ...) - Vsebine greznic Filtracija pitne vode in preklic ukrepa prekuhavanja Na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok, ki oskrbuje naselja Zapotok, del Visokega ob cesti Golo-Zapotok, Golo, Škrilje, Podgozd, Dobravica, Sarsko in Klada, je eden od vodnih virov zajetje Šumnik, kjer ob deževju prihaja do povišanje motnosti. Takrat je upravljavec vodovoda prisiljen ustaviti črpanje iz zajetja v vodohran in uvesti ukrep prekuhavanja. Ob uvedbi ukrepa prekuhavanja se odvzamejo tudi vzorci vode za spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode, ki pokažejo, ali se ukrep nadaljuje ali prekliče. Na podlagi izdelane projektne dokumentacije se je kot tehnološka ustrezna rešitev na objektu klorne postaje Zapotok izvedla filtracija vode na dvoslojnih filtrih s kremenčevim peskom in antracitom s predhodno koagulacijo s poli-hidroksi-aliminijevim kloridom. Objekt za filtracijo je bil izveden kot prizidek ob obstoječem objektu za dezinfekcijo (klorna postaja Zapotok). Filtracija je sestavljena iz armaturnega jaška, strojnice s tehnološko opremo in ponikalnico za ponikanje meteorne vode ter vode od pranja filtrov. S 1. 10. 2013 je preklican ukrep prekuhavanja, saj je v sistem vključena filtrirna naprava. Kanalizacija in vodovod Iška Loka, Matena V septembru je bila pripravljena podlaga za asfaltiranje od začetka Iške Loke v smeri Iga do objekta Iška Loka 44. Medtem je s strani Telekoma Slovenije prišla zahteva po obnovi TK-omrežja zaradi pojavljanja številnih poškodb na TK-omrežju, ki so povzročala nedelovanje TK-storitev krajanom Iške Loke, čeprav so nas v juniju 2013 obvestili, da se sočasne gradnje ne bodo udeležili. Asfaltiranje je bilo zaradi tega prestavljeno in bo izvedeno po obnovi TK-omrežja. V mesecu oktobru bo dokončano kanalizacijsko črpališče v Mateni, ki bo omogočalo priključitev objektov ob cesti Matena-Iška Loka. Hidropostaja Golec Predvidoma konec oktobra oz. v začetku novembra (zaradi težav z elektro priključkom) bo v sistem vključena hidropostaja Golec zaradi izboljšave tlačnih razmer za objekte na Golem-Golec, I. faza (vgradnja hidroforne postaje v obstoječem razbremenilniku R2 in sanacij vodovodnega omrežja v dolžini 234,10 m od R2 do odcepa za Golec). Katja Ivanuš, režijski obrat Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 MOSTIŠČAR Varovanje otrok ob začetku šolskega leta Za nami je mesec dni novega šolskega leta. Vanj je zakorakalo veliko število otrok, še posebej pogumno prvošolčki. Zagotovo ste jih opazili. Z rumeno rutico okrog vratu in v spremstvu staršev so se podali v svet prometa. Začetek novega šolskega leta pomeni za odrasle, predvsem pa za šolarje več vključevanja in vsakodnevnega gibanja v prometu. Ne pozabimo, da so lahko otroci na svoji poti v šolo razigrani, da lahko spregledajo druge udeležence v prometu ali pa pozabijo na nasvete, ki so jih pred odhodom v šolo slišali od staršev. Zavežite jim rumeno rutico. Opozorite jih na uporabo kolesarske čelade, če se vozijo v šolo s kolesom. Naj bodo vedno pripeti z varnostnim pasom, če so sopotniki v osebnem avtomobilu, v avtobusu pa upoštevajo navodila voznika. Naloga nas vseh je, da so otroci na poti čim bolj varni in seznanjeni s prometom. V ta namen je potekalo v šoli in kraju veliko aktivnosti v zvezi z varnostjo otrok. Starši imate pri tem zelo pomembno primarno vzgojno vlogo, saj ste prvi, ki otroka uvajate v svet prometa kot sopotnika, pešca in kolesarja. Vsake podrobnosti prometnega življenja se otrok nauči z zgledovanjem po starših in sorodnikih ter po okolju, ki ga obdaja. Mnogi spoštujete in upoštevate priporočila ter otroke učite pravilnega ravnanja in opozarjate na številne pasti v prometu. Hvala vsem, ki odgovorno opravljate to nalogo. Da bi na začetku šolskega leta zagotovili boljšo prometno varnost vseh otrok, ki obiskujejo našo šolo, so nam poleg policistov priskočili na pomoč tudi člani društva upokojencev. Svoje delo so opravljali zelo vestno in odgovorno. Na različnih točkah, kjer poteka povečan in otrokom nevaren promet, so budno pazili na dogajanje in pomagali. Z njihovo predano, prostovoljno vlogo smo uspešno poskrbeli za varen začetek novega šolskega leta. Pri pouku smo se z učenci pogovarjali o prometni varnosti ter varni poti v šolo in iz Osnovna šola Ig nje. V pogovoru z učenci sem slišala številne pohvale. Učenke in učenci ter vsi zaposleni v osnovni šoli se članom društva upokojencev iskreno zahvaljujemo za pomoč pri varovanju otrok v prvih dneh novega šolskega leta. Vaš prispevek k varnosti v prometu je pomemben del naših prizadevanj, da so šolske poti varne in prijazne za naše otroke. Vida Hrovat, mentorica prometne vzgoje Hribci za otroška igrala Uresničili smo sanje AKTUALNO V okviru projekta Hribci za otroška igrala smo dočakali otroška igrišča. V dobrem letu in pol smo zbrali zadana sredstva za nakup otroških igral. Po številnih akcijah zbiranja prostovoljnih prispevkov in donacij, po mnogo žrtvovanih delovnih urah smo uspeli in dokazali, da uspeš, če si močno želiš, vendar je treba za to tudi nekaj storiti. Tako smo v prekrasni sončni soboti 14. septembra dočakali odprtje igrišč na Golem in v Zapotoku. Dopoldne so se otroci na Golem s svojimi družinami podali na pohod do cerkve sv. Marjete, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Mokrc, zgodnejši pohodniki pa so se podali na že tradcionalni pohod na Mokrc. Tokrat je bil cilj pohodov na novem otroškem igrišču na Golem, kjer smo se okrepčali z enolončnico in pojedli pečene dobrote domačih gospodinj. Temu je sledil slavnostni program odprtja igrišča. Predstavnik projekta na Golem Jože Ciber je pristno povedal svoj govor, ki se je navezoval na igro otrok nekoč in danes ter prisotne ganil resnično do srca. Prerezal je trak in vsakemu izmed otrok podal košček za spomin. Dogodek so povezovali mladi taborniki in drugi otroci iz vasi, ki so uprizorili varno igranje na plezalih, odigrali TV-poročila in zapeli nekaj pesmi ob spremljavi na kitaro. Vzdušje je bilo sproščeno, pristno in igrivo. Starejši smo posedeli in pokramljali na soncu, otroci pa so se igrali vse do 15. ure, ko smo se preselili v Zapotok. V Zapotoku je sledilo odprtje igrišča z zabavnim programom. Obiskala sta nas Lipko - maskota Eurobasketa in košarkar Dino Murič, ki nam ga je omogočil naš največji donator projekta Zavarovalnica Triglav. Ob tej priložnosti smo se s podelitvijo zahval javno zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi projekta, bodisi z donacijo ali svojim delom. Predvsem pa smo se zahvalili vsem vaščanom za prostovoljne prispevke in brezpogojno pomoč pri izvedbi projekta in postavitvi igral. Od zasnove projekta do končne izvedbe je bilo vloženega veliko dela, časa in dobre volje. Vendar v tem trenutku delo še ni popolnoma končano. Majčke z našim logom še vedno lahko kupite in s tem podprete naša Rezanje traku in igrišče na Golem je odprto! Foto: Mojca Ciber prizadevanja za igrišča, ki potrebujejo še nekaj malenkosti, kot so koši za smeti, označevalne tablice, strehica, gumirane plošče pod gugalnicami ... Prav tako še vedno zbiramo sredstva na prireditvah in tudi prostovoljne prispevke. Ponosni smo, da nam je uspelo. Udejanili smo besede, presegli pričakovanja in dokazali, kaj vse zmoremo 'hribci' z vašo pomočjo. Dokazali smo, da je v slogi, povezovanju, brezpogojni pomoči in delu možno uresniči- ti sanje. Tako smo dobili otroška igrišča, ki smo si jih v vaseh močno želeli, saj nismo imeli daleč naokoli nobenega skupnega kotička, kjer bi se dobivali, igrali in družili. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nas podpirali in nam pomagali. Otroci pa so vam iz srca hvaležni. Pridite pogledat, se igrat in družit na naša nova igrala. Mojca Ciber in Zuhra Jovanovič www.obcina-ig.si 5 Projekt podprla tudi Zavarovalnica Triglav Projekt Hribci za igrala je finančno in s prostovoljnim delom podprla tudi Zavarovalnica Triglav v okviru akcije Otroci Triglava - brezskrbni v igri, povezani z naravo, s katero želijo izboljšati kakovost življenja tistim, ki to najbolj potrebujejo. V Zapotoku je 14. septembra potekala zaključna prireditev ob postavitvi novih igral. Projekt Hribci za otroška igrala je povezal krajane štirih vasi, z obilico prostovoljnega dela krajanov in s prostovoljnim delom zaposlenih v Zavarovalnici Triglav pa imajo otroci v teh krajih možnost preizkušanja svojih športnih in drugih spretnosti ter druženja na varnih igralih. Novo igrišče v Zapotoku so otrokom svečano predali v uporabo predsednik Društva Zapotok Zlatko Usenik, direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav Aleš Klement in ambasador otroškega igrišča ter košarkar Uniona Olimpija Dino Murič. Direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav Aleš Klement je ob srečanju zbranim zaželel vse dobro in povedal: »V Zavarovalnici Triglav imamo radi izzive, ki nas spodbujajo, da se trudimo, dokazujemo in jih presegamo. Projekt, ki ste si ga zastavili, je predstavljal ravno to in z veseljem smo vas pri tem podprli. Projekt Otroci Triglava smo tudi letos uspešno izpeljali, ne le s finančnimi sredstvi, tokrat so naši zaposleni namenili tudi nekaj svojega prostega časa in pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. Tako bodo otroci, ki jih v življenju čaka še veliko izzivov, dobili mesto za igro, kjer bodo krepili potrebne spretnosti za prihodnji razvoj.« Predsednik društva Zapotok Zlatko Usenik pa je dejal: »Najprej bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so nam na poti do cilja stali ob strani. Veseli nas, da so prepoznali našo težavo in nam prisluhnili. Zaposleni Zavarovalnice Triglav so naredili še dodaten korak in se nam pri delu tudi pridružili. Že dolgo smo se soočali z željo in potrebo vedno večjega števila mladih družin, ki niso imele urejenega in varnega prostora za otroško igro. To nam je s skupnimi močmi sedaj uspelo. Želim si, da bi današnja otvoritev predstavljala prvo poglavje nove zgodbe druženja in preživljanja prostega časa na tako čudovitem mestu.« Maja Zupančič Foto: arhiv Zavarovalnice Triglav triglav Dogajanje v Škriljah Urejanje in pravila uporabe igrišča v Škriljah Takole se je končal članek v marčevski številki Mostiščarja: »Glede prostora mlatilnice pa bodimo tudi mi napredni kot so bili naši predhodniki in prostor primerno uredimo, da nam bo v ponos in veselje, kjer bi se lahko zbirali vsi, tako kot so se nekoč ob mlatenju žita, pa upajmo, da ne bomo zdaj mlatili samo prazne slame.« In res, nismo mlatili prazne slame, naredili smo čudovito igrišče. Uspelo nam je in za uspeh bi se rada zahvalila vam, vaščani, za vašo pomoč, prispevke, ideje in vso podporo, s katero ste tako ali drugače pomagali pri projektu. Navsezadnje hvala tudi tistim, ki nas niste podpirali, ste nam pa s tem dajali se večji zagon. Kljub vsemu navdušenju je tudi razočaranje nad tistimi, ki v vsem tem času niso našli časa, da bi se oglasili na igrišču ter vsaj pogledali in rekli besedo, kajti vsaka akcija je bila svojevrsten družabni dogodek. Teh ni bilo tako malo in imeli smo se lepo. Na prostoru nekdanje mlatilnice smo namenili tretjino prostora za otroško igrišče s štirimi kako- vostnimi igrali, ki otrokom ponujajo pester izbor igranja. Preostali del je urejeno športno igrišče, ki ga v tem trenutku krasi osnovni košarkarski pripomoček, želimo pa, da se mu pridruži še nasprotnik in še kaj ... Poleti 2012 so se gradbeni stroji Podjetja Golob pod taktirko Uroša zagrizli v škriljski skrilavec in naredil čisto novo podobo prostora, ki mu je sledila preobrazba na preobrazbo. Kar nekaj časa smo iskali domače mojstre za zidanje, da bi naredili okvir igrišča, vendar se je na koncu izkazalo, da Škrilje takega mojstra ne premore, zato smo dobili še boljšega. Gospod Osman je zadevo pogledal, povedal, kaj potrebuje, pripeljal ekipo in zadeva je bila poleti 2013 urejena do pike. Potem pa smo nastopili mi -vaščani, ko smo začeli urejati in izdelovati igrišče. To so bila naša družabna srečanja oziroma krajše - akcije na igrišču. Akcij ni bilo malo, vloženih je veliko prostovoljnih delovnih ur in veliko sredstev. Igrišče je dobilo svojo pravo podobo, ko je Marko spet začel navažati prod, ne pa peska. Prisotni na delovnih akcijah smo se dogovorili, da želimo igrišče, ki ga postavljamo, ohranjati v kakovostni in čisti podobi, zato bomo pazljivi, kaj se bo na njem dogajalo. Temu primerno želimo v šestih točkah poudariti: 1. Igrišče je ograjeno in zasnovano za otroke, kjer se lahko varno igrajo in so s tem umak- 6 www.obcina-ig.si njeni s ceste. Še vedno je na voljo koš pri gasilskem domu, ki je namenjen starejšim. Kadar so na igrišču otroci, imajo ti absolutno prednost, zato je moralna odgovornost starejše mladine, da se z igrišča umakne. 2. Igrišče je ograjeno - spodnji del ograje služi kot klasična ograja, zgornji del je pletena mreža, namenjena predvsem temu, da žoge ne letijo z igrišča. Plezanje po pleteni mreži ni dovoljeno in je nevarno, zato prosimo, da opozorite na to otroke ter ste pri tem pazljivi. V ta namen so tudi postavljene opozorilne table. 3. Na igrišču je treba skrbeti za red in čistočo. Koša za odpadke na igrišče nismo postavili, ker menimo, da lahko vsak pospravi za seboj. Podobno je s cigaretnimi odpadki, katerim bo namenjena posoda, za katero bodo skrbeli kadilci sami. To pomeni, da se ogorkov na meče po teh in parcelah naših sosedov. 4. Zemljišča okoli igrišča so zasebna lastnina, zato je prav, da to spoštujemo. Pred igriščem je asfaltni del, namenjen parkiranju koles in otroških vozičkov, avtomobili se lahko parkirajo pri gasilskem domu. Tekanje okoli igrišča ni zaželeno, pomislite, kako bi se počutili, če bi se vam sprehajali po dvorišču. 5. Prodnata podlaga v otroškem delu igrišča je za varnost otrok na igralih, je pa prod nevaren element na asfaltni podlagi, ko se otroci podijo za žogo. Starši poskrbite, da se prod ne meče na asfalt oziroma se ga pomete nazaj, kamor sodi. Čarovniške metle nismo našli, tako da ne bo sama švigala za prodom. 6. Naj se dotaknem še igral za najmlajše. Ta so namenjena manjšim otrokom in tako bomo tudi lahko ohranili njihovo kakovost. Opravljen je bil ogled igrišča s strani strokovnega izvedenca Slavka Rudolfa. Igrišče je nareje- no kakovostno in varno, kar je bil tudi naš, cilj ko smo ga postavljali. Športni del igrišča ima večnamensko vlogo, kar pomeni, da je namenjen različnim športom: nogometu, odbojki, tenisu, bad-mintonu ... Nadaljnje urejanje bomo prilagajali finančnim sredstvom, ki jih bomo imeli, zato so prispevki dobrodošli. Za informacije sva na voljo Dušan, gsm: 041/254-077, in Marina, gsm: 041/805-500. Več o nadaljevanju del pa v prihodnji številki. Marina Plantan Foto: Katja Gorjup in arhiv Z. Triglav Pa ga imamo ... ... otroški smeh, otroško veselje na novem igrišču v Škriljah Govorilo se je, da nekaj bo. Da bomo zgradili otroško igrišče. Ne samo v Škriljah, tudi v preostalih hribovskih vaseh. Mamice smo bile te novice zelo vesele. Mladih mamic nas je zelo veliko, v letu 2011 se je samo v Škriljah rodilo enajst otrok, leta 2012 osem. Morda še kakšen več, pa ne vemo. Tudi letos se vozi po vasi veliko vozičkov, zato je bila novica o otroškem igrišču resnično dobrodošla. Kje pa bo? Ali sploh bo? Da bi ga zgradili sami? Pa je to danes sploh še mogoče? Kmalu za tem se je začela akcija Hribci za otroška igrala in v Škriljah sta se za vse nas začela truditi Marina Plantan in Dušan Kovačič. Njuno navdušenje se je razlezlo med veliko vaščanov in tako smo začeli. Najprej smo udarniško zravnali tla, potem naredili škarpo in ograjo, jo pobarvali, dočakali asfalt, iz skalnatega peska so začela rasti igrala: tobogan, gugalni-ci, plezalna mreža in konjička za najmlajše. Lepega septembrskega dne so vaški mojstri postavili koš za košarko, da smo bili v koraku s časom - ko so se naši fantje borili na Eurobasketu, smo tudi mi lahko izkusili met na naš koš ... Kot je raslo igrišče, tako so začele rasti vezi med sovaščani. Ko smo starši delali, so se otroci že igrali, na pesku, med mešalniki za beton, med krampi in lopatami. Nastalo je barvasto, prijetno, sončno otroško igrišče, kjer se srečujejo starši z malimi otroki, malo večji otroci in tudi veliki najstniki. Igrišče služi svojemu namenu. Kot priseljenka sem v tem času, ko je igrišče nastajalo, spoznala več vaščanov kot vsa leta bivanja v tej lepi razgledni vasici. Lepo je in draga Marina in Dušan, zelo smo vama hvaležni za ves trud, navdušenje, delovne akcije ... hvaležni smo vama za naše novo pisano otroško igrišče. Hvala! Katja Gorjup Otroško veselje na novih igralih Foto: Katja Gorjup www.obcina-ig.si 7 iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Srečanje treh generacij v Zapotoku Društvo Zapotok je v soboto, 14. 9. 2013, organiziralo prireditev z namenom, ki jo je načrtovalo že pred približno slabim letom. Med enim naših druženj je Barbara dala pobudo, da za konec počitnic ne bi bilo slabo, če bi se na prostem družile med seboj vsaj tri generacije. A to ne bi bilo čisto navadno druženje, temveč druženje, ki bi za vsako generacijo imelo svoj pomen, predvsem pa bi v današnjem času prikazali naši dedki in babice svojim vnukom, kako so včasih preživljali prosti čas različne generacije oz. kako so se igrali naši starši, babice in dedki, mladi pa bi jim pokazali, kako se igrajo otroci danes. Poudarek prireditve bi bil predvsem na igrah in druženju na prostem. Tako je nastala ideja o treh generacijah, ki bi lahko postala tradicionalna prireditev z ohranjanjem kulturne dediščine in prenosom izročil iz naše zgodovine. A v letošnjem letu še ni bilo čisto tako prav zaradi posebnega razloga. V tem letu je namreč projekt Hribci za otroška igrala začel dobivati svojo pravo obliko in namen. Otroška igrišča v štirih vaseh so počasi začela dobivati svojo pravo podobo in to se je zgodilo tudi pri nas v Zapotoku. Zato smo to prireditev s poudarkom na igri, zabavi in druženju na prostem namenili najmlajšim in njihovim domačim. Z nastopom najmlajših članic plesne šole Urška Lane in Staše smo uradno odprli prireditev, z nadaljnjo akcijo projektne skupine Akademije za ples Znanost in ples pa so najmlajši skupaj s starši in starimi starši prebili led. Med rajanjem jih je presenetil košarkar Dino Murič, ki se je z otroki pomeril v metanju na koš, ob tem pa so zarajali tudi z maskotama Eurobasketa Lipkom in Kuža Pazijem. Projektna skupina Znanost in ples je najmlajšim predstavila možnost igre na igra-lih in s tem razvoja motoričnih in drugih sposobnostih naših otrok. Pri tem so jim pomagali prav vsi udeleženci kot maskoti in Dino. Odprtje otroškega igrišča Ko so se po prvem navdušenju otroci malo naigrali, je direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav Aleš Klement s predsednikom Društva Zapotok Zlatkom Usenikom in ambasadorjem otroških igrišč košarkarjem Uniona Olimpije Dinom Muričem slavnostno pre-rezal trak in odprli so igrišče v Zapotoku. Zbiranje sredstev za defibrilator Medtem ko so se otroci igrali na igralih in zabavali z Dinom, Lipkom in Kužem Pazijem, so obiskovalci pridno kupovali srečke, saj smo s srečelovom zbirali sredstva za nakup defibrilatorja. O njem govorimo zadnja tri leta, saj živimo v dokaj gosto poseljenih vaseh in relativno oddaljenih koncih, ko je potrebna pomoč. Člani društva smo pridno iskali donatorje in sponzorje ter iz dneva v dan zbrali več dobitkov, saj smo si želeli, da bi prireditev speljali s čim manjšimi stroški, da realiziramo nakup defibrilatorja. Ko so donatorji slišali, kaj vse smo že dosegli s skupnimi močmi, kako razmišljamo za prihodnje in kako skrbimo drug za drugega ter za našo lokalno skupnost -da ob tem krepimo socialne vezi, razvijamo povezanost, sočutje in posluh za ljudi - so brez najmanjših težav donirali svoje izdelke ali storitve. Z bogatim srečelovom uspešnih (večinoma) slovenskih podjetij smo uspeli zbrati kar precej sredstev. Zabavni program Med tem ko so otroci zelo uživali na igralih z vsemi gostujočimi, so medtem starši brezskrbno kramljali s prijatelji in preživeli prijetno uro ali dve v naši družbi. Vreme nam ni prizanašalo, vendar smo kljub izjemno močnemu vetru s profesionalnim ozvočenjem in odrom, ki nam ga je za ta namen donirala Plesna šola Urška, uspeli premagati naravo, da smo se dobro slišali. Raper Ževža, ki je popestril progam s svojim pevskim vložkom, se je malo pojezil na račun tehnike, a je na koncu nastopa ugotovil, da jo včasih tudi tehnika kljub vsemu profesiona-lizmu lahko zagode, in požel izjemen aplavz za svoj nastop.. Otroci in Lipko na igralih Za veselje in radost je poskrbel koroški ansambel Nasmeh, ki nam je s pristno in kakovostno narodno-zabavno glasbo pričaral domačnost naših hribov. Fantje so se v naših krajih predstavili prvič in navdušenje je bilo obojestransko. Poleg podelitve zahval vsem skupnim donatorjem projekta Hribci za otroška igrala smo imeli na odru tudi predstavitev temeljnih postopkov oživljanja, ki nam jih je predstavil Mitja iz podjetja Defibtech. Borut iz podjetja MiDS, d. o. o., pa nam je na kratko opisal, kako deluje aplikacija iHelp. Več o aplikaciji in o tem, kako lahko tudi sami pomagamo ali nam pomagajo drugi, ko se znajdemo v stiski, si lahko preberete na spletni strani www.ihelp.si. Prireditev je za nami, mi pa počasi končujemo niz uspešnih delovnih akcij, da dokončamo otroško igrišče v Zapotoku in zberemo še zadnja sredstva za nakup javno dostopnega defibrilatorja. Ob tem se zahvaljujemo vsem članom društva, vaščanom in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali s svojim delom in prispevki ter nas podpirali, da smo več kot uspešno izpeljali delovne akcije. Fantje so s svojim izjemnim delom vsem vaščanom v ponos in dober zgled, kaj zmorejo narediti pridne roke in močna volja, ki je kljubovala izjemno slabim vremenskim razmeram. Poleg tega gre vsa pohvala dekletom ter drugim, ki so pomagali pri pripravi izgradnje igrišča, pripravi prireditve in programa in izvedbe celotnega projekta. Hvala vam, ki nas vsak mesec pridno berete v Mostiščarju in spremljate na spletnih straneh društva, pohvalite, predlagate. Hvala, ker nam zaupate in nas podpirate, da lahko uresničujemo vaše in svoje želje ter zamisli, da upravičimo vaše zaupanje s svojim delom in rezultati. Hvala, ker verjamete v nas in nam z udeležbo na prireditvah izkazujete vaše zaupanje. Da z vašim obiskom na prireditvah dajete društvu priznanje, da smo društvo, ki ima posluh za ljudi. Skupaj zmoremo. Želimo vam obilo veselja in varne igre vaših otrok na igralih v Zapotoku. Pozivamo vas k udeležbi izobraževanja o temeljnih postopkih oživljanja, če vas zanima, kako pomagati vašemu otroku ali vašim bližnjim. Več o tem si boste lahko kmalu prebrali na lokalnih kozolčkih in spletni strani društva. Če želite biti del ekipe, ki bo prostovoljno delovala pri TPO, si lahko več o tem v kratkem preberete na spletni strani društva. Naj bo začetek šolskega leta uspešen in varen! Vse bo v redu. Barbara Močan, SDDDO iz življenja vaških svetov GLASILO OBČINE IG • oktober 2 01^ MOSTIŠČAR Vaška skupnost Visoko-Rogatec Za nami je zelo pestro in intenzivno poletje, ki je prineslo pomemben temeljni kamen za naprej - prostor skupnosti za otroška igrala in druženje. Pod do tega je bila dolga in naporna, a pomembno je, da imamo podpisano pogodbo o brezplačnem najemu, ki sta jo sklenila Pavel Petek in v imenu vaške skupnosti Občina Ig. Seveda pa je bil projekt Hribci za otroška igrala velika spodbuda, da se je to zgodilo. Drugje, na Golem, v Škriljah in Zapotoku, igrišča že stojijo, mi pa šele zdaj lahko začnemo. A nič za to! Pomembno je, da imamo pogoje - delež zbranih sredstev iz skupnih akcij Hribcev za otroška igrala, prostor in ljudi, ki želijo sodelovati. Verjamem, da bo skupen prostor omogočil povezovanje med nami in da se bomo skozi skupne delovne akcije na igrišču bolje spoznali. Čas je, da se aktiviramo - za nas in naše otroke. Pred nami je še veliko dela. Okrepili bomo obveščanje, da bodo vsi, ki želijo pomagati pri tem projektu, vedeli, kdaj in kje se dobimo, saj pridnih rok ni nikoli preveč. Tu je še prometna varnost, nujna potreba po varnem postajališču za avtobus pri Raju nad mestom, kjer zdaj kar ob cesti čaka veliko otrok in jim je treba zagotoviti varnost. Oznake zanj so, a je potebno še postajališče, da otroci ne čakajo na dežju in snegu. Seveda je varnost otrok na prvem mestu! Zelo pereč problem pa so smeti. Kot ste mnogi opazili, se ob ekološkem otoku na avtobusni postaji (odcep za Visoko) redno nabirajo kupi smeti, odvrženi poleg smetnjakov. Velika dilema je, kaj storiti: ali ekološki otok v celoti odstaniti, prestaviti na manj vidno lokacijo ali kar pustiti in kako drugače poskrbeti za čisto okolico ekološkega otoka? Preostali smetnjaki v vasi so normalno urejeni, tu pa puščajo smeti mnogi, ki se peljejo mimo. Če jih pustimo tam, je nujno poostriti kontrolo nad njimi in skrb za njih. Tu pa je še ena dilema - čigava naloga je to? Iščemo dobro rešitev. Odprti smo za vaše predloge, posebej če veste za dobro lokacijo, kam bi to prestavili. Upam, da se v čim večjem številu srečamo pri urejanju skupnega prostora z otroškimi igrali. Pavel Petek, še enkrat hvala, da ste nam to omogočili; čas je, da gremo tudi mi naprej! Dobrodošli so vaši predlogi, pošljite jih na elektronski naslov, ki smo ga naredili prav za vaško skupnost: visokoroga-tec@gmail.com. Ker je obveščanje, komuniciranje pomemben del življenja skupnosti in so oglasne deske premalo, smo oblikovali tudi domačo stran naše vaške skupnosti: http://visokorogatec.weebly.com. Jožica A. Demšar, SVS Visoko-Rogatec OBČANOV KOTIČEK Gradnja vodovoda-kanalizacije in rekonstrukcija ceste Matena-Iška Loka Projekt gradnje vodovoda-kanalizacije v Mateni in Iški Loki se je začel pred leti, z njim pa rekonstrukcija lokalne ceste Brest-Matena-Iška Loka-Ig, št. ceste 133010 na odseku Matena-Iška Loka ter gradnja pločnika za pešce skozi naselje. V Odloku o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Ig je navedeno, da je bilo h kategorizaciji občinskih cest pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije RS za ceste št. 133010. Za odsek Matena-Iška Loka je izdelana projektna dokumentacija, v kateri se obdela tudi vse priključke, križišča in uvoze do javnih objektov in stanovanjskih hiš, vendar projektna dokumentacija ni izdelana za omenjeno celotno območje rekonstrukcije ceste. Na odseku med Mateno in Iško Loko tudi niso urejene površine za pešce. Smiselno bi bilo, da bi se uredile v tem času, ko je bila cesta v gradnji. Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj ravno na tem odseku niso urejene površine za pešce, čeprav na omenjenem odseku lokalne ceste poteka redna avtobusna linija Ig-Iška Loka-Iška vas-Ig? V določenem pasu tega odseka je tudi širina vozišča zunaj predpisanega standarda, čeprav ni težav z zemljiščem. Tipski prečni profil po Pravilniku o projektiranju cest je za lokalno cesto pri projektni hitrosti 40 km/h, širina vozišča 5,00 m in širina bankine na obeh straneh po 0,75 m. Občina pred rekonstrukcijo lokalne ceste ni naročila izvedbe geodetskih meritev na samem kraju, da bi se ugotovil potek meje po podatkih iz zemljiškega katastra. Tako ni znano, kolikšna je bila potrebna površina posamezne parcele za cesto, ploč- nik, avtobusno postajo, ki bi bila podlaga za enakovredno nadomestilo, zato ni mogoče pavšalno govoriti, koliko zemljišča je odstopil posamezen lastnik. Z rekonstrukcijo lokalne ceste bi bilo treba urediti površine za pešče na celotnem območju lokalne ceste, tudi na omenjenem odseku, kjer poteka redna avtobusna linija in predvideti razširitev vozišča skladno s tipskim prečnim profilom, da bi se izboljšala prometna varnost občanov. S tem bi tudi na tem odseku lokalne ceste zaščitili pešce in kolesarje, še posebno manjše otroke, ki hodijo v šolo na avtobus. Tako bi bili občani enako obravnavani. Pri vsem tem pa se zastavi vprašanje, zakaj so morali zasebni interesi nekaterih posameznikov prevladati nad javnim interesom? Slavka Grmek Ugovšek Prostor za pešce? www.obcina-ig.si 9 Vandalizem v Mahu V nedeljo, 8. septembra, sem na počivališču v Mahu opazil, da je nekdo odtrgal tablo, na kateri je opisana kratka predstavitev koliščarjev. Poškodovana tabla je bila odvržena v vodo v bližnji jarek. Naslednji dan so bile močne padavine, zato je bil jarek poln kalne vode in se table sploh ni več videlo. Ko je konec tedna voda upadla, sem šel z ženo in vnukinjo na popravilo table. Izvlekel sem jo iz vode, očistil umazanije in tablo opral s tekočo vodo, ki priteka iz bližnje vrtine. Nato sem jo, kolikor je bilo mogoče, poravnal in pritrdil nazaj na pokončne lesene nosilce. Nenehno se mi poraja vprašanje: ali koga moti predstavitev koliščarjev na Ljubljanskem barju ali je to zgolj objestnost nekaterih mladcev, polnih energije? Franci Orhini IZ ŽIVLJENJA STRANK SDS-novičke Socialdemokratska mladina Člani SDM Ig smo se udeležili predstavitvene stojnice Slovenske demokratske mladine na Festivalu Stična mladih 2013, ki je potekal 21. septembra 2013. Festival Stična mladih vsako leto privabi več tisoč mladih iz vse Slovenije. Na stojnicah se predstavijo različne organizacije, založbe in društva, ki mladim omogočajo, da svoj prosti čas in svoje talente unovčijo za pomoč sočloveku, družbi ali narodu. Tudi letos je dogajanje popestril mladinski band Stična, različne delavnice za mlade v iskanju poklica in poklicanosti. Ob sklepu dogajanja je sledila sveta maša, pridigo pa je imel ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Pridiga je bila spodbu- da k aktivnemu delovanju v svojem okolju, k pogumu, trdnosti in odločnosti. Močni smo namreč samo, ko smo v skupnosti. Škof Jamnik je predal tudi sporočilo papeža Frančiška s svetovnega srečanja mladih v Braziliji: »Bog blagoslovi Slovenijo, Bog blago- slovi vse mlade!«. Vabljeni, da naš podmladek spremljate na facebook profilu Sdm Ig in na Twitter omrežju @ SDMIG. SDM Ig SDM Ig v Stični Obljubljanska regijska koordinacija SDM vabi na pogovorni večer z osamosvojiteljem Slovenije in predsednikom SDS Janezom Janšo, ki bo potekal v ponedeljek, 14. oktobra 2013, ob 18. uri v dvorani Družbenega doma Grosuplje, Taborska cesta 1. Živimo v državi, o kateri ne vemo niti, kako je natančno nastala? O obdobju osamosvajanja in demokratizacije Slovenije bo spregovoril predsednik Slovenske demokratske stranke in ključni človek osamosvojitve Janez Janša, ki bo predstavil knjigo 25 let kasneje in 3. dopolnjeno izdajo Premiki ter svoje najnovejše delo Za kulturo življenja. Po koncu pogovornega večera bo možen nakup predstavljenih knjig. Vljudno vabljeni! 10 www.obcina-ig.si Novi in novi davki ter podražitve V SDS verjamemo, da gospodarsko rast in nova delovna mesta prinašajo razbremenitve gospodarstva, nižji davki in odprava administrativnih ovir. To smo, kadar smo bili v takem položaju, tudi predlagali in uveljavljali. Drugačnega mnenja je trenutna Vlada RS, ki jo vodi Alenka Bratušek, saj meni, da je možno uravnotežiti proračun oz. zagotoviti finančno stabilnost le z novimi prihodki, torej z novimi davki. Tako so v začetku poletja zvišali DDV za 2 odstotni točki, septembra povišali ceno vozovnic za dijake in študente, zvišali ceno vinjet, skoraj podvojili ceno vinjet za družinske avtomobile, v postopku pa je še sprejemanje Zakona o dohodnini, s katerim vlada ukinja avtomatično usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav, kar bo pomenilo, da bo zavezanec pri dveh povprečnih plačah (bruto do 3.000 eur, neto 1.700 eur) in uveljavljanju splošne olajšave plačal 330 eur več dohodnine. Če uveljavlja še druge olajšave, vzdrževane družinske člane, torej otroke, pa bo ta znesek še višji. V to kategorijo spada 95 % vseh zavezancev oz. 990.000 državljanov. Skladno z novim zakonom olajšave in dohodninska lestvica za leto 2014, ki bodo objavljene konec tega leta, ne bodo več usklajene z inflacijo in bodo enake kot letos. To pa pomeni, da bomo že pri plači, ki jo bomo prejeli januarja, plačali več akontacije in neto dobili manj izplačila, torej nižjo plačo. Najmanj pa se bo povečala dohodnina za zavezance z dohodki nad sedmimi povprečnimi plačami. Torej Vlada obremenjuje srednji in nižji sloj, ne pa tiste, ki imajo več in bi lahko tudi prispevali več. Pred nami pa je še Zakon o nepremičninah, ki bo pomenil še eno obremenitev vseh lastnikov nepremičnin. Prav je, da se to uredi, vendar pa previsoko obdavčevanje kmetijskih in gospodarskih objektov, po novem pa tudi cerkva, šol, gasilskih domov, kulturnih dvoran, pomeni dodatno obremenitev občin, ki bodo morale to plačevati. Če zavezanec ne bo plačal, se davčni dolg spremeni v lastniški delež občine. Menim, da zviševanje davkov in novi davki niso rešitev in prava pot za Slovenijo, da se izvije iz krize, zato bom tako stališče tudi zastopala v Državnem zboru. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Vabim vas v poslansko pisarno v prostorih Mladinskega doma na Igu v ponedeljek, 14. oktobra 2013, od 15.30 do 17.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/47899-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. DRUŠTVA 13. srečanje harmonikarjev Občine Ig Podkrimka 2013 V nedeljo, 1. septembra 2013, je na hipodromu Vrbljene potekalo že tradicionalno 13. srečanje harmonikarjev Občine Ig - Podkrimka 2013. Letošnje srečanje smo ponovno prestavili na začetek septembra, in sicer na nedeljo popoldne ob 14. uri, kulturni program pa je potekal vse do večera. Srečanje so začeli harmonikarji Kluba Roman Kumše, ki so obenem tudi vsi člani našega društva. V nadaljevanju pa so se predstavili še harmonikarji tako iz domače občine kot tudi drugod iz Slovenije. Letošnjo prireditev so popestrile tudi skupine: Sončki, Novi sosedje, Arcus ter domači ansambel Ponos. Vsi nastopajo- či so za spomin prejeli plaketo društva. Da pa nismo poslušali samo harmonik, smo v goste povabili tudi folklorno skupino Emona, ki se je predstavila z dvema plesoma, in sicer Gorenjski štajeriš in Pustni štajerski plesi. Za veselo razpoloženje po končanem srečanju in med srečanjem pa je poskr- Na Podkrimki se je tudi (za)plesalo. bel ansambel Litijski odmev. Lepa hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri pripravi prireditve in celotnega prireditvenega prostora. Hvala tudi vsem mladim natakaricam in natakarjem, ki ste ves čas pridno skrbeli za vse lačne in žejne obiskovalce. Darja Modic, Turistično društvo Krim Da smo uspeli pripraviti in organizirati tako veliko prireditev, pa gre zahvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali tako dobitke za srečelov kot tudi denarna sredstva, in sicer: Občina Ig, Slavko Grmek, Iška vas, Ključavničarstvo Ciril Podržaj, Ig, Elins, d. o. o, Želimlje, Vrtnarija Čož, Črna vas, Vrtnarija Grdadolnik, Ižanska cesta, Picerija MM, Brest, Marko Krampelj, s. p., Prazniki, Turjak, Frizerski in kozmetični salon Tina, Tomišelj, Okvirjanje, Silvo Dolinšek, Ig, Topis, Strahomer, Trgovina Odenija, Notranje Gorice, Trgovina Karin, Brezovica, Mizarstvo Suhadolnik Andrej, Tomišelj, Mesnica Boris Farkaš, Ig, Pung-Art, Ig. www.obcina-ig.si 11 Mi pa se nismo uklonili 2013 V soboto, 7. septembra, je na Golem potekala že tradicionalna prireditev Mi pa se nismo uklonili 2013. Slovesnost je bila namenjena počastitvi spomina na ustanovitev 10. slovenske narodno osvobodilne udarne brigade Ljubljanske ter 70. obletnici osvoboditve izpod italijanskega fašizma. Slovesnost se je začela ob 11. uri ob zvokih koračnice v izvedbi orkestra slovenske policije. Ta je s pesmijo na prizorišče pospremil zastavonoše in člane Duletove ter Gorjanske spominske čete. Ob slovenski himni so svoje glasove združili pevci Partizanskega pevskega zbora ter pevke ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi. Tudi nadaljevanje prireditve je bilo slovesno, saj so po neuradni himni Društva odmev Mokrca, pesmi Tujci pohlepni, spregovorili kar štirje govorniki. Vse zbrane sta pozdravila župan občine Ig Janez Cimperman in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. Zgodovinsko ozadje prireditve je pojasnil dr. Marko Vrhunec, član sveta ZZB za vrednote NOB, partizan in politični komisar X. brigade -Ljubljanske. Slavnostni govor je pripravil minister za obrambo Roman Jakič. Prireditev je dosegla vrhunec ob recitacijah Violete Tomič in Svetlane Makarovič, ki sta s svojo izvedbo navdušili vse zbrane. Vseskozi se je dogajanje prepletalo s partizansko pesmijo, ki so jo v življenje obudili člani partizanskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Franca Gornika. Nežnejši, ženski aspekt partizanske pesmi so s pesmijo Kaj ti je deklica pod vodstvom Klementine Mikec Korpič zbranim predstavile članice pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi. S samozavestnim nastopom se je izkazala se je tudi Ajda Cizej, ki je s svojo recitacijo v prireditev vnesla uporniški mladostni duh. Pozdravni nagovor župana Občine Ig Janeza Cimpermana V okviru slovesnosti so predstavniki odbora 10. Ljubljanske brigade Alojz Kain (komandant te brigade), Leon Semrajc in Milan Špoler na Pangerčevo hišo na Golem položili venec v čast ter spomin vsem pogumnim borkam in borcem. Prireditev smo organizatorji izkoristili tudi za podelitev priznanj zaslužnim članom. Predsednik društva odmev Mokrca Jurij Kogej je podelil plaketo častnega člana, najvišje priznanje Društva odmev Mokrca Jožetu Lavriču, Jožetu Grmeku, Antonu Glavanu in Vladimirju Ganoniju. Konec prireditve je bil optimističen, posvečen predvsem idealu svobode in lepotam domovine. Pesem, posvečeno svobodi, je recitirala Lina Vozny, ki je program tudi povezovala. S pesmijo, posvečeno lepotam naše domovine, je program zaokrožila Nataša Loborec Perovšek. Po koncu prireditve so si obiskovalci lahko ogledali tudi igrano dokumentarni film Tuga Štiglica in Jadrana Strleta o nastanku primorske himne, Vstajenje Primorske, ki so ga predvajali v dvorani Gasilskega centra na Golem. Za okusno hrano in pijačo je poskrbelo PGD Golo, ki je sodelovalo tudi pri ureditvi prireditvenega prostora. Prepričana sem, da bo slovesnost ljudem ostala v lepem spominu, in upam, da jih bo to spodbudilo k ponovnemu obisku. Mojca Poredoš Foto: Arhiv DOM Vrhunec prireditve je bil nastop Violete Tomič in Svetlane Makarovič. Navdušeni obiskovalci 12 www.obcina-ig.si 4. razstava gob na Golem Gobe, gobice, gobani ... 200 vrst se jih je pisano bohotilo na lično pripravljenih mizah in se skrivalo v objemu mahu. Več kot 300 obiskovalcev si je ogledalo gobarsko razstavo, ki je potekala v soboto, 21. septembra, v Gasilskem centru na Golem. Dekoracija in ambient sta bila dodelana tako, kot bi košček avtohtone narave okrog Mokrca prenesli na mize. Zaradi velikega zanimanja smo razstavo podaljšali še za en dan. Gobe uvrščamo med najpomembnejše čistilce odpadkov v naravi, ker imajo izjemno vlogo pri predelavi organskih snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Opažamo, da v letih, ko ni velikih svetovnih katastrof, gobe ne odganjajo tako kot takrat, ko se te zgodijo (Černobil, Fokušima). Letošnje leto je bilo izjemno slabo, saj so gobe vzniknile šele septembra, in to samo na določenih krajih. V določenem času so pognali samo jurčki v večjih količinah. Prav je, da inšpektorji opravljajo kontrolo pri iznosu gob iz gozda. Za našo razstavo smo gobe nabirali na širšem območju Kureščka in Mokrca. Razstavili smo 151 vrst gob, ki so bile užitne, pogojno užitne, neužitne, strupene in smrtno strupene, ter 48 lesnih gob, ki se brez drevesa gostitelja sploh ne morejo razviti. Odgovorna determinatorka letošnje gobarske razstave je bila Majda Ujčič. Razlago sem podajala Marija Medič. Razstavo je obiskalo več kot 300 obiskovalcev, kar je za Golo izjemen uspeh. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za gobe ter za možnost nabiranja in prepoznavanja. Obiskovalcem vsako leto omogočimo, da tudi sami prinesejo gobe, ki jih determiniramo. Prav tako pa so izrazili željo, da jih poznavalci vodimo v gozd in učimo nabiranja ter spoznavanja gob. Pred dvorano z razstavljenimi gozdnimi lepoticami je potekal bolšji sejem, kjer je vrvež mladine vneto prodajal in menjal svoje predmete, igrače, delovno orodje in še marsikaj. Razstavo smo popestrili tudi z gobjimi jedmi. Prisotni smo lahko pokušali gobjo pašteto, se dodobra naužili okusnega gobovega golaža in pol-petov ter jedi z žara. Ta dan smo lahko res sprostili radovednost, se pogreli na soncu in zadovoljili brbončice v ustih. V TD Kurešček smo ustanovili gobarsko sekcijo, kamor so se lahko obiskovalci razstave tudi včlanili in si tako pridobili dostop do informacij. Vabljeni tudi vi, če ste zainteresirani za sodelovanje v Gobarski sekciji TDK. Pišite nam na tdkurescek@gmail.com ali pa pokličite 040/206-625 (Marija). Za pomoč pri izvedbi razstave se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Golo, Kulturnemu društvu Mokrc in vsem članom Turističnega društva Kurešček ter prijateljem, ki so pomagali nabirati gobe in dekoracijo za uspešno razstavo. Marija Medič in Mojca Ciber Letos na ogled skoraj 200 vrst gob Na razstavi so bile tudi mušnice. Obisk članov DU Semič na Igu DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG 5. septembra so Društvo upokojencev Ig obiskali člani Društva upokojencev Semič. Sprejeli so jih naši člani: Dušan, Danica, Ana, Jože, Marija in seveda Lojzka s svojo harmoniko. Sprejeli smo jih v sejni dvorani Centra Ig, kjer so se osvežili s pijačo in pecivom, ki so ga pripravile naše članice. Prikazali smo jim film o naši občini, vmes je goste prišel pozdravit župan Janez Cimperman. Po osvežitvi so se gosti razdelili v dve skupini. Ena je obiskala razstavo o koliščarjih, druga se je napotila raziskovat znamenitosti Iga. Nato sta se skupini zamenjali. Sledil je odhod avtobusa proti Krimu. Spotoma smo gostom pokazali jezero v vasi Jezero, skočili do Rakitne in potem na vrh Krima. Vreme je omogočilo lep razgled na Ljubljansko barje. Škoda, da grmičevje, ki se je razraslo okoli doma, ni posekano, ker zakriva pogled na večino Ljubljane. V dolino smo se spustili mimo Gornjega Iga. Nameravali smo še obiskati Iški vintgar, a nam je zmanjkalo časa. Nalogo vodnika na tej poti je kot vedno zelo zanimivo opravil Jože Krašovec, velik poznavalec naše ožje in širše domovine. Po prihodu v dolino smo nadvse zadovoljne goste odpeljali v Brest v picerijo Mars na pozno, a zasluženo kosilo. Tu je glavno besedo prevzela Lojzka s svojo harmoniko. Prijetno druženje se je zavleklo v večerne ure, ko smo se morali posloviti. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujem vsem, ki so sodelovali oz. pomagali pri sprejemu gostov in izvedbi obiska. Štefan Bunič, predsednik DU Ig Obvestilo o uradnih urah DU Ig Društvo upokojencev Ig obvešča svoje članstvo in druge starejše naše občine, da na željo nekaterih članov ponovno uvaja uradne ure v Medgeneracijskem centru Ig. Uradne ure bodo vsak torek od 10.00 do 12.00 ure. Namen uradnih ur je druženje, urejanje članstava oz. članarine, izmenjava različnih informacij, ki zadevajo starejše in drugo. Uradne ure začnemo v torek, 5. novembra 2013. Upravni odbor DU Ig www.obcina-ig.si 13 lt: vMr /J Ss MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Obeležitev svetovnega dneva miru 21. septembra 2013 smo v Zapotoku že tretje leto obeležili svetovni dan miru. S posaditvijo drevesa miru, prižigom svečk miru in kulturnim programom, ki so ga letos izvedli otroci, obeležujemo in spominjamo drug drugega na pomembnost prijateljstva, razumevanja, medsebojnega spoštovanja ter varovanja okolja. Po koncu dobrodelnega koncerta Ženskega pevskega zbora Kombinat na Igu, ki je potekal prav na dan svetovnega dneva miru, so se nekateri udeleženci koncerta preselili v Zapotok in se pridružili preostalim krajanom. Spet se jih je zbralo veliko kot vsako leto. V mraku je pred začetkom programa ob prižganih baklah in nežni glasbi ambient pred RTC-jem postal miren in spokojen. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih, še posebej slavnostne gostje Vlaste Nussdorfer, je predsednica Sekcije za zdravo življenje v nadaljevanju izrazila veselje, da na obeležitev svetovnega dneva miru vsako leto pride toliko ljudi. To je znak, da mir ljudem veliko pomeni. V nadaljevanju je poudarila, da mir ni samo sajenje dreves. Drevesoma, ki sta bila posajena lansko in predlansko leto, ter vsem sedmim milijonom dreves, ki so jih od leta 2004 pa do danes posadili v približno 150 državah po vsem svetu, se bo v kotiček miru, kot smo ga poimenovali, pridružilo novo drevo. ENO - globalna mreža za traj-nostni razvoj, v katero je vključeno tudi Društvo Zapotok, s programom sajenja dreves letos praznuje 10. obletnico. Letošnje sajenje dreves je posvečeno vsem borcem za mir, prav posebej pa še Nobelovim nagrajencem za mir od leta 2004-2012. Tudi Slovenci imamo Nobelovo nagrajenko, na kar moramo biti še posebej ponosni. Še zdaleč ne zadošča več, da otroke učimo branja, pisanja in računanja. Izobrazba pomeni, da kultiviramo svoje znanje, vzpostavimo maksimalno spoštovanje in toleranco do drugih in sveta, v katerem živimo. Mir pomeni prijateljstvo med sosedi in narodi. Mir pomeni ljubezen in sočutje v družini, brezskrbno igro otrok. Mir je harmonija duha. Kulturni program izvedle mladenke in najmlajši otroci Nadaljevanje programa svetovnega dneva miru so prevzele mladenke, Karmen, Staša, Maša in Nika. Po recitiranju pesmi Toneta Pavčka Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca in Ivana Minatija Nekoga moraš imeti rad so na prizorišče povabile tudi slavnostno gostjo, Vlasto Nussdorfer. Gospa Vlasta je s svojim žametnim glasom povedala, da se je zelo rada odzvala našemu povabilu. Vedno rada pride v majhne kraje, kot je naša hribovska vasica. Raje stopi na oder na vasi kot pa na rdeče preproge v Cankarjevem domu. Rada ima pristnost in spontanost preprostih ljudi na vasi, kjer ni čutiti hitenja, mestne zaverovanosti vase in odtujenosti drug do drugega. Na vasi so ljudje bolj odprti, si pomagajo in so povezani med seboj, kar je začutila tudi pri nas. S projektom, kot je izgradnja igral, z dobrodelnim koncertom in drugimi dejavnostmi v Zapotoku, o katerih je slišala, dokazujemo, da se s slogo in povezanostjo tudi v majhni vasi da marsikaj narediti. Izrekla nam je vse pohvale. Z željami za mir v srcih in lepoto v dušah je toplino kljub hladni večerni uri razlila med nas. Vesela je bila tudi šopka vrtnic, ki ji ga je izročil Gal. Po govoru gospe Vlaste je Karmen pozvala vse otroke, da posadijo drevo miru. Letos so s svojimi samokolnicami, grabljica-mi in lopatkami zasadili okrasno jablano. Gospa Vlasta je k drevesu prižgala prvo svečko miru, prižgali pa so jih še vsi drugi navzo- Zapisovanje misli in želja v knjigo miru Vlasta Nussdorfer med vaščani či. Drevo je zažarelo v soju lučk, Karmen pa je vse prisotne povabila v prostore RTC-ja na nadaljevanje programa z ogledom izdelkov, ki so jih otroci s pomočjo Maruše ustvarjali že dopoldne na otroški delavnici, na ogled premiernega videa in na skromno pogostitev. Z veseljem je napovedala projekt, ki so ga pripravili naši najmlajši. Ob pomoči Barbare Močan, Brine Vogelnik in Martina Meleta so v Zapotoku, na otroških igralih, na travniku in ob konjih posneli kratek video z naslovom Z nasmehom se ozdravi svet. Marko, Jakob, David, Gal, Maša, Staša, Lea, Eva, Ula in Niki so povedali, kaj jim pomeni mir. Njihova otroška razuzdanost, igrivost in nasmehi na licih so bili že brez besed dovolj zgovorni. V knjigo miru, ki je med pogostitvijo s čajem, Tinetovim zavitkom in drugimi sladkimi dobrotami zaokrožila med občinstvo, so prisotni zapisali mnogo želja in lepih misli o miru. Posadimo seme miru kamorkoli, če ne drugam, pa vsaj v svoje srce! Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok 14 www.obcina-ig.si Dobrodelni koncert zbora Kombinat V soboto, 21. septembra 2013, je ob svetovnem dnevu miru Društvo Zapotok v Športni dvorani na Igu organiziralo dobrodelni koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane. Zbrana sredstva je Ženski pevski zbor Kombinat namenil dokončanju otroških igral v Zapotoku. Da so Kombinatke trenutno eden najbolj prepoznavnih naših pevskih zborov, ni naključje. Pod vodstvom dirigentke Mateje Mavri in ob spremljavi harmonike, kitare, kontrabasa in bobnov so se predstavile z naborom slovenskih in tujih pesmi upora in revolucionarnega duha. Družbena situacija, v kateri smo se znašli v zadnjih nekaj letih, človeka počasi otopi. Preprosto potrebuje nekaj, da podžge skoraj ugasli ogenj človeškega dostojanstva. Kombinatke to znajo. S svojim revolucionarnim in borbenim repertoarjem človeku vlijejo pogum, energijo in uporniškega duha, brez česar ni premikov, sprememb in napredka. Občinstvu v skoraj polni dvorani so pokazale svoj odnos do perečih problemov, o izkorišče- valskem delu in kako močno so vpete v današnji čas. Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Pesem upora se rojeva prav v srcih zatiranega človeka. Članica zbora je v vlogi povezo-valke povedala, da pojejo iz spoštovanja do vseh, ki so dvignili glas in dali svoja življenja. Obujajo in prepevajo pesmi, ki so nekoč opogumljale duha v revolucijah in uporih po svetu. V pesmi so združene in močne. Pojejo z vero v vrednote, kot so srčnost, pogum in solidarnost. Med kratkim premorom je na odru spregovoril tudi predsednik Društva Zapotok Zlatko Usenik. Po uvodnem pozdravu vsem navzočim in še posebej slavnostni gostji Vlasti Nussdorfer je bese- de namenil Ženskemu pevskemu zboru Kombinat. V imenu Društva Zapotok jim je izrekel priznanje in se zahvalil za njihovo humanitarno noto. Zbrana sredstva bodo namenjena dokončanju otroških igral v Zapotoku. Otrokom bomo tako tudi z dobrodelnostjo pričarali širok nasmeh na licih, brez katerega nam ni živeti. Vse navzoče je povabil še v Zapotok na počastitev svetovnega dneva miru, ki ga letos obeležujemo že tretjič. Prav otroci bodo posadili drevo miru in prižgali svečke kot simbol prijateljstva, spoštovanja in ljubezni. Za finale pa so Kombinatke prihranile in na noge dvignile celotno občinstvo s partizansko pesmijo Vstajenje Primorske in delavsko Internacionalo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok S stojnico na Gradežu Vsako tretjo nedeljo v septembru člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež predstavijo svoje delovanje na osrednji prireditvi Prazniku suhega sadja. Društvo Zapotok z omenjenim društvom dobro sodeluje. Lahko bi rekli, da si izmenjujemo obiske. Že nekajkrat se je Društvo Zapotok predstavilo na njihovih tradicionalnih prireditvah. Tudi 15. septembra letos smo bili tam, na Prazniku suhega sadja s svojo stojnico. Gradež z bogato naravno in kulturno dediščino Gradež, majhna hribovska vasica, je ena najstarejših in najzanimivejših vasi v Trubarjevih krajih. Ponaša se z bogato naravno in kulturno dediščino, za katere ohranitev si člani društva in vaščani močno prizadevajo ter s tem privabljajo vse več ljudi iz vseh koncev Slovenije in tujine. Tako je na Praznik suhega sadja na ogled sušenje sadja v stari sušilnici, staro vaško jedro gra-deških hiš s črnimi kuhinjami in kmečkimi pečmi, kašče, nekdanja gostilniška klet in kozolci. Pod kozolci je razstava starega kmečkega orodja in opreme. Obiskovalci lahko spoznajo stara kmečka opravila, pastirske igre in ljudske običaje. Na gradeškem odru na praznik poteka kulturni program s pevsko, plesno in besedno dediščino, tradicionalne izdelke pa lahko obiskovalci najdejo na stojnicah in okusijo domače dobrote. Predstavitev na stojnici Sekcija za zdravo življenje, ki deluje v okviru Društva Zapotok, se je na Gradežu predstavila s svojimi izdelki. S košaro čajev, nabranih v neokrnjeni naravi in tradicionalno posušenih, z različnimi pripravki iz zdravilnih rastlin, kot so olja in tinkture, z dišečimi vrečkami sivke in slastnimi piškoti je bila obložena naša stojnica. Ponudbo so dopolnjevali ročno izdelan nakit in umetniške slike članic našega društva ter prenosne ekološke vrečke in bombažne vrečke za shranjevanje čajev. Stojnice so bile že zdavnaj pospravljene, zabava na vasi se je z ljudskim petjem in plesom nadaljevala v pozno popoldne in večer. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok www.obcina-ig.si 15 Združenje za opolnomočenje človeka se predstavi Pred dobrima dvema letoma je bilo ustanovljeno Združenje za opolnomočenje človeka - gibanje JA, MI LAHKO! Z namenom razviti nov tip organskih inovativnih rešitev, struktur in sistemov za opol-nomočenje ljudi ter upravljanje celovite osebne in poslovne identitete: izobraževanj, projektov, projektnih jeder, novih poslovnih oblik, skupin in celovitih skupnosti. Nastalo je iz želje, da se s kakovostnimi programi opolno-močenja in celostne osebne preobrazbe podpre posameznika, skupnosti, podjetja v izzivih, ki jih nosijo spremembe tega časa. V Združenju delujemo strokovnjaki z različnih strokovnih področij (sociologija, pedagogika, ekonomija, coaching, trženje, upravljanje s stresom, Human Design ...), ki so sestavni del naših inovativnih izobraževalnih pro- gramov NA-UČI SE USPEHA za starše, nezaposlene, migrante, ki jih je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport (MZŠŠ). Še posebej smo ponosni na program NA-UČI SE USPEHA za podjetja - ALFA TRENING, ki pomaga zaposlenim v podjetjih premagovati stres in s tem preprečevati izgorelost, ki je velik vir bolezenskih odsotnosti v podjetjih. Zelo veliko nam pomeni, da smo postali že v prvem letu obstoja partner pri EU-projektu Grundtvig učna partnerstva Outdoor parenting, v katerega so vključeni tudi partnerji s Češke, Madžarske in Romunije. Namen tega projekta je razvoj novih programov za podporo bolj kakovostnemu starševstvu in odnosom v družini. Pravkar se to mednarodno partnerstvo uspešno končuje. Združenje je tesno povezano z našo občino, saj smo imeli na Kureščku ustanovni zbor, več kot eno leto pa že deluje lokalna enota združenja na Kureščku. Tu občasno poteka del programov. Tako je potekal tudi del programa mednarodne delavnice FEMALE CIRCLE - support for healthy mothering, na katerem so bile udeleženke z Madžarske in Češke. V okviru programa smo jim raz-kazali Kurešček in bile so navdušene nad lepoto narave in razgledom. Skozi aktivnosti, povezane z EU-projektom Grundtvig učna partnerstva Outdoor parenting, so nastale nove strokovne povezave in mednarodna sodelovanja, ki so dobra odskočna deska za nove projekte. Zdaj pripravljamo nove programe in iščemo prostore za delavnice, da bi del svojih aktivnosti lahko izvajali tudi na Kureščku, ki delo odlično podpre s svojo mogočno naravo in živalmi. Če koga zanima več o naših programih, naj si ogleda našo domačo stran www.jamilahko.si ali pokliče 070/476-289. Jožica A. Demšar, prof. sociologije in pedagogike podpredsednica Združenja za opolnomočenje človeka -gibanje JA, MI LAHKO! 9. srečanje Ljubiteljev starodobnih vozil Ig Za nami je že 9. srečanje starodobnih vozil občine Ig. Tudi tokrat sta potekala start in cilj pred Fiat balilla letnik 1937 gostilno Ulčar. Pot nas je peljala po vaseh naše občine, ker pa imamo vsako leto starejša, bolje urejena in sploh najlepša staro-dobna vozila, smo se zapeljali še do Jezera. Gostje, ki niso vajeni starodobnih srečanj, so zagotovo prišli na svoj račun. Postanek na Jezeru smo namreč morali podaljšati zaradi obiskovalcev Jezera, ki se niso mogli načuditi lepoti, ohranjenosti, starosti in zanimivosti naših vozil. Prejemali smo same pohvale za naša vozila. Ljubitelji starodobnih vozil Ig predstavljamo tudi našo občino, zato smo kar malo jezni na Ižance, ki nas kljub našim vabilom, raz-obešenim po celotni občini, ne pridejo vsaj pozdravit za srečno pot. Žal smo cenjeni po vseh drugih občinah, dobivamo pohvale od veliko večjih klubov, samo na Igu smo nekako nezanimivi. Kljub temu smo imeli tudi letos kar nekaj pomembnih gostov, ki so se samo čudili naši odlični organiziranosti srečanja, predvsem pa dejstvu, da smo edini klub v Sloveniji, kjer ni članarin, plačila prijavnin itd. Vse delamo izključno ljubiteljsko in s svojimi skromnimi sredstvi. LSV Ig tako deluje in organizira vsa srečanja izključno iz prostovoljnih prispevkov svojih članov in povabljenih gostov. Srečanje je potekalo z obilo dobre volje, lepega vremena in brez kakršnihkoli nezgod na naši poti, kar samo potrjuje, da za svoja vozila zares lepo skrbimo. Kot vsako srečanje moramo tudi letos pohvaliti našega člana Juleta Kačiča z ženo, ki sta nas presenetila z vozilom fiat balilla letnik 1937, ki je eden redkih še voznih v svetu. Hvala tudi družini Zdravje za ves trud pri srečanju in gostilni Ulčar, ki nas je tokrat presenetila z odličnim pasuljem Ljubitelji \ starodobnih I vozil IG in klobaso. Vljudno vabljeni na naše 10. srečanje, ki bo v aprilu 2014. O tem dogodku, ki bo zares presenečenje in veličastno, vas bomo obveščali v prihodnjih številkah Mostiščarja. Marko Hvale Foto: Sergej Petkovšek 16 www.obcina-ig.si 42. Govekarjev večer DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Na 42. Govekarjevem večeru je publicist Ive A. Stanič predstavil svojo zadnjo knjigo Vojna po vojni. Vojna se je končala 9. maja 1945. Zmagovita partija je prevzela vodilno vlogo. Podredila si je praktično vse. Odločala je celo, kdo sme ostati pri življenju in kdo mora v smrt. Nekateri so preživeli vojno, niso pa preživeli vojne po vojni. Okupatorja ni bilo več, zato je slovenska partija sistematično odstranjevala slovensko civilno prebivalstvo. Izginjala je zasebna lastnina, izginjali so ljudje. Bilo je obdobje strahu in negotovosti. Posebno nesrečno je bilo to obdobje za slovenskega kmeta, ki so mu jemali zemljo, živino, stano- vanjske hiše, gospodarska poslopja, ki je moral prisilno oddajati pridelke, ki so ga fizično maltre-tirali in marsikaterega tudi ubili. Nesrečno je bilo za samostojne obrtnike, podjetnike, trgovce ter še posebej za duhovnike in verujoče prebivalstvo, skratka za vse, ki se niso povsem pokorili partiji. V drugem delu večera je bila odprta razstava z naslovom Ptice Ljubljanskega barja. Z odličnimi fotografijami se je predstavil Mirko Anželj. Kljub večmesečnemu zalezovanju mu še ni uspelo posneti kosca in škurha. Seveda bo še poskušal. Razstava bo na ogled do 21. oktobra 2013. Tončka Jeraj Tečaj slikanja z akrili Na tečaj ste vabljeni vsi, ki vas privlačijo barve in oblike, imate željo slikati in se kreativno izražati prek likovne govorice. Vabljeni tudi začetniki! Začnemo 2. 10. 2013 ob sredah, 5 srečanj, od 17h do 20h. Cena je 30 eur (mentorstvo). Tečaj vodi Žiga Bratoš. Ustvarjali bomo v prostorih Medgeneracijskega centra na Igu. Pribor prinesete tečajniki sami, lahko pa ga na vašo željo zagotovi mentor oz. vam o tem svetuje. Prijave in informacije na: ziga.bratos@gmail.com ali gsm: 041/680-575. Vabimo vas na 43. Govekarjev večer v ponedeljek, 21. oktobra 2013, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo zgodbicam o Igu in okolici ter odprli razstavo slik Milana Šubica z naslovom Ig nekoč in danes. Razstava bo na ogled do 18. novembra 2013. Vljudno vabljeni! Em) r ceatw ia rigl/^A LispoiibLjanjf, [ItUi iii vati U KAbA rirffke Boitjirtff. Draiji Vabljeni v Knjižnico Ig mestna I knjižnica na ustvarjalno delavnico 1 ijubijana za odrasle COPATI IZ FILCA v sredo, 13. novembra, ob 19. uri. Na delavnici bomo s svojo ustvarjalnostjo, iznajdljivostjo in ročnimi spretnostmi izdelali unikatne copate iz filca, ki jih bomo lahko podarili svojim najdražjim ali pa si jih bomo nadeli sami v prihajajočih mrzlih dneh. Število mest je omejeno, potrebna je predhodna prijava osebno v knjižnici ali na 01/286-33-88 oz. ig@mklj.si www.obcina-ig.si 17 kotiček za mlade MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Novi prvošolci v Tomišlju in na Golem Prvošolci z Golega Foto: Petra Berlisk Pet tomišeljskih prvošolcev Foto: Slavi Hiti Evropski dan jezikov Evropski dan jezikov je vsako leto 26. septembra. Vsako leto tudi v šoli naredimo nekaj o tem. Lani in letos smo imeli jezikovno stojnico, kjer smo rešili kviz o jezikih in jezikovnih skupinah. Na jezikovni stojnici so bili obešeni tudi plakati s pregovori v štirih različnih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini in španščini ter plakat, na katerem so bili napisani uradni jeziki v Evropi. Učenci smo se na to pripravljali pri angleščini in pri izbirnem predmetu španščini, pri angleščini smo napisali vabila za stojnico v različnih jezikih, pri španščini pa smo iskali in ilustrirali španske pregovore. 26. 9. 2001 je bil prvi evropski dan jezikov, ki ga vsako leto tudi praznujemo, temu so namenjene tudi prireditve, v katerih so glavna tema jeziki. Največkrat so to otroške prireditve, predstave, jezikovni tečaji, radijske in televizijske oddaje ... V Evropi je 24 uradnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, fin-ščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, maltešči-na, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. Ta dan praznuje 45 evropskih držav. Namen praznika jezikov je, da spodbujajo učenje jezikov ter ohranjamo kulturno in jezikovno raznovrstnost. Želijo tudi opozoriti na pomen več jezikov v Evropi. Znanje jezikov nam omogoča medsebojno sporazumevanje, spoznavanje tujih krajev in kultur, spoznavanje novih ljudi, možnost študija in zaposlitve v drugih državah. Tudi pregovor pravi: Več jezikov znaš, več veljaš! Pina Eržen, 8. c V slogi je moč Zakorakali smo v drugo leto projekta. Kot ste lahko prebrali v preteklih številkah Mostiščarja, je namreč Osnovna šola Ig od 1. 8. 2012 do 31. 7. 2014 z osmimi šolami iz različnih evropskih držav vključena v projekt V slogi je moč (Schools united - stronger together). Partnerske države so Finska, Estonija, Irska, Islandija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Turčija in Slovenija. Cilj projekta je, da bi bolj cenili učenje in raziskovanje prek vsakdanjih aktivnosti in zanimivih projektov. Glavna tema, ki povezuje in vključuje vse predmete, je matematika. Prek tega projekta šole spoznavajo druge države in njihove kulture, učenci odkrivajo, kako je biti učenec na drugih šolah in kakšno je življenje v državah, ki sodelujejo v projektu, kakšne so podobnosti, kakšne razlike itd. V prvem letu projekta smo izvedli veliko aktivnosti: pošiljanje škatel presenečenja, reševanje matematičnih orehov, video o tradicionalnih zimskih športih, izdelava logotipa projekta, obiski maskot posameznih šol in urejanje dnevnikov, ki jih spremljajo, vzpostavitev in urejanje spletne strani projekta . Letošnje projektno leto pa se začenjajo priprave na projektno srečanje v Sloveniji. Od 9. 10. 2013 do 13. 10. 2013 bo namreč na obisku v naši šoli 23 učencev in 22 učiteljev iz vseh partnerskih držav. Učitelji bodo nastanjeni v prostorih Izobraževalnega cen- H Program Vseživljenjsko učenje CM£ 05 Center (.'S m moblLMKl In evroK-ke programe izobraževanja in usposabljanja tra za zaščito in reševanje RS na Igu, učenci pa pri družinah naših učencev. Pripravili smo jim zanimiv in pester program, kaj več o obisku pa si boste lahko prebrali v prihodnji številki Mostiščarja. Karmen Zorko 18 www.obcina-ig.si Mucki se zabavamo September je včasih tudi nemu jutru odpravili na izlet. uspelo vsem. Opravili smo prvi ščarjih in njihovem življenju. malo muhast, a se Mucki ne Pot v Mah je bila za nekatere pohod naše skupine in se ob damo, zato smo se kljub megle- dolga, toda z vztrajnostjo je tem nekaj naučili tudi o mosti- Mucki iz enote Krimček Mucki na mosti čez Iščico Pri tabli o koliščarjih V pričakovanju novega vrtca Otroci in vzgojiteljice enote Mavrica, oddelka Lunice in Zvezdice, vsi stari 3 do 4 leta, smo v torek, 24. 9. 2013, odšli na izlet do novega vrtca. Imeli smo se fajn! Izlet smo organizirale v sklopu športno-gibalnega programa Mali Sonček. Dobro označeni in z malico v nahrbtnikih smo se podali na 40 minut dolgo pot proti vrtcu. Ko smo ga zagledali, smo se zelo razveselili, odpočili in pomalicali pa smo kar na novem parkirišču vrtca. Kmalu smo bili zelo presenečeni, saj nas je z besedami »Otroci so prišli že na otvoritev novega vrtca!« pozdravil župan Občine Ig Janez Cimperman. Predstavil nam je tudi vodjo projekta s strani Marlesa za izgradnjo novega vrtca na Igu. To je Janko Trebše, ki se je z nami in županom tudi fotografiral. Strokovne delavke pa smo se ob spremstvu in vodenju župana tudi sprehodile po notranjosti novega vrtca. Se že veselimo, veselite se z nami! Anita Zaletelj, enota Mavrica Pa, pa, novi vrtec! Pridemo kmalu . (t mestna knjižnica ljubljana PRAVLJIČNA DOGODIVŠČINA DREAM IN ENGLISH THE ADVENTURES OF MR. SPAGHETTI Špaget Žiga uspe pobegniti svoji špagetovski usodi, na begu pa ga čakajo velike pustolovščine in novi prijatelji. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. KNJIŽNICA IG SREDA, 16. OKTOBER, OB 17. URI www.obcina-ig.si 19 PRAVLJIČNA JOGA KNJIŽNICA IG SREDA, 23. OKTOBER, OB 17. URI Pravljična joga je vodena vadba, ki je posebej oblikovana za otroke. Otroci se skozi pravljico učijo osnovnih jogijskih poz in se pri tem tudi zabavajo. Vadimo v udobnih oblačilih in bosi ali v nedrsečih nogavicah. Zaželeno je, da s seboj prinesete telovadno podlogo. Vodi Sabina Sopko. SILNO VLJUDNA PREDSTAVA PEVKE IN ANIMATORKE ZA OTROKE ANDREJE ZUPANČIČ KNJIŽNICA IG PONEDELJEK, 4. NOVEMBER, OB 17. URI Glasbenica in animatorka nas bo sproščeno in zabavno popeljala v svet omike in lepega vedenja. V sedmih pesmicah in zgodbah bomo spoznali glavne junake predstave, utrdili znanje vljudnostnih besed in gest ter tako glasbeno predstavo tudi soustvarjali. Primerno za otroke od 3. leta naprej. VSTOP PROST! mestna knjižnica ljubljana ENGLISH MIND LAB SECRET MISSION V SREDO, 6. NOVEMBRA, OB 18. URI V KNJIŽNICI IG Na poljudnoznanstveni delavnici Secret Mission bodo otroci z naključno izbranimi nalogami odkrili, kako priti v neznano deželo. Delavnica je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. ti mestna knjižnica ljubljana DRAGI OTROCI, VABLJENI NA URO PRAVLJIC KRALJ MATJAŽ IN SOL V KNJIŽNICO IG V SREDO, 13. NOVEMBRA, OB 17. URI. PRAVLJICE PRIPOVEDUJE NATAŠA. H 20 www.obcina-ig.si Dan po barjansko V soboto, 21. septembra, je Mestni muzej Ljubljana tudi v sodelovanju z društvom Fran Govekar Ig pripravil poseben Dan po barjansko, namenjen otrokom. Dopoldne so si v Ljubljani ogledali razstavo o najstarejšem kolesu, popoldne pa se je dogajanje preselilo na ižanski konec Ljubljanskega barja. Otroci so si pod vodstvom arheologa na Igu najprej ogledali razstavo o koli-ščarjih, nato pa ustvarjali v različnih delavnicah, kjer so si izdelali lok, oblikovali nakit in posode iz gline ter ustvarjali z naravnimi barvili. Za konec so se sprehodili do Maha in ob tem odkrivali zna- čilne barjanske rastline in živali. V Mahu jih je pričakala začasna koliščarska pekarna, v kateri so spoznali različna živila in spekli preprost kruh podpepelnjak. Seveda pa so imeli tudi priložnost preizkusiti svoje loke. Dan po barjansko je primer dogodka, ki kaže na sodobne smernice v turizmu, ki je vse bolj usmerjen v specifične ciljne skupine (v našem primeru otroke), ki jim ne ponudimo samo klasičnega ogleda znamenitosti, temveč doživetje in možnost aktivnega sooblikovanja programa. Pohvalno je tudi, da je pri izvedbi dogodka uspešno sodelovalo več društev oz. zavodov. Maja Zupančič Po 'bučno' v Iški vasi Letošnja razstava buč, kmečkega orodja in kmetijskih pridelkov je bila že 14. po vrsti. Pripravili smo jo ob svetovnem dnevu turizma v sodelovanju z Društvom Fran Govekar Ig in Občino Ig v petek, 27. 9. 2013, v dvorani v Iški vasi. Kazalo je že, da je tudi zaradi skromnega pridelka letos ne bo, pa smo združili moči in nabrali pridelkov ravno dovolj, da so lahko ti 'na ogled postavili' svoje nenavadne oblike. Pridni pridelovalci in pridelovalke ter ustvarjalke razstave so se potrudili, zbrali jesenske plodove in jim z aranžer-skim pridihom dodali novo, bolj zanimivo podobo. Različnih barv, oblik in velikosti so najbolj izstopale buče in aranžmaji iz njih. Tudi nekateri kmetijski pridelki, ki so kljub suši dosegli zavidljivo velikost, so bili vredni ogleda. Tudi staro kmečko orodje je dobilo svoj prostor na razstavi. Odprtja razstave se je ob prireditvi, ki jo je v celoti pripravilo Društvo Fran Govekar Ig, udeležilo precejšnje število gledalcev. Vtisi po prireditvi so bili pozitivni, saj smo izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega, hkrati pa uživali ob prisrčnem in dožive- tem nastopu otrok in preostalih nastopajočih. Ob sladkem pecivu domačih gospodinj in domačem soku je bilo prijetno klepetati. Ob pogledu na nenavadno in bogato stvaritev narave smo začutili vso njeno lepoto ter se zavedli, da jo moramo bolj spoštovati in negovati. Strinjali smo se, da se morajo podobna srečanja nadaljevati, saj nas zbližujejo in bogatijo. Hvala vsem razstavlja lcem, gospodinjam in članicam Društva za turizem, kulturo in šport Iška vas za pripravo razstave. Prav tako hvala za pomoč Občini Ig, učiteljicama POŠ Iška vas Tarin Šenk in Marjani Pšeničnik ter Društvu Fran Govekar Ig. Razstavljalci 14. razstave so bili: Marinka Završnik, Vera Žagar, Sonja Žagar, Marija Zdravje, Matjaž Zupan, Erika Maček, Stanka Stražišar, Marija Rupert, Bernarda Janežič, Erika Janželj, Karmen Kavčič, Pavle Petrovčič , Meta Jelen, Fani Intihar, Lojzka Gindiciosi, Angelca Štembal, Leopoldina Jeraj, Milena Arhar in Zdenka Štembal. Hvala vsem in dobro shranite semena za prihodnje leto, da se spet vidimo. Sonja Žagar, Društvo TKŠ Iška vas Pohod na stičišče štirih občin Že tradicionalno smo se tudi letos na malce deževno prvo jesensko soboto podali iz štirih smeri v Iško tesen, v Vrbico, na sotočje Zale in iške, kjer je tudi stičišče štirih občin Ig, Velike Lašče, Brezovica in Cerknica. Slabo vreme je zredčilo naše vrste, tako da se nas je z ižanskega konca na pohod podalo le 14. Dobre volje nam kljub temu ni manjkalo in v prijetnem klepetu smo v uri in pol prišli do Vrbice. Skoraj hkrati so se nam pridružili pohodniki z Brezovice oz. Rakitne. Malce smo počakali, ker pa ni bilo nikogar s cerkniške strani pa tudi s krvavo-peške še ni kazalo, da kdo prihaja, smo pot nadaljevali proti Krvavi peči. Sredi hriba smo srečali številne pohodnike iz občine Velike Lašče, več kot 50 jih je bilo, med njimi veliko šolskih otrok. V prihodnje bi bilo tudi za našo skupino dobro, da se okrepi s šolarji, zanje pa spodbuda, da spoznajo domačo občino in si naberejo kondicijo. Po dobri uri in pol smo prispeli v Krvavo peč, kjer nas je že čakal odličen golaž. Ko smo se okrepčali, sta nas pozdravila predsednik društva Claustra Alpium Iluliarum Manfred Deterding, ki je bilo skupaj z občinami letošnji organizator pohoda, ter domači župan, župan Občine Velike Lašče, Anton Zakrajšek. KD Rob pa nam je zaigral Legendo o nastanku imena vasi Krvava peč. Po prijetnem druženju smo se razšli z obljubo, da se ob letu ponovno snidemo. Alenka Jeraj www.obcina-ig.si 21 zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Cerkev v Iški in vprašanje njene prvotne lokacije - 2. del Kje je stala prvotna cerkvica sv. Jedrt v Iški? Najmanjšo cerkev ižanske fare najdemo ob vznožju podmokr-ških oz. podkrimskih gozdov, ob vhodu v Iški vintgar. Tam je naselje Iška, ki danes sega vse od Iške vasi, mostu čez Iško (pri Vrenku, Susman) in tja do gostišča v Iškem vintgarju oz. zadnjega vikenda na levem bregu Iške. Del naselja bliže Iški vasi so nekdaj imenovali Mala vas (Kleindorf); prvič omenjena kot Wenigendorf letal385. Cerkvica, ki je glavni predmet obravnave, je posvečena sveti Jedrt (Jeri, Gertraud, Gertrudis). Razlog, da sem posvetil toliko pozornosti tej 'neznatni' cerkvici je moje dobro poznavanje teh predelov - deloma kot revir-ni gozdar od Iga do Krvave Peči (1964-1977) - predvsem pa, ker sem se teh krajev dotaknil v svojih treh knjigah: Propad turjaške graščine: gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne (1999), kjer je predstavljeno zadnje obdobje veleposestva Turjak oz. gospodarjenje v njihovih gozdovih. Dalje v knjigi Iška, Iški vintgar (2001) in nazadnje v knjigi Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško. Krvava Peč z okolico (2011). Cerkvica v Iški mi je vzbudila zanimanje ob vedenju, da je bila posvečena že daljnega leta 1352 in da naj bi bila nekoč globlje v Iški, skoraj dva kilometra južneje od sedanje stavbe. Na to kaže podatek, da je sedanja lokacija prvič vrisana šele na kartah Franciscejskega katastra leta 1825. Prvotno lokacijo cerkvice, o kateri govorijo tudi ustni viri, potrjujejo tudi materialni ostanki, ohranjeni na desnem bregu Iške (ostanki zidovja, ostanki strešne kritine - ploščic iz skrilovca ...). Najpomembneje pa je, da najdemo cerkvico na njeni prvotni lokaciji vrisano na Jožefinski vojaški karti, ki je bila za naše ozemlje izdelana med letoma 1784 in 1787. Glede na kartografske elemente, ki jih vsebuje, se na njej vrisana lokacija cerkve popolnoma ujema z materialnimi ostanki in ustnimi viri o tem, kje naj bi stala prvotna cerkev. Ob tem naj omenim, da je v tekstovnem delu omenjenih vojaških kart nekaj netočnosti: omenjeno je npr. le naselje Iška vas (Igg Dorff), ne pa tudi Iška oz. Mala vas (Kleindorf) - na karti sta namreč ti naselji vpisani. Dalje Gornji Ig (Ober Igg), Poti: »od Male vasi (Mala Vasz) dalje vodi majhna in ozka pot«. Danes je celotno naselje imenovano Iška, tako kot vodotok, rečica pa tudi soteska, vintgar. Na str. 195 (Toponimija sekcije 204 G13, desni stolpec spodaj (B1)): »mala Vasz/ 0, k - Mala vas. Na kopiji ni imena«. Na isti strani še: »Ober Igg oder Gorenssech/Ober Igg, k-Gor-nji Ig. V vasi je cerkev sv. Jederti.« Naj pripomnim, da je na Gornjem Igu cerkev sv. Lenarta, cerkev sv. Jedrt pa je v Iški. Dalje na str. 298 (desni stolpec zgoraj): »St. Jedet/ Sct. Jedet, cerkev 205 A1- ?« Pri t. i. vojaškem opisu sekcije 205 ta cerkev ni omenjena, je pa omenjena na str. 198 istega zvezka (levi stolpec zgoraj - Toponimija sekcije 205 F15 A1): »S ta Jedet/ Sct. Jedet, c-?« Naj pojasnim, da je ta cerkev v naselju Jakovica pri Lazah oz. Planini, tj. pri Rakeku. V leksikonu Kranjske iz leta 1905 najdemo podatke o številu prebivalcev in hiš za Iško (Eisdorf): 71 prebivalcev in 11 hiš, podružnična cerkev (to je cerkev sv. Jedrt). Med opombami pa: Eisdorf, Iška (vas, 8 hiš - 53 prebivalcev), Kleindorf, Mala vas (zaselek, 3 hiše - 18 prebivalcev). Prelom 18. v 19. stoletje -Jožefinske reforme in Ilirske province Delo Marije Terezije je torej nadaljeval njen sin, Jožef II. Tako je med drugim uvedel davčne občine, katerim je načeloval župan (rihtar). V medvladju Francozov (1809-1813, Ilirske province) so bile to komune (majerije), katerim je načeloval župan, mer (maire). Sedež ižanske merije je bil v Brestu. Za ižansko faro pa so pomembne predvsem jožefinske reforme na področju cerkvenih zadev. Cesar Jožef II. je 14. februarja 1784 izdal odlok o 'nepotrebnih cerkvah', ki je bil pozneje po številnih pritožbah sicer omiljen z novim odlokom 30. januarja 1785. Dekanije na Kranjskem so bile glede na omenjena dvorna odloka dolžne napraviti sezname cerkva po posameznih župnijah in jih poslati v Ljubljano. Za faro Ig je bila pristojna dekanija Marijinega oznanjenja, frančiškani v Ljubljani oz. Šempeter, Ljubljana, kjer je delovala dekanija do leta 1795. Pri tem je imel cesar tudi izdatno pomoč ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, ki je cesarja podpiral pri ukinjanju manj pomembnih cerkva. V tistem času je bilo tako veliko cerkva opuščenih, cesar pa je tudi podržavil veliko cerkvenega premoženja in ustanovil t. i. Verski sklad. Morda je bila takrat ukinjena tudi cerkev sv. Jedrt v Iški, ki je, potem ko naj bi bila opuščena, začela propadati (?). Menim pa, da tudi pred tem, ko je cerkev sv. Jere na prvotni lokaciji še delovala, ni bila posebej solidna in pomembna za ižansko faro. Če je bilo to tako, je k temu svoje dodal še Napoleon, ki je s svojimi reformami, tudi cerkvenimi, močno posegel v pristojnost cerkvenih oblasti. Tako je župnikom odvzel pravico voditi matične knjige (rojstne, mrliške, poročne), te so potem vodile civilne oblasti. Sicer pa je podobno storil že cesar Jožef II., ki je uvedel državno vodenje matrik, matičnih knjig. Do takrat so bile to samo cerkvene, pisane v latinščini, potem pa civilne in pisane za celotno cesarstvo v enotnem, se pravi v nemškem jeziku. Pri rojstnih matrikah so uvedli tudi datum rojstva, pred tem je bil vpisan samo datum krsta (razlika je bila morda dan, dva, redko tudi več). Zgodovinarka Jelka Piškurič navaja, da se je v obdobju, ki ga obravnavam (od ok. 1786 do 1830), spremenil obseg župnije Ig. Za obdobje 1786-1794 manjkajo rojstne matične knjige, prav tako mrliške za obdobje 1784-1812, poročne pa so na voljo šele od leta 1816 dalje. Od ustnih virov sem izvedel, da je bila prvotna lokacija okoli 1.900 m južneje od sedanje cerkve. Na sedanjih katastrskih kartah (k. o. Iška vas) je to parcela št. 14 -Cerkveni oz. Dolgi vrt, last cerkve sv. Jedrt; po Franciscejskem katastru iz leta 1825 je bila ta parcela s kulturo pašnik v velikosti 595 22 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 MOSTIŠČAR Kdo je bila sv. Jera? Poznanih je več svetnic s tem imenom, najbolj znani sta sv. Jedrt Velika iz samostana Helpeda (Hefta) v Nemčiji in sv. Jedrt Nivelska, ki je zavetnica cerkve v Iški. Jedrt Nivelska je bila opatinja samostana Nivelles v današnji Belgiji. Rojena je bila leta 626, živela je v Franciji, umrla pa je v drugi polovici 7. stoletja (navajajo se različne letnice). Velja za zavetnico vrtnarjev pa tudi proti mrzlici in možganskim boleznim. Njen god je 17. marca. V Sloveniji ji je posvečenih nekaj več kot deset cerkva. kvadratnih klafter (ok. 2142 m2), last Matije Šteblaja, Sonnegg 3 (Ig). Tako ustni viri kot Jožefinska vojaška karta izkazujejo prvotno lokacijo na istem, tj. na desnem bregu. Prvotna lokacija cerkve po ustnih virih kot materialnih ostankih (predvsem kamnito zidov-je) se točno ujema z lokacijo na Jožefinski vojaški karti. V Arhivu RS kart manjšega merila za vmesno obdobje do Franciscejskega katastra (1825) ni na voljo. Na slednjih je že vrisana cerkev sv. Jedrt na sedanji lokaciji, in sicer na parceli št. 174, travnik s površino en oral in 410 kvadratnih klafter (ok. 7230 m2), takrat last Martina Ruperta iz Male vasi 1 (Ta dolenji Rupert). V delovodni-ku (Protocoll Gemeinde Iggdorf) za k. o. Iška vas (1825) je omenjena parcela prečrtana (rdeče) in cerkev, zidano stavbo najdemo v seznamu gradbenih parcel (Protocoll der Bau Parzellen der Gemeinde Iggdorf) z izločeno (odmerjeno) parcelno številko 15 (St. Gertraud) in površino 13 kvadratnih klafter (ok. 47 m2); v opombi je letnica 1840 (vpis spremembe). Glede na zgoraj omenjeno sklepam, da je bila sedanja cerkev zgrajena na prelomu 18. v 19. stoletje; ustni viri govorijo, kot rečeno »pred 300 leti«. Morda je pri tem pomemben podatek, da je bil manjši od obeh zvonov sv. Jedrt izdelan v letu 1802. Temu pritrjuje tudi ustni vir, Jože Cimperman iz Iške vasi, ki mi je povedal, da so stari ljudje, tudi njegovi starši (Selanovi z Iga oz. iz Kota) govorili, da je bila današnja cerkev sv. Jedrt zgrajena v »Napoleonovih časih«. Pisnih virov o letu gradnje sedanje cerkve mi za zdaj ni uspelo najti ne v župnijskem arhivu na Igu ne v Arhivu RS ali Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, čeprav sem bil deležen izdatne pomoči strokovnjakov v vseh navedenih arhivih, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Kdorkoli je do zdaj pisal o omenjeni cerkvi, je navajal podatke o sv. Jedrti v Iški, kot da gre od 14. stoletja, ko je prvič omenjena, do danes za eno in isto lokacijo oz. stavbo. Sam menim, da viri iz obdobja pred ok. 1770 do 1787 (?) govorijo o prvotni lokaciji, poznejši (po letu 1825) pa o sedanji lokaciji. Tako npr. Terezijanski kataster (izdelan 1748-1756) izkazuje kot posest ižanske podružnice sv. Jere dva travnika, krajevno označena Lasič (Odlasica) in Oselca. Prva omemba cerkve v Iški 1352 Na tem mestu bom opisal pisne vire, ki se nanašajo na obravnavano cerkev. Začenjam z najstarejšim (1352) in končujem sredi 19. stoletja, saj poznejši viri za to raziskavo niso relevantni. Najstarejši pisni vir govori hkrati prvič o vasi Iška in prvič o cerkvi sv. Jedrt v Iški. Na željo turjaških gospodov, bratov Herbarda (Herbard V.) in Volkerja (Volker II.), je 12. maja 1352 cerkev posvetil in podelil odpustke senjski škof Protiva, generalni vikar oglejskega patriarha Nikolaja. Originalno listino (Sand Gerdrawten in der Ewtsch; tudi sand Gertrut in der Eysch), ki je v Arhivu RS v Ljubljani, navaja mdr. tudi zgodovinar Milko Kos (chirch czu sand Gerdrut in der Eysch); zanimivo je, da je bila žena omenjenega Volkerja II., tako kot zavetnica cerkve v Iški, tudi Jera. Miha Preinfalk navaja tudi, da sta Volker II. in Herbard V. od kralja Friderika in malo pozneje še od koroškega vojvode Henrika prejela v fevd oba gradova, torej spodnji in zgornji Turjak. To potrjujeta listini iz leta 1318. Isti avtor še dalje navaja, da je Volker II. umrl okoli leta 1352, brat Herbard V. pa leta 1356; zgoraj omenjeni škof je Simon Protiva (1352-1360) iz Senja, dominikanec; omenjeni oglejski patriarh Nikolaj pa Nikolaj Luksemburški (1322-1358). (se nadaljuje) Tomaž Kočar SVET OKOLI NAS Društvo Zapotok na Ribniškem semnju Že 38. leto zapored je na ribniških ulicah prvo nedeljo v septembru potekal tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, se je tako velikemu številu obiskovalcev, ki vsako leto obiščejo Ribnico, predstavilo prvič. Poleg suhorobarskih in lončarskih izdelkov ter druge pestre ponudbe društev in zasebnikov iz vse Slovenije je tudi stojnica Društva Zapotok našla svoje mesto. Tradicija semanjih dni Semanji dnevi imajo v Ribnici bogato in dolgo tradicijo. Ribničani so bili med prvimi Slovenci in Evropejci, ki so se s svojimi predvsem lesenimi izdelki vključili v mednarodno trgovino. Skozi stoletja se je obdelava lesa razvijala in do danes imajo več kot tisoč uporabnih in okrasnih lesenih izdelkov. Ribničani v šali radi rečejo, da imajo tudi malo sreče, saj lesena žlica in zobotrebec ne potrebujeta sodobnega elektronskega vezja, temveč le človeka, da ju uporablja. V zadnjih stoletjih so se suhorobarskim izdelkom pridružili še številni lončeni izdelki. Poleg semanjega vrveža Ribnica oživlja tudi kulturni utrip, saj so bili Grajski večeri v juliju in avgustu uvod v Ribniške dneve, katerih vrhunec je vsakoletni semenj. Bili smo del velike prireditve Izdelovalci suhorobarskih in lončarskih izdelkov ter drugi rokodelci, ki so prikazovali svoje ročne spretnosti, so zavzeli osrednji del semenja. Med mnogo drugimi društvi iz vse Slovenije, ki so se prišla predstavit, se je na stojnici na Ribniškem semenju prvič predstavilo tudi Društvo Zapotok. Ponosni smo, da smo bili del tako velike prireditve. Ponudba na naši stojnici je bila za obiskovalce zelo bogata. Poleg košare s čaji, ki so bili lično zapakirani in opremljeni z napisi o vrsti zdravilne rastline, smo ponudili tudi bombažne vrečke za shranjevanje čajev. Marsikateri nabiralec zelišč ne ve, kam in kako bi čaje spravil za zimo. Vrečke različnih velikosti in barv je sešila Dada. Različni stekleni kozarci in posode nam zavzamejo veliko prostora, z vrečkami na vrvice pa je problem rešen. Lahko jih obesimo, čaji so shranjeni v okolju prijaznem materialu, pa še ločimo jih lahko po barvah in imamo tako boljši pregled. Ponudbo smo dopolnili z Miličinimi slastnimi dobrotami, s konopljini-mi piškoti in pirinimi medenjaki, ki so šli za med. Članice našega društva so na ogled postavile tudi svoje umetniške izdelke. Nakit iz poldragih kamnov izdeluje Maruša, klekljani nakit pa ustvarja Marjana. Karmen in Jelena sta s svojimi slikami -akril na platnu - polepšali našo stojnico. Tudi nekaj zobotrebcev smo imeli, pa ne ribniških, temveč Francetovih, ki jih izdeluje še ročno. S svojim cekarjem zelišč in likom Pehte je pozornost vzbudila Ana in tako popestrila vrvež okrog naše stojnice. Na semenji praznični dan je bilo v Ribnici prav prijetno, kot poje slovenska narodna pesem. Pa malo pokukajmo: Sem 'z Ribn'ce Urban, po cejlem svejti znan, jest brihtne sem glav-je, pa žlice imam novje. Jest dej-lam škafe in rešjeta, rajte, brjente, vsega šjenta, sem majster jest od žlic, čebru, keblu, keblic. Jest hvalit' se ne smejm, le tulku vam povejm, da take roube nej, ne ljati ne dr'gej. Vre, vre, vre, mi smo pa Ribnčanje! Ko ruobo vso preda, nej d'narja, nej blaga. Nej d'narja, nej blaga, ker vse ze vince da. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok www.obcina-ig.si 23 Se sprašujete, kako okrepiti in razgibati svoje telo? Odgovor je pilates! Pilates je oblika vadbe, ki vključuje tako telo kot duševnost. Posveča se okrepitvi posameznih skupin mišic, kar je mogoče le ob osredotočenosti in nenehnemu zavedanju položaja telesa. S pilatesom povečamo tako mišično moč kot tudi koordinacijo telesa in gibljivost. Uravnotežen razvoj vseh mišičnih skupin nam spremeni obliko postave, izboljša telesno držo, preventivno deluje pri bolečinah v hrbtenici in omogoča naravnejše gibanje telesa. Podpora gibanju je tudi poseben dihalni vzorec, ki na nas deluje pomirjujoče in sproščujo-če. Program je zaradi posebnega dihanja in potrebne koncentracije pri vajah odličen za spopadanje s stresom in njegovim obvladovanjem. Vadba je priporočljiva kot preventiva pri bolečinah v hrbtenici, kot podpora pri določenih boleznih in dopolnitev rehabilitacije v postrehabilitacijskem obdobju. Redna vadba prinaša dobre rezultate tako aktivnim športnikom kot tudi tistim, ki se telesne vadbe ne poslužujejo pogosto. Primerna je tako za mlajše kot starejše, bolj in manj gibljive ali fizično močne, saj je vadbo mogoče individualizirati in prilagoditi posameznikovim zmožnostim. Zaradi uporabe le lastne teže in pripomočkov, kot sta žoga in elastični trak, je verjetnost poškodb majhna. S pilatesom sem se sama sreča- la kmalu po prenehanju napornih treningov. Iskala sem vadbo, ki bo mojemu telesu pomenila izziv in bo hkrati blagodejno vplivala na mojo duševnost. Pilates je zame ta popolna mešanica, ki mi pomaga pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. V letih, odkar se ukvarjam s pilatesom, sem spoznala številne ljudi, ki jim je ta prinesel sprostitev, okrepil mišice, spremenil postavo, pomagal pri okrevanju ali izboljšanju njihovega bolezenskega stanja. V oktobru vadbo ponovno začenjamo tudi na Igu (v torek in četrtek med 20. in 21. uro v stekleni avli v osnovni šoli). V skupinah sprejemamo nove člane. Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 041/841978 (Mojca). Upam, da se nam pridružite in razmigate svoje telo! Mojca Poredoš, univ. dipl. psih. in vaditeljica pilatesa Foto: Janez Vrhovec Harmonija telesa, uma in duha Vabljeni na mesečni dogodek v oktobru in novembru 2013 ZVOČNA KOPEL GONG 27. oktobra in 17. novembra ob 18.00 uri v RTC Zapotok Prepustili se bomo zvokom in vibracijam gongov - sedne, zemlje in plutona - ter shrutija, oceanskega bobna in zvončkov. Vibracija je vse, slišna ali neslišna. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, nekaj za pod glavo in vodo. Prinesite vodo v steklenici, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Ta vas bo potem podpirala še v naslednjih dneh. Prav tako lahko s seboj prinesete tudi kristale. Zvočna kopel bo potekala pod strokovnim vodstvom izvajalke Maje Kristan, učenke Dona Conreauxa. Prispevek na osebo je 4 €. Obvezne prijave do zasedenosti mest sporočite teden dni pred datumom na gsm: 041/612-891 Maji ali na gsm: 041/222-312 Darji. Pošljete lahko tudi SMS-sporočilo. Če uporabljate slušni aparat, ni ovir, le med kopeljo se mu odpovejte. Primerno za vse starosti in nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Pilates Če se želite v zimskih mesecih rekreirati, smo v TD Kurešček organizirali vadbo pilatesa za odrasle v GC Golo. Vadba bo potekala od oktobra dalje ob ponedeljkih ob 20.30 v prostorih Gasilskega centra Golo, mala dvorana (vhod z glavne ceste Ig-Golo). Predstavitvena ura (brezplačna) bo v ponedeljek 7. 10. 2013 ob 20.30. Cena je odvisna od števila udeležencev. Ob zapolnitvi termina je cena 10 EUR/mesec (4 vadbe). Vabljeni! Info: 070 707 271 (Tjaša) ali tdkurescek@gmail.com 24 www.obcina-ig.si Novice iz tomišeljske župnije Umestitev novega župnika V nedeljo, 15. septembra 2013, ko je bil tudi državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, smo imeli v Tomišlju posebno slovesnost, saj je bil v naši sredi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je umestil Jožeta Pozderca za novega župnika v Tomišlju. Tomišeljski farani novega župnika prisrčno pozdravljamo in si želimo dobrega sodelovanja. Za njegovega pomočnika sta določena tudi dva duhovnika (duhovna pomočnika), prvi je Ivan Turk, ki se je v tomišeljsko občestvo že lepo vklopil, saj je z nami cel teden, vodi verouk v 3. in 4. razredu, mladino vsestransko podpira in spodbuja. Gospod Ivan, tudi vam velja prisrčen pozdrav. Drugi je Marjan Lamovšek, ki bo občasno prihajal ob nedeljah. Vsem trem želimo veliko blagoslova na njihovi duhovniški poti in Marijinega varstva! Za vse nas pa velja naslednja misel, ki naj nam bo v spodbudo za čim boljše sodelovanje: »To, da si in kar si, je Božji dar tebi, to, kar boš naredil iz sebe, pa je tvoj dar Bogu in sočloveku.« Trudimo se, da bomo s sodelovanjem med duhovniki in farani Bogu dali naš skupni dar, ki bo tudi dar za našo duhovno rast in celotno tomišelj-sko skupnost. Na festivalu mladih v Stični V soboto, 21. 9. 2013, smo se tudi predstavniki iz Tomišlja z duhovnikom Ivanom Turkom udeležili Festivala Stična mladih. Prepevali smo pesmi, plesali, na stojnicah poskusili dobrote misijonark in redovnih sester, se udeležili delavnice na temo Svetega pisma in bili pri zaključni sveti maši. Pridiga škofa Antona Jamnika se je tudi nas zelo dotaknila, saj je bila zelo preprosta, spodbudna in polna optimizma. Spodbujala nas je k aktivnemu delovanju v svojem okolju, k temu, da bi uzrli lepoto življenja, da bi se znali veseliti v skupnosti, ne kot posamezniki. Škofovo pridigo smo večkrat prekinili z aplavzom, na koncu pa nas je navdušil tudi s tem, da je svoj mašni plašč in kapo, ki ju je dobil v dar od papeža na Svetovnem dnevu mladih v Braziliji, predal novemu duhovniku za mladinsko in študentsko pastoralo Tonetu Česnu, da bo tako papežev blagoslov poromal do čim več mladih. Opisal nam je tudi svoje srečanje s papežem: »Ko se je papež bližal, sem pomislil, kaj naj mu rečem. Vse se je hitro odvijalo, in ko se je približal, sem mu segel v roke in rekel: »Dragi sveti oče, mladi iz Slovenije vas pozdravljamo, Slovenija vas pozdravlja, radi vas imamo.« Mislil sem, da bo šel papež kar naprej, toda potem se je zgodilo tisto nepričakovano in nepozabno doživetje. Papež me je objel, zelo strumno prijel za rame in rekel: »Bog, blagoslovi Slovenijo, Bog, blagoslovi vse mlade!« Iz njegovih besed je bilo razvidno, da Slovenijo dobro pozna. Škofje iz drugih dežel, ki so stali ob meni, eden je bil iz Hong Konga, drugi iz ZDA pa tudi nekateri drugi, so se vidno začudili, ko so videli, kako je papež navdušen nad Slovenijo. Za njih je bila Slovenija verjetno neznana dežela, zato sem bil v tistem trenutku še toliko bolj hvaležen in vesel ter ponosen, da živim v tej čudoviti deželi Sloveniji.« Slomškova nedelja V nedeljo, 22. 9. 2013, pa smo v Tomišlju obhajali Slomškovo in za nas tudi katehetsko nedeljo. Ta dan so vsi veroučenci lepo sodelovali pri sveti maši. Slomšek nas po svojih besedah: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike« vabi, da začutimo bogastvo do vere, maternega jezika in svoje domovine, saj le tako lahko v polnosti služimo Bogu in domovini. Po besedah Janeza Boska: »Kdor želi storiti nekaj dobrega, svetega in koristnega, naj vzgaja mladino,« pa smo vsi starši, kate-heti, duhovniki, učitelji in sploh vsi povabljeni, da za mlade molimo, jih spodbujamo z zgledom in jim damo možnost, da svoje talente in sposobnosti uporabijo za skupno dobro naše skupnosti ter države. Vabilo k mladinskemu verouku V Župniji Tomišelj smo začeli mladinski verouk, kamor vabimo vse mlade (stare 15 leti in več ter vse, ki ste že bili pri birmi). Simona Pavlič Umestitetv novega župnika v Tomišlju Foto: Primož Meglič Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Župnijska Karitas Ig fon'+oiÄ Troštova ulica 12 IVallUtii™ 1292 Ig TTR: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.) www.obcina-ig.si 25 1 dobro je vedeti MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 Nevarnost iz narave Pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) Pelinolistna ambrozija (ali žvrklja) je v Sloveniji in drugod po Evropi ena najpomembnejših vrst, ki jih je treba zatirati. Rastlina se je s semeni krmnih rastlin iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila v zmerno topla območja Evrope ter dele Azije in Avstralije. Njeno širjenje v Evropi je vse večji problem za kmetijstvo in zdravje ljudi. Rastlina se razrašča predvsem na zapuščenih in neobdelanih površinah. Največ je najdemo ob cestah, železnicah, bregovih rek, na zapuščenih njivah ipd. Kot neuničljiv in hitro razširjajoč se plevel povzroča dodatne stroške v kmetijstvu (uporaba kemičnih sredstev) in veliko gospodarsko škodo (zmanjšanje pridelka), po drugi strani pa s svojim cvetnim prahom, ki ga kot vetrocvetka proizvaja v ogromnih količinah, ljudem povzroča močne inhalacij-ske alergije, ki se pri občutljivejših ljudeh lahko sprevržejo v še hujše zdravstvene težave (npr. draženje kože: otekline, izpuščaji ipd.). Osebe, občutljive za cvetni prah ambrozije, velikokrat obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek, v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnc/m3 (v vednost: ena rastlina proizvede od nekaj milijonov do nekaj milijard pelodnih zrn). Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami, ki jih občutljive osebe občutijo kot kihanje, ščemenje v nosu, vodeni izcedek iz nosu, otečene veke, ščemenje v očeh, oteženo dihanje. Simptome alergijske reakcije je treba zdraviti. Poleg omenjene zdravstve-no-gospodarske škode pa dela ambrozija veliko škodo tudi nara- Cvet ambrozije: a) moški del cveta na vrhu poganjkov: številni prašniki združeni v koškasta socvetja (v obliki 'diskov') in b) posamični ženski cvetovi so neopazni, skriti v zalistju vi, saj s svojo prilagodljivostjo in uspešnim razmnoževanjem ogroža naravno biotsko raznovrstnost, z drugimi besedami uničuje naravno rastje na račun njenih monosestojev. Rastlina je zelo prilagodljiva, po prvi spomladanski košnji se zlahka obraste, hitro tvori cvetove in celo poletje v zrak spušča cvetni prah (cveti predvidoma od konca julija do konca septembra: to je torej obdobje nevarnega vdihavanja cvetnega prahu), njeni plodovi (oz. semena) dozorijo jeseni (to pa je obdobje, ki je pomembno za obstoj ambrozije). Preprosto in hitro razmnoževanje: veter prenese cvetni prah iz številnih moških socvetij v posamične spodaj ležeče ženske cvetove, ki so skriti (zaščiteni) v pazduhah listov in iz katerih se po uspešni oprašitvi razvije enosem-enski plod. Ambrozija je enoletnica, kar pomeni, da zimo preživi v obliki trdoživih semen. V praksi to pomeni, da rastlina, če ji odstranimo cvetočo rastlino (še varneje pa pred cvetenjem), ne bo imela več svojih potomcev. Če torej odstranimo cel sestoj ambrozije v času, preden zaplodi, smo jo zmožni v nekaj zaporednih letih čiščenja na tem mestu popolnoma iztrebiti. V Sloveniji je zatiranje ambrozije obvezno Po UL RS št. 63/2010 je bila sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Kdaj in kako zatirati? Mlada rastlina ima dokaj šibek koreninski sistem, tako da jo je najpreprosteje izkoreniniti (izpuliti) iz zemlje, najbolje še preden zacveti. A ker je pred cvetenjem rastlina podobna marsikateri drugi (npr. pelinu ali metlikovkam), je veliko bolj zanesljivo puljenje v času tik pred cvetenjem (ko ima rastlina že Ambrozija, v ozadju otroško igrišče vrtca in šole na Golem nastavljene zelene koške ('diskeO, ki pa še ne tvorijo alergenih in zdravju škodljivih pelodnih zrn) ali v času cvetenja (takrat je priporočljivo puljenje po dežju in v poznih popoldanskih urah, ko je sproščanje cvetnega prahu manjše). Če gre za večje sestoje, je najprimernejša metoda košnja, vendar večkrat letno na istem mestu, saj se v poletnih mesecih rastlina nenehno obrašča. Zadnja košnja naj se opravi konec septembra, a je treba biti pozoren, da rastlina takrat še NE PLODI, kajti v nasprotnem primeru lahko s košnjo ali mulčenjem rastlini celo pomagamo razširjati njena semena. Kaj storiti z izpuljenimi/ pokošenimi rastlinami? Če rastline še niso v plodečem stanju (trosenju semen), lahko rastlino prepustimo izsušitvi, še bolj varen pa je sežig vseh pobranih rastlin. Ko so rastline v plode-čem stanju, je treba biti izjemno previden, da semen ne raztrosimo naokoli, zato jih je treba takoj po izpuljenju spraviti v neprepustne vreče in jih oddati ustreznemu sežigalcu - v Ljubljani imata koncesijo podjetji Snaga in Koto. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da se obrnete na Občino in se z njimi dogovorite za ustrezen odvoz oz. sežig. Kaj storiti, če opazimo večje sestoje ambrozije v svojem naselju? Če odkrijete večji sestoj ambrozije, ste dolžni na to opozoriti lastnika parcele (ob cestah/ železnicah in drugih javnih površinah je to država oz. občina). Če se lastnik parcele na opozorilo ne odzove s primerno odstranitvijo te rastlinske vrste, prijavite rastišče svoji občini (sektor: Kmetijstvo, reševanje in zaščita). Ta bo lastnika parcele ponovno pozvala k odstranitvi nevarnih rastlin, in če tega ne izvrši, lahko sledi tudi denarna kazen, ki jo izreče Inšpekcijska služba (Uprava za varno hrano, veterino in varstvo rastlin, Dunajska c. 22, Ljubljana, tel.: 01/234-45-50). dr. Tjaša Tolar, univ. dipl. biologinja Vabilo na predavanje o ambroziji in njej sorodnih/podobnih vrstah v sredo, 16. 10. 2013, ob 17. 30 v Malo dvorano gasilskega centra na Golem. Predavala bo dr. Tjaša Tolar, univ. dipl. biologinja, domačinka z Visokega. _ ■I | •• v« v v • | •• | v« um Akcija čiščenja ambrozije na območju Kurescka V torek, 17. septembra 2013, smo v okviru Sekcije za varstvo okolja TD Kurešček organizirali 1. čistilno akcijo ambrozije. Pred samo akcijo je bilo izvedeno opazovanje ambrozijinih rastišč. Najbolj mogočni sestoji ambrozije so bili zabeleženi na osmih lokacijah: 1. na obeh straneh ceste: cestni odsek Podgozd-Golo 2. Podgozd: ob zaščitni alu ograji na levi strani ceste Ig-Golo pri Krajčku 3. Krajček 4. Škrilje: ob zaščitni alu ograji na desni strani ceste Ig-Golo 5. AP Škrilje: na desni strani ceste Ig-Golo 6. Golo: zapuščena parcela na levi strani ceste Ig-Golo 7. na obeh straneh poti od vrtca Golo do cerkve sv. Marjete 8. Visoko: zapuščene parcele in ob cesti v 'Raju nad mestom' Glede na popis ambrozijinih rastišč smo določili šest zbirnih mest na dan akcije: AP Krajček, AP Škrilje, Golo-trgovina, Golo-vrtec, Visoko-Raj in Zapotok RTC. Ob 17. uri smo na zbirnih Netopirji mestih čakali člani Sekcije za varstvo okolja TD Kurešček, ki smo bili seznanjeni z videzom rastline in kritičnimi lokacijami njenih rastišč. Zbranim ljudem, prostovoljcem, smo razdelili vrečke ter jim razložili, kaj in kje pobiramo oz. odstranjujemo. Akcija se je končala okoli 19. ure. Sončno jesensko popoldne smo izkoristili za dobro delo in naredili prvi korak k trajnemu zatiranju te nevarne invazivke, ki se je žal močno razširila tudi po naši lepi 'neokrnjeni' naravi Kureščka. Zaradi dopoldanskega dežja je bilo torkovo popoldne izredno primerno za tovrstno akcijo, saj je dež spral alergen cvetni prah, ki bi lahko ogrožal pobiralce, in hkrati omehčal zemljo, kar je udeležencem akcije olajšalo puljenje. Kot že omenjeno, smo se poslu-žili mehanskega odstranjevanja rastlin s koreninami vred, torej puljenja. Zbrali smo okoli 20-30 velikih vreč, za katere je Občina Ig naslednje jutro organizirala odvoz in sežig. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo udeležencem prve akcije: Špeli Podkoritnik Mokorel, Darji Babnik, Vlasti Marc, Marini Plantan, Jeleni Džukanovic, Bernardu Miholiču, Momirju Netopirji so s stališča človeka dokaj nenavadna bitja. So sesalci kot mi, a so edini sesalci, ki lahko aktivno letijo kot ptice ali žuželke. Ptice letijo s perutmi, netopirji pa s prhutmi. To je kožna letalna opna, napeta med močno podaljšanimi kostmi dlani in prstov ter zadnjimi nogami. Vse v Sloveniji živeče vrste so žužkojede in nočno aktivne. Letenje med vejami dreves in lov žuželk že podnevi nista prav preprosti opravili, kaj šele ponoči. Čeprav imajo netopirji povsem normalno razvite oči, s katerimi dobro vidijo, so za nočno zaznavanje okolja razvili še dodaten sistem - eholokacijo. Gre za nekakšen sonar, ki so ga netopirji izpopolnili že mnogo pred človeškim izumom. Med letom kričijo v nam neslišnem območju ultrazvoka nad 20.000 Hz. Njihovo kričanje se odbija od predmetov in ta odmev netopirji poslušajo ter pretvorijo v zvočno sliko okolice. Ta slika je zelo natančna - pod-kovnjaki lahko zaznajo celo 0,065 mm tanko nit. Pojavljanje netopirjev na Ljubljanskem barju je slabo raziskano, ciljno so bile pregledane le podstrehe 20 cerkva. Kaj pa počnejo netopirji v cerkvi? Netopirke se spomladi ali poleti zberejo v večje skupine, t. i. porodniške kolonije. Nekatere vrste, npr. mali podkovnjaki, oblikujejo porodniške kolonije na podstrešjih stavb in cerkve so zanje zelo primerne. Tam samice netopirja skotijo mladiče (večinoma po enega) in skrbijo zanje. Kolonije lahko štejejo več sto samic z mladiči. Največji znani cerkveni koloniji malih pod-kovnjakov na Ljubljanskem barju sta v cerkvi sv. Jakoba v Blatni Brezovici in v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podkraju. Netopirji v kotiščih (krajih, kjer samice kotijo mladiče) so zelo občutljivi za posege. Zamreženje cerkvenih oken in lin je lahko zanje usodno. Podkovnjaki namreč za vstop v stavbo potrebujejo dovolj velike odprtine. Ne morejo se splaziti skozi majhne reže kot navadni netopirji. Število malih podkov-njakov se je zaradi zamreženja preletnih odprtin v nekaterih bar- Maksimovicu, Marinki Stopar, Marjani Tešar, Zuhri Jovanovič, Blažu Dobrovoljcu, Dragu in Marici Poredoš ter Alešu in Tjaši Tolar. Akcija čiščenja ambrozije bo od zdaj tradicionalna in upamo, da bo vsako leto spodbudila kakšnega prostovoljca več! Varujmo svoje okolje za nas, naše otroke in naše zanamce! Tjaša Tolar, Sekcija za varstvo okolja, TD Kurešček Q janskih cerkvah močno zmanjšalo. Moti jih tudi osvetlitev prele-tnih odprtin. Zaradi umetne svetlobe ne morejo prav oceniti, kdaj se zunaj zmrači, in lahko zamudijo najboljši čas za prehranjevanje. V letih 2006 in 2007 je bilo v barjanskih cerkvah kar 3-4 % celotne slovenske populacije malega podkovnjaka, žal pa se je njihovo število zaradi neustreznih posegov do leta 2012 prepolovilo. Netopirji se na Ljubljanskem barju prehranjujejo v različnih življenjskih okoljih. Mali podkovnjaki verjetno uporabljajo mejice, gozd in gozdni rob, kjer lovijo dvokrilce, vešče in mrežekrilce. Navadni netopirji potrebujejo za lov nekoliko bolj odprto površino, saj s tal pobirajo hrošče, stonoge in pajke. Lovijo predvsem v gozdovih z malo podrasti in na poko-šenih travnikih. Vodne površine služijo za obvodnega ter dolgonogega netopirja kot pogrnjena miza. Z dolgimi prsti na stopalih pobirata žuželke z vodne gladine. Pozimi žuželke niso dostopne, zato netopirji zimo prespijo v prezimovališčih. To so lahko jame, Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- ki jih je v okolici Ljubljanskega barja kar nekaj, drevesna dupla ali stavbe. Med zimskim spanjem - hibernacijo - se netopirjem telesna temperatura močno zniža, upočasni se bitje srca in delovanje celotnega organizma. To jim omogoča, da čez zimo počasi porabljajo zalogo maščobe, ki so jo nabrali v toplejšem delu leta. Med prezimovanjem se jih ne sme motiti, saj pri zbujanju porabijo veliko energije in njihova maščobna zaloga lahko skopni še pred pomladjo, kar bi bilo zanje usodno. Življenjska doba naših netopirjev je večinoma od 5 do 10 let, čeprav lahko npr. obvodni netopirji dočakajo tudi 30 let in več. O življenju netopirjev lahko kaj več izveste tudi na Evropski noči netopirjev, ki poteka konec poletja in jo pri nas organizira Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Nanje se lahko obrnete tudi ob najdbi onemoglega netopirja ali pa jim sporočite podatek o netopirjih na svoji podstrehi. Maja Sopotnik www.obcina-ig.si 27 | GLASILO OBČINI Mladinci ŠK Ig četrtič zapored državni ekipni prvaki V zadnjem tednu avgusta tradicionalno poteka državna mladinska šahovska liga. To je po rangu najvišje državno tekmovanje ekip v mladinski konkurenci do 20 let. Liga je zaprta in ima 8 članov. Vanjo se je mogoče uvrstiti z zmago v 1. ligi v predhodnem letu, potem je treba vsako leto z ustrezno uvrstitvijo potrdi- Končni vrstni red Državna mladinska liga 2013 Veržej, 27.-31. 8. 2013 točke MT 1. ŠK Ig 14 12 2. ŠD Radenska - Pomgrad 13 9 3. ŠK Komenda 12,5 9 4. ŠD Krka Novo mesto 11 8 5. ŽŠK Maribor 10,5 8 6. ŠK Žalec 9 5 7. ŠS T. Zupan Vzajemna 8,5 4 8. ŠK Nova Gorica 5,5 1 ti obstanek v ligi. ŠK Ig je stalni član državne mladinske lige od l. 2009. V tem času je osvojil enkrat tretje mesto in trikrat prvo. Tako smo letos že četrtič branili naslov državnih prvakov. Tekmovanje je potekalo v Veržeju, na skrajnem severovzhodu Slovenije. ŠK Ig je sicer prijavil tradicionalno ekipo Tim Janželj, Samo Rožič, Domen Hiti, Lara Janželj in Jaka Čop. Prvih šestih dvobojev nista igrala Samo Rožič in Lara Janželj, zato je bila ekipa oslabljena. Odlično sta igrala Domen Hiti in Tim Janželj na prvih dveh deskah. Po šestih krogih je imela naša ekipa toliko naskoka šahovskih točk (ki so prvi kriterij pri končni razvrstitvi) pred zasledovalci, da bi tudi v primeru poraza v zadnjem krogu zasedli najmanj drugo mesto. Tako so povsem mirno odigrali zadnji krog Državni mladinski prvaki: Samo Rožič, Domen Hiti in Lara Janželj (manjkata Tim Janželj in Jaka Čop) proti ekipi ŠK Žalec ter zmagali in si tako že četrtič zapored priigrali naslov državnih prvakov. Za igralce doseženo prvo mesto pomeni tudi, da skladno s pravili OKS pridobijo status kategoriziranega športnika mladinskega razreda. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi že petič Sonce je na sobotno jutro 21. septembra toplo pozdravilo udeležence 5. Rekreacijskega teka in hoje ob ribnikih v Dragi pri Igu. Nekateri med njimi se na tej tradicionalni dobrodelni prireditvi srečujejo vsako leto in naredijo nekaj dobrega zase, hkrati pa podprejo Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga v prizadevanjih za kakovosten program za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. Nekaj tekačev in pohodnikov je prišlo v Drago prvič, a kot so sami poudarili ob koncu prireditve, gotovo ne zadnjič. Tudi letos so se delavci CUDV Draga zelo potrudili in skupaj z Občino Ig, Društvom upokojencev Ig, Društvom žena in deklet na podeželju, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana in posameznimi prostovoljci poskrbeli za odlično izvedbo prireditve. Tek za dober namen ji naleteli tudi pri sponzorjih v domačem okolju, saj so z njihovo pomočjo pripravili srečelov s številnimi dobitki. Startno prizorišče je bilo veselo razgibano že navsezgodaj, ko sta pozdravne besede vsem prisotnim namenila direktorica CUDV Draga dr. Valerija Bužan in župan Občine Ig Janez Cimperman ter jim zaželela uspešno premagovanje razdalj in prijateljsko druženje po njem. Skupinska zumba za pripravo na start je še dvignila razpoloženje in dodobra ogrela vse prijavljene. Najprej so se na pot podali pohodniki, nato pa so startali tudi tekači na štiri in osem kilometrov. Več kot sto udeležencev je na cilju pričakala osvežitev s sladko pogostitvijo, ki so jo pripravile članice Društva žena in deklet na podeželju, ob kateri so si zasluženo oddahnili, poklepetali in spletali nova prijateljstva. Prireditev se je končala z bogatim programom, v katerem so nastopili plesna skupina CUDV Draga, OŠ Ig, kantavtor Žiga Bižal in Klub harmonikarjev Kumše. Za posebno glasbeno popestritev je poskrbel Rok Ferengja, ki se je s preostalimi člani skupine Rok'n'band prijazno odzval povabilu na nastop. Športnih duš seveda ni bilo treba posebej vabiti na ples, saj je živahen ritem zvabil na plesišče skoraj vse prisotne, veliko pa se jih je preizkusilo tudi v petju. Gibanje v naravi in prijetno druženje je pospremil osrečujoč namreč naredil nekaj koristnega zase, ob tem pa pomagal tudi drugim in tako obogatil skupno življenje, hkrati pa preživel resnično poln dan. Dobre volje za 6. Rekreacijski tek in hojo organizatorjem ne bo zmanjkalo, zato vas že zdaj vabijo, da se jim v naslednjem letu pridružite. Tea Finžgar Plavčak Plesna skupina CUDV Drag a 28 www.obcina-ig.si Dušan Mravlje na Igu Ižanski tekači se pripravljamo na 18. Ljubljanski maraton, ki bo 27. 10. 2013. Vsak torek in četrtek ob 18.00 se dobimo v Dragi ter pod vodstvom trenerja Majka Lapuha in Metje Ahačič pridno treniramo in nabiramo kondicijo. V četrtek, 29. 8. 2013, pa nam je po končanem teku Majk Lapuh pripravil presenečenje. Praznoval je svoj rojstni dan in nas bogato pogostil ter postregel. Tudi mi smo ga presenetili z majhno pozornostjo. Povabil je znanega, najboljšega na svetu, Dušana Mravljeta, ki je v svoji 30-letni tekaški karieri pretekel že več kot 250.000 km in dosegel vrsto vrhunskih dosežkov, ki ga uvrščajo med najuspešnejše ultramara-tonce na planetu zadnjih desetletij. Z nekaj besedami nam je razložil, da je treba videti cilj, ko stojiš na startu. Napisal je svojo drugo knjigo, nam jo predstavil, se podpisal in napisal tudi posvetilo. (Lahko tečeš, plezaš, plavaš ... važno pa je, kaj se iz tega naučiš) Za konec: Dušan Mravlje je eden od dveh Zemljanov, ki sta tekmovalno pretekla tri kontinente - ZDA, Avstralijo in Evropo. Hvala Majku za čudovito presenečenje in vse najboljše. Vesna Novak Dušan Mravlje obiskal tekače na Igu. Ižanski tekači se pripravljajo na Ljubljanski maraton Planinsko društvo Krim vabi Peto obletnico ustanovitve in delovanja PD Krim bomo obeležili v nedeljo, 13. oktobra. V ta namen bomo v Iškem vint-garju pod plezalno steno pripravili druženje s piknikom (pet minut hoje od doma ob reki navzgor) ob 11. uri. Zainteresirani se boste lahko poskusili v plezanju in drugih družabnih igrah. Če bo slabo vreme, bo druženje potekalo pred domom v Iškem vintgarju. Zaradi lažje organizacije vas naprošamo, da se do vključno petka, 11. oktobra, prijavite na tel. 031/684-884 Simoni Zorko ali udeležbo sporočite po e-pošti: pdkrim@gmail.com. Teden dni pozneje, to je v nedeljo, 20. oktobra, pa se bomo odpravili na zdaj že tradicionalni izlet na Mirno goro. Avtobus bo odpeljal izpred gasilskega doma Vrbljene ob 7.30, nato bo ustavil še na avtobusnih postajah na Igu in Škofljici pri osnovni šoli. Peljali se bomo do Brezovice pri Čremošnicah, od koder se bomo peš podali na Mirno goro. Skupni predviden čas vzpona je 1,5 ure in spusta pol ure do vasice Planina, kjer nas bo čakal avtobus in odpeljal nazaj proti domu ob 14.00. Tisti, ki niste kos temu vzponu, boste lahko šli na Mirno goro le iz Planine, kar vzame le dobre pol ure hoje. Premagati bo treba 520 m vzpona in 300 m spusta. Povratek v Vrbljene je predviden ob 16.00. Pot je nezahtevna in primerna za planince z nekaj kondicije. Izlet bo v vsakršnem vremenu. Cena za člane PD Krim je 8 evrov, za nečlane pa 10 evrov in vključuje le avtobusni prevoz. Prijave sprejemamo do polne zasedenosti avtobusa na e-pošto: janko.purkat@gmail.com ali na gsm: 051/369-213. Si želiš rekreativno igrati odbojko? Vključi se v Športno društvo KBM, kjer mladi in mladi po srcu rekreativno igramo odbojko vsak ponedeljek in sredo od 21.30 do 23.00 v Športni dvorani Ig. Odbojkarice in odbojkarji Datalab tehnologije, d. d., vabi kmetijska gospodarstva Občine Ig, ki imajo nad 7.500 eur katastrskega dohodka, na predstavitev računalniških programov. Program PANTHEON FarmAccounting je namenjen vodenju evidenc na kmetiji, vodenju FADN ter vodenju računovodstva na kmetiji. Brezplačna predstavitev bo v četrtek, 24. 10. 2013, ob 19. uri v dvorani Centra Ig (3. nadstropje). Prijave in informacije sprejema podjetje Datalab, d. d., na gsm: 030/620-070. Vabljeni, da se udeležite predstavitve. www.obcina-ig.si 29 Vzgoja otrok je čudovita, včasih pa tudi naporna. Ker več glav več ve in ker včasih potrebujemo spodbudo ter pomoč, vas vabimo na (t mesina KLEPETALNICO knjižnica v 1 b na ZA STARSE v Knjižnico Ig v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni z nami deliti svoje izkušnje, dileme, vprašanja, znanja pa tudi lepe trenutke in uspehe. Srečanja bodo potekala vsako četrto sredo v mesecu, pogovore pa vodi Sabina Sopko. Vabljeni v Knjižnico Ig na potopisno predavanje Aleša Juvanca MEHIŠKA KOLESARSKA AVANTURA v sredo, 6. novembra, ob 17. uri. Jeseni 2011 je Aleš Juvanc poletel v največje mesto na svetu Ciudad de Mexico in začel kolesarsko pot po Mehiki. Kolesaril je v Acapulco in pot nadaljeval na polotok Yucatan, kjer si je ogledal najznamenitejšo mehiško piramido. Po slabem mesecu je zaradi številnih težav in poškodb svojo pot predčasno končal v Cancunu. Vabimo vas na zanimivo in poučno predavanje PREPREČEVANJE NASTAJANJA KONFLIKTOV MED MEDVEDI IN OKOLIŠKIMI PREBIVALCI v petek, 15. novembra 2013, ob 18.30 uri v RTC Zapotok. Predavanje je namenjeno predstavitvi raziskav rjavega medveda in tega, kakšne so možnosti za preprečevanje nastajanja konfliktov. Predavanje bo podprto z videoprojekcijo. Avtorja predavanja sta strokovnjaka Zavoda za gozdove Slovenije dr. Miha Krofel in Rok Černe. Vabljeni so vsi prebivalci naselij, ki živijo na območju medveda. Še posebej vabljeni otroci, gobarji, lastniki psov, lovci, ljubitelji narave, sprehajalci in drugi. Vstop je prost. Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje PRAVLJIČNA JOGA za predšolske otroke in mlajše šolarje na Golem in na Igu Še vedno sprejemamo prijave za vadbo -prva ura brezplačna! Info: 01/364-75-00, 041/353-452, „J na info@bibashriba.si L„ ali osebno na uri. s www.bibashriba.si 30 www.obcina-ig.si SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si BIBE, varstvo otrok Mojca Glavan, s. p. Strahomer 25, Ig Spoštovani starši, ste ostali brez varstva za vašega malčka? Prijetno podeželsko okolje, zdrava prehrana, veliko gibanja in usposobljeno osebje vas pričakuje v okolici vašega doma. Imamo še nekaj prostih mest. Nudimo tudi možnost subvencioniranja s strani lokalne skupnosti. Vabljeni! Kontakt: 041/819-340 ali na mojca.glavan@siol.net Brezplačne vstopnice za Wernerjev koncert Werner bralcem Mostiščarja poklanja osem vstopnic za svoj veliki koncert, ki bo 15. novembra na Igu. Za karto se lahko potegujete vsi, ki poznate odgovor na vprašanje: Koliko samostojnih koncertov je Werner že imel na Igu? Odgovore sprejemamo najpozneje do 30. oktobra izključno na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si (za naslov pošte napišite Werner nagradno vprašanje, ne pozabite pripisati tudi svojih kontaktnih podatkov). Izmed prejetih pravilnih odgovorov bomo v uredništvu izžrebali 8 bralcev, ki bodo dobili brezplačno vstopnico za koncert. Posameznik bo le enkrat vključen v žreb ne glede na število poslanih e-poštnih sporočil. Izžrebance bomo o načinu prevzema obvestili po elektronski pošti. Uredništvo Mostiščarja www.obcina-ig.si 31 oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 PRIHAJA CAS KOLIN Goveja okrogla čreva 40/43,43/46 Svinjska tanka čreva 30/32, 32/34, 34/36, +40 Mrežica 18 okenc Čreva za tlačenko 0 90, 0110 Čreva za salame 0 50, 0 55 (kolagen celuloza različnih proizvajalcev) TRAJNO NIZKE CENE!!! TEL.: 01/286 46 52 GSM: 041 656 100 Zabrv 16, 1292 Ig Prisotni smo vsak dan od 9. do 13. ure, od 4. 11. 2013 do 1. 2. 2014 tudi sreda od 16. do 18. ure in sobota 8.30 do 9.30 KREJA ING, d. o. o. Kremenica 1, Ig Tel./Faks: +386 59 199 229 GSM: +386 41 761 615 E-pošta: info@kreja-ing.si NUDIMO VAM: - UGODNE CENE VSEH VRST TOPLOTNIH ČRPALK - NIZKA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE TUDI V ZIMSKIH MESECIH - TEMPERATURA PRETOKA DO 80 °C BREZ UPORABE ELEKTROGRELNIKA - INTEGRIRANA NOTRANJA ENOTA ZA OGREVANJE IN SANITARNO VODO - CELOSTNA REŠITEV ZA NOVE IN STARE HIŠE KRAŠKA OBLIKA, V KATERI REKA PONIKNE PRUSKI PLEMIČ FILOZOF HRIBAR ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ VLAK, KI USTAVLJA LENA VEČJIH POSTAJAH NITAST IZRASTEK NAD OČESOM NITAST IZRASTEK NA KOŽI MUSLIM. BOG NEKD. HRV. PLAVALKA (OURDICA) BAJESL ŽIVAL AZIJSKA OTOŠKA DRŽAVA LJUBLJANA RAŽENJ SOPRA-NISTKA GRACEU PLAVALEC THORPE KAVNI NADOMESTEK STANJE BODIČASTA BREZ ŽIVAL REDA V DRUŽBI RADII ZDRAVILNA ROŽA LJUDSKA OBLIKA IMENA JEDRT SUŠILEC ZA LASE SOBNA RASTLINA Z VELIKIMI DELJENIMI listi AM. POLIT. CHENEY SREDNJEVEŠKA POSEST PARNI ORGAN, KI ČISTI KRI (MNOŽINA) AMERIŠKI FIZIK (PHILIP) SPECIALIST ZA OČI SREDIŠČE NAJSTAREJŠE GRŠKE KULTURE , DVA, TRI PRVA POMEMBNA JAPONSKA PRESTOLNICA PODRUŽNICA SVETOPISEMSKI OČAK NAS ZGODOVINAR (DUŠAN) ZDRAVILNA RASTLINA EVA BOTO DAEWOO-JEVAVTO POKOJNI TV NOVINAR (JURE) LETVENIK ODTIS, KI GA PUSTI STORILEC NEMŠKI SLIKAR, EKSPRE-SIONIST (EMIL) SLOG PLAVANJA ZRNATO HIDRATNO ŽIVILO TEŽKA VOLNENA TKANINA KI, ?, KER, DA, ČE NEUGLA-JEN MOŠKI (PO USNJATIH HLAČAH) NAJVEČJI LATVUSKI PESNIK (JANB) NOBELU PRVOTNI PREBIVALCI, AVSTRAL. DOMORODCI FOTOGRAF ŽNIDARŠIč ČUT ZA ZVOK ČEBELI POQOBNA ŽUŽELKA POKRAJINA NAAVSTRU. KOROŠKEM DETEKTIV VENTURA PRIIMEK DRUGE BOLGAR. DINASTIJE ZAJEM ZRAKA ZA EN POTOP ALENKA DOVŽAN V kraljestvu ugank www.salomonov-ugankar.si ABELSON, Philip - ameriški fizik, odkritelj postopka za ločevanje izotopov, DALADIER, Edouard - francoski premier, ki je podpisal vojno napoved Hitlerju, JUNKER - sin plemiškega veleposestnika v stari Prusiji Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Sončno bitje je odšlo. Sonca ni odneslo -le sijaj mu je vzelo. Neža Maurer ZAHVALA V 27. letu starosti je huda bolezen pretrgala plodno in načrtov polno življenjsko pot naše hčerke in sestre. Mnogo prezgodaj je odšla med zvezde. VESNA ROŽIČ Vesna je s svojimi dosežki na državnih in mednarodnih šahovskih tekmovanjih v mladinski in članski konkurenci pustila neizbrisen pečat. Večkrat je prejela naziv športnice leta v Občini Ig. Hkrati je bila marljiva študentka medicine, vse dokler je ni napadla zahrbtna bolezen, ki je ni več izpustila iz svojih krempljev. Hvaležni smo sokrajanom, ki ste brez posebnih prošenj skrbeli za naš dom in za nas, ki smo bili ob Vesni, da je lažje prestajala naporno zdravljenje. Družine Hiti, Janželj, Križman, Erhatič, Beljan in mnoge druge, gospod župan s sodelavci, vaša pomoč je bila neprecenljiva in je ne bomo nikoli pozabili. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se odzvali na prošnjo Šahovske zveze Slovenije in na kakršenkoli način podpirali Vesno in družino v času zdravljenja, ko smo upali, da se bo ozdravljena vrnila k šahovskim deskam in končala študij medicine. Na žalost je usoda hotela drugače in 30. avgusta smo se od Vesne poslovili na ižanskem pokopališču. Hvala vsem, ki ste Vesni izkazali spoštovanje ob slovesu in nam izrekli sožalje, hvala za tolažbo in vsako toplo besedo, ki nam pomaga živeti ob neizmerni žalosti. Zahvaljujemo se Pogrebnemu podjetju Vrhovec za nevsiljivo ureditev vseh formalnosti in vodenje pogrebne slovesnosti, še posebej pa za takojšen prevoz drage Vesne domov. Hvala gospe Silvi Dolinšek za pomoč pred pogrebom, med njim in po njemu. Iskrena hvala gospodu Milanu Kneževiču za poslovilni nagovor, prijatelju Tomažu Iskri za nesebično podporo in čudovito ureditev Vesninih fotografij. Hvala trobentačem in skupini M.J.A.V. za glasbeno spremljavo in odpete pesmi. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in sveče ter hvala vsakemu, ki obišče Vesno ob njenem večnem domovanju. Neutolažljivi: mami, ati in brat Samo ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama VIDA NERED iz Bresta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pogrebne storitue naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam - pevci, glasba - venci, cvetja, sveče - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče ... - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 PROJEKTIRANJE RASTLINSKIH ČISTILNIH NAPRAV Najpozneje do leta 2017 je treba urediti neustrezne pretočne greznice. Rastlinska čistilna naprava je tip male čistilne naprave, ki uspešno naravno čisti odpadno vodo. Za vas ugodno izdelamo projekt rastlinske čistilne naprave ter uredimo vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Okoljski inženiring, Marko Kovač, s. p. gsm: 031/636-197 e-pošta: rastlinske.cistilne@mail.com _MALI OGLASI_ Kvalificirana socialna oskrbovalka nudim pomoč starejšim in invalidom v gospodinjstvu, pri osebni negi in dnevnih opravilih. Pri svojem delu poskrbim za veliko dobre volje, sem zanesljiva in prilagodljiva. Stik: 031/273-042_ Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica. Gsm: 051/312-001_ Če imate doma, na podstrešju, v omarah oblačila, obutev, modne dodatke, posteljnino ali kakršenkoli tekstil, ki vam je odveč ali v napoto, lahko tudi starejše, mi ga prosim podarite. Že vnaprej hvala. Tel.: 068/141-729._ Iščem pridno osebo, ki bi 1-2x mesečno oplela manjši vrt. Tel.: 01/36-73-135 34 www.obcina-ig.si Nov vrtec in nova otroška igrišča GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 MOSTIŠČAR Pred vrtcem pa se urejajo igrišča. Predstavniki projekta Hribci za otroška igrala so se zahvalili vsem donatorjem. Igrala v Zapotoku Igrala v Zapotoku je preizkusil tudi Lipko. Na razstavi buč MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2013 F W t v* (V m M Buče velikanke Ustvarjalna predstavitev buč 4. POZDRAV JESENSKIM . KMEČKIM OPRAVILOM V soboto, 19. oktobra 2013, ob 17. uri vas vabimo v RTC Zapotok na družabno srečanje ob predstavitvi jesenskih kmečkih opravil. Program: otroške delavnice - izdelava jesenskih otroških motivov, kjer bodo otroci s plodovi narave naredili okrasne okvirje za na steno, herbarij ... peka krompirja v žerjavici ribanje repe ter postopki kisanja prešanje jabolk in stiskanje v jabolčni sok peka kostanja ličkanje koruze ročna izdelava zobotrebcev preja na kolovratu z obiskovalci prikaz moškega in ženskega kmečkega opravila (klepanje kose in pletenje tepiha iz ličkanja) stojnice z zdravilnimi zelišči in čaji Sekcije za zdravo življenje ter stojnice gostujočih društev, ki ohranjajo in gojijo kulturna izročila Dejavnosti so namenjene vsem obiskovalcem, da se v njih preizkusite oziroma nekaj novega naučite! Vljudno vabljeni! Društvo Zapotok Rožna luč je mavrica, čez nebo razpeta, kakor božja pravljica, v srcu neizpeta. Tone Pavček DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IS Ob svetovnem dnevu glasbe in otroka vabimo na prireditev za otroke in odrasle z otroškim srcem Barve mavrice in abecede bomo za vas prelivali članice in člani Društva Fran Govekar Ig: lutkarji, igralci ter pevke Ženskega pevskega zbora Ig pod vodstvom Iztoka Petriča za simboličen 1 eur. Prireditev z glasbo, petjem in igro bo v soboto, 19. oktobra 2013, ob 18.00 v dvorani v Iški vasi. Vljudno vabljeni!