Opis
Izhodišča: Predstavljamo pregled zdravljenja in preživetja otrok z akutno mieloblastno levkemijo (AML) v Sloveniji 1991-2010. Metode: Zbrali smo demografske podatke, podatke o času in poteku zdravljenja. Ocenjevali smo delež remisij (R), čas preživetja brez dogodka (PBD), pojavnost ponovitve bolezni (PB), sekundarnih novotvorb (SN), sekundarne AML, delež bolnikov, zdravljenih s presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC), in vzroke smrti.Ocenili smo dvo- in petletno celokupno preživetje (2CP, 5CP), ju primerjali glede na starostne skupine, skupini tveganja in prisotnost remisije. Rezultati: Zdravili smo 50 bolnikov, 18 dečkov (36 %) ter 32 deklic (64 %). Sekundarno AML so imeli štirje bolniki. S PKMC smo zdravili 18 bolnikov (36 %), od tega 9 v prvi remisiji. 2CP je bilo pri vseh bolnikih 63,7Ž 6,8 %, 5CP pa 55,0 Ž 7,2 %. Razlike v 2CP in 5CP med starostnimi skupinami (0-5 let, 6-10 let in več kot 10 let) ni bilo. Vsi bolniki s standardnim tveganjem (SR) so živeli več kot dve leti, v skupini z velikim tveganjem (HR) pa je bilo 2CP 56,7 Ž 7,7 %. Preživetje se je med skupinama tveganja pomembno razlikovalo (p=0,05). Prisotnost remisije je bila pomembna pri napovedi izida bolezni (p=0,01). 2CP je bilo pri bolnikih v remisiji 77,8 Ž 7,4 %, 5CP pa 63,8 Ž 8,8 %. Pri bolnikih, kjer remisije nismo dosegli, je bilo 2CP enako 5CP (37,5 Ž 12,1 %). 2CP pri bolnikih s PKMC v 1 . remisiji je bilo 62 %. Pri 17 bolnikih (34 %) je prišlo do PB. Umrlo je 23 bolnikov (64 %), od tega 14 (61 %) zaradi napredovanja bolezni. Zaključki: Rezultati zdravljenja AML našega centra so primerljivi z rezultati drugih evropskih centrov. Preživetje je bilo boljše v skupini s SR ter pri bolnikih, ki so preddrugim blokom kemoterapije dosegli remisijo. Statistično pomembnega izboljšanja v preživetju v zadnjih 20 letih nismo dokazali, smo pa opažali trend izboljšanja preživetja v opazovanem času.