Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20 Dne IS. januarja 1923 Izhaja 15. dan vsakega mesca. Usoda duh. opcijskih prošenj. Teško vprašanje pada zopet na nas. To je vprašanje duhovniških opcijskih prošenj. Trst jc začel reševati opcije. Vsi nimajo še rešenih opcij, izmed reše* nih je le malo pozitivnih. V goriški nad* škofiji je 19 inozemcev, 34. jih je pa menda v bivši ljubljanski škofiji. Če vza* memo, tržaško škofijo je letos tam v sluz* bi 177 duhovnikov, že pri tem stanju jih manjka za pastirstvo 115, ako od teh od* bijemo še 50 inozemcev, bi ostalo v služ* bi 127 duhovnikov, a bi manjkalo za pa* stirsko službo celih 145 duhovnikov. To so grozne številke, vprašanje opcije je eminentne važnosti na verskem noljii. Da bi v »Zborniku« mogli dati o tej stvari nekoliko informacij je urednik povprašal posl. Ščeka, kaj bo z opcijskimi prošnjami in kaj se je storilo, da bi se ugodno rešile. Gospod poslanec mu je odgovoril približno sledeče: Kakor veš, so civilni komisarji svoječasno imeno* vali komisije, ki naj podajo svoje mne* nje glede na prošnje dotičnega okraja. Z belimi in črnimi kroglicami so glaso* vali. Ponekod so bile komisije vsaj ne* koliko pravično sestavljene, dru«od pa so imele soditi o naših sobratih komi* sije, v kateri so sedeli poleg dveh doma* činov štirje gospodje iz krajev, kier po* maranče cvetejo. Vse prošnje s komisij* skimi parerji so romale v Trst, ki uh ze* lo počasi rešeta. In tu pa tam padajo odločitve: se prizna, se odbije. Na od* bito prošnjo je dovoljen rekurz v teku 14 dni na Salatili osrednji urad, oziro* ma od revolucije sem na predsedništvo. Doslej je tržaška instanca zavrnila ne* tim sobratom iz tržaške škofije. Prosil* cev pa je iz te škofije petdeset, med nji* mi menda 12 Čehov. Za našo škofijo bi bil strahovit uda* ree, ko bi morali vsi, ali tudi večina pro* silcev oditi. Že sedaj so mnoge župnije brez pastirja, kajti še 1915 je bilo nad 70 mest vakantnih. Kar se tiče naše organizacije, mo* rem povedati, da se toliko tržaško koli* kor goriško tajništvo bavita z vlaganjem prošenj in sestavljanjem utokov, kadar* koli se je potreba pokazala. Poslanci so večkrat poudarjali pri vladi potrebo, da se zlasti učiteljstvu in duhovništvu ugodijo prošnje. Toisto za* htevo je postavil, kakor sem čital v čas* nikih, Dr. Wilfan v spomenici, ki jo je izročil prvemu ministru Mussoliniju. To smo dolžni povedati resnici na ljubav. Vendarle moramo naglasiti, da so vse to le formalni koraKi, ki mnogo ne poma* gajo. Tam, kjer bi tržaška organizacija lahko storila tehtne in učinkovite kora* ke, tam je svojo dolžnost popolnoma zanemarila. Dve poti sta bili potrebni, da bi jih tržaško vodstvo storilo. In pri tem nam je gospod poslanec natanko opisal, kaj bi se bilo moralo podvzeti, a se ni vsled neodpustljive nemarnosti v Trstu. Ker to ne spada v javnost, opu* ščamo, pač pa so ta dejstva vsakomur ustno na razpolago. Le to lahko povem, da je poslanec označil tržaško ravnanje za zločinsko zanemarjanje prve dolž* nosti. Te dni, je nadaljeval g. poslanec, bo pozvan na merodajno mesto v zadevi opcijskih duhovskih prošenj, zlasti na Notranjskem. Vsi, ki bi jim tržaška instanca odbi* la prošnjo, naj le rekurirajo v Rim. Go* riško vodstvo pa bo tudi zanaprej vršilo svojo dolžnost. Prva enciclika papeža Pija XI. Dne 23. dec. 1. 1922. je papež Pij XI. naslovil vsem škofom katoliškega sveta svojo prvo encikliko. Enciklika se začenja z besedami »Ubi Arcano Dei«. Uvodoma naglaša sv. Oče, da se je že dolgo želel obrniti do vsega kato* liškega sveta, da pa mu skrb za kato* liško cerkev ni dopuščala, da bi to storil poprej. Zelo važni in izvanredni oprav* ki so ga zadrževali, n. pr. vprašanje no* vih svetnikov, izredni položaj, v kate* rem se nahaja vse krščanstvo, medna* rodna posvetovanja o usodi narodov, po litične borbe, ki so nastale v narodu, med katerega je postavila Božja roka stolico naslednikov sv. Petra. Na dru* gi strani pa je bilo tudi več veselih do» godkov, kakor XXVI. evharistični kon* gres, ki se je vršil v Rimu in ob tej prili* ki je imel sv. Oče priliko videti skoraj vse člane sv. kolegija. Ko so se tako vr* stili dogodki, je postajalo sv. Očetu bolj in bolj jasno, kaj naj pove v svoji prvi svečani okrožnici. Ljudje in socialni sloji niso po zad* nji strašni vojni našli še pravega miru. To je žalostna resnica, ki se vidi na vseh straneh. To zlo mora priznati, kdor ga hoče pobijati. Javno življenje narodov je še pogrnjeno z meglo sovraštva in medsebojnega nezaupanja. Trpljenje premaganih narodov je seveda najhuj* še, toda tudi zmagovalci morajo prena* sati zelo huda zla. Manjši narodi se pri* tožujejo, da jih večji tlačijo, večji pa, da kujejo manjši narodi proti njim za* rote. Položaj se vedno bolj poostruje in na narode je pritisnil strah pred novimi vojnami, katere bodo še strašnejše ne* go zadnja. Drugo zlo je v tem, da se je začel socialni boj. Na prvem mestu stoji razredna borba, ki je postala neozdrav* Ijiva bolezen družbe in ki izpodkopuje vse življenske sile, industrijo, umetnost, trgovino, poljedelstvo, z eno besedo vse, kar prispeva k javnemu in zasebnemu blagostanju in napredku in ta borba po* staja bolj in bolj nepomirljiva. V njej se vodi neizprosen boj za posvetna do* bra. V nadaljevanju omenja enciklika razne stavke, katere povzroča nepopust* ijivost na eni in drugi strani, dalje strank, boje, ki povzročajo veliko ško* do posameznim državam in onemogoča* jo vladam vršenje tiste naloge, ki um je poverjena. Nauk katoliške cerkve je sicer spravljiv napram vsaki pametni in pravični vladavini; toda treba je obžalo* vati, da se je lotil nekak nemir vseh ljudi, širi se nepokorščina podložnikov, nevztrajnost v naporu, pomanjkanje sra mežljivosti pri ženskah, razposajenost v obleki, govoru in plesih, pri čemer se i,.—rito žali beda drugih. Vse to se pojavlja v tem večji meri pri tistih, ki so nenadoma postali bogatejši, ne da bi po* stali obenem tudi boljši. Vsa ta zla za* dostujejo za razjedanje družbe, toda pridružujejo se jim še druga, tako n. pr. zanikarnost v izvrševanju verskih dolžnosti. Sv. oče naglaša tu, koliko so v zadnji vojni trpele cerkve, semenišča in. druge ustanove, ki so bile porušene in so še v razvalinah, vrste duhovnikov v raznih krajih so postale redke in vsled razmer je po več krajih utihnila propo* ved božje besede. Sveti oče nato obžaluje usodo brez* številniii misijonarjev, ki so bili prisi* Ijeni zapustiti polje, na katerem so de* lali. Iskajoč vzroka za zlo, katero opi* suje, pravi papež, da se mu zdi, da sli* ši nebeškega učenika, kako ponavlja velike besede: »Vsa ta zla prihajajo iz notranjosti«. Mark 7, 23. Predolgo je vladala med človeštvom pravica do na* silnosti, ki je skoraj uničila čut za usmi* Ijenje in tudi sedanji mir, ni še vzbudil te.- plemenitih čustev; nasprotno, poo* stril je nasprotujoča si stremljenja so* vraštva in maščevanja. Zgubljen je čut osebnega dostojanstva in vrednosti sa* me človeške osebe v brutalni nadmoči sile in števila in tako gredo eni za tem, da izkoriščajo druge, da v obilnejši me* ri vživajo dobrine tega življenja. Ta že* 1ja po posvetnih dobrinah postaja vir socia’nih in mednarodnih bojev in kri* vic. kadar se predstavlja opremljena in skoraj upravičena od najvišjih razlogov države, javnega blagra, od ljubezni do domovine in do naroda. Zairaj tudi ta ljubezen, ki je sama na sebi vspodbuda k mnogim čednostnim in tudi k čudo* vitemu junaštvu, je oskrunjena s težki* mi krivicami, kadar postaja brezmeren nacionalizem, kadar pozablja, da so tu* di narodi bratje v veliki družini človeš* tva, da imajo pravico do življenja in razvoja, kadar pozablja, da ni nikoli ne dopustno ne modro ločiti to, kar je ko* ristno, od tega, kar je častno, in da: pravica dviga narode med tem ko jih greh napravi ubožne. Ljudje so se od* daljili od Boga in Jezusa Kristusa, ka* teri je rekel: »Brez mene ne morete sto* riti ničesar«; zato ni čudno, da se muči* jo v brezplodnih poskusih in da sc jim pri tem ne posreči niti zbrati o* Stanke tolikega razdejanja. Hoteli so i* meti brez Boga zakone in vlade, vsled česar so zabrisali najvišje kriterije pra* vice, o kateri je tudi pogan Cicero (De legibus) uvidel, da zamore priti samo iz božjega zakona. Hoteli so družino brez Boga, iz svetega sakramenta so hoteli napraviti navadno civilno pogodbo, tako da je bil ogrožen ne samo ustroj družine ampak tudi družbe. Hoteli so tudi šolo brez Boga, katera je tako nehala pri* pravljati družini in družbi elemente re* da in miru. Tolika in tako velika zla pa ven* dar ne jemljejo nade, da se bodo našla zdravila, katera deloma sama zla nasve* tu jejo. Pred vsem je silno potrebno po* mirjenje duhov. Potreben je ne samo zunanji mir ampak srčni mir. Tak mir pa je samo mir Kristusov ki je rekel: »Vsi ste bratje; to je moja zapoved, da ljubite drug drugega kakor sem vas jaz ljubil«. Potem je sv. Pavel pisal Gala* tejcem: »Pomagajte si medsebojno in tako boste izpolnili Kristusov zakon«. Iz tega sledi, da bo Kristusov mir moral biti pravičen, ampak tudi oslajen od n* smiljenja. Toda Kristusov mir se ne hrani z materijalnimi in posvetnimi do* brinami, ampak z duhovnimi in nebes* kimi; saj je rekel nebeški učenik: »Kaj H/iP.aga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?« To ne pomeni, da Kristusov mir odklanja materij alba in posvetna dobra, temveč on obvla* duje in odvrača slepo poželjivost, neslo* go in boje, ki izvirajo iz nje. Čim bodo prišle zopet v čast duhovne vrednote, bo zvezan s Kristusovim mirom tudi dvig človeške osebe. Samo katoliška cer* kev poseduje zmožnost, da uspešno po* bija tisti materijalizem, ki je nafroma* dii že toliko gorja, in da prinese v dru* žino in družbo pravo, zdravo krščansko duhovnost, resnično demokracijo s tem, da vdahne masam duh resničnega brat* stva in dvigne v Kristusu vrednost in dostojanstvo vsakega človeka. Cerkev bo pomagala ne samo da se mir vzpo* stavi ampak tudi ohrani za bodočnost s tem, ker uči, da se morajo ravnati ne samo zasebni in osebni čini po več* nem božjem zakonu, ampak tudi jav* ni in skupni čini, ti poslednji celo v večji meri radi posledic, katere lahko iz* zovejo. Nobena človeška ustanova ne u* tegne podati mednaroden zakonik, ki odgovarja modernim razmeram, enak o* nemu pravu narodov, ki ga je že podalo to resnično društvo narodov, kakoršno je krščanstvo: zakaj samo cerkev ima tisto moralno oblast in tisti ugled, kate* ri je izšel iz vojne ne samo neokrnjen ampak celo povečan. Z obnovljenjem Kristusovega kraljestva bomo izvršili najuspešnejše delo za sedanje in bodo* če pomirjen j e človeštva, delo, katero je Bij X. pripravljal in Benedikt XV. raz* vijal. Oba programa se danes združuje* ta v enega: Pax Christi in regno Christi. Sveti oče pozivlje nato duhovništvo, naj ga podpira pri delu za vzpostavo miru. Ozračje samo, v katerem živimo, je okuženo, tako da obstoji nevarnost oku* ženja celo za dobre. Mnogo jih je, ki verujejo in pravijo, da držijo katoliš* ki nauk o socialni oblasti, o pokorščini, o razmerju med kapitalom in deiom, o pravicah poljskih delavcev, o razmerju med cerkvijo in državo, med vero in do* movino, med enim slojem in drugim, med enim narodom in drugim, da spo* štujejo pravice sv. stolice itd., a potem pišejo in delajo, kakor da bi ne bila več njihova dolžnost se držati naukov, ki so bili svečano in neizpremenljivo progla* šeni s tolikim številom papeških listin, posebno od papeža Leona XIII., Pij a X., Benedikta XV. kot nauki, ki imajo svojo podlago v dogmah in v morali ka* toliške cerkve. To je neka vrsta moral* nega, pravnega in socialnega moderniz* ma, katerega papež odločno obsoja. Po* tem se spominja sv. oče onih, ki so se oddaljili od cerkve in ki jih hoče cerkev zopet privesti k sebi. V tem oziru je nekoliko razveseljivih znamenj, kajti skoraj vse države so obnovile prijatelj* ske odnošaje s sv. stolico. Tega se sv. oče iskreno veseli. Cerkev se ne meša v LISTEK. Centralna bogoslovno semenišče v Sorici. Kakor je sobratom znano, je cesar Jožef II. (1780—1790) zatrl med drugimi tudi goriško škofijsko semenišče in naši takratni bogoslovci so morali študirati v generalnem seminariju v Gradcu. Tam kot po drugih »cesarskih« seminarijih so bile učne knjige in profesorji bolj Cerkvi sovražni, kot prijazni (nacionali* zem, indiferentizem, jožefinizem). Pod cesarjem Francom L se je položaj v to* liko zboljšal, daje le ta zopet dovolil in otvoril škofijska semenišča in med nji* mi tudi naše centralno.— Leta 1715. je izšel cesarski patent, ki je določil otvo* ritev semenišča za Istro, Trst in Gorico. In 2. januarja^ 1819. se je po tolikih letih zopet začelo škofijsko semenišče v Go* rici in sicer z imenom centralno, ker je bilo, kot že rečeno, namenjeno za celo Primorsko. Spočetka je bil prostor majhen in število bogoslovcev nizko. Polagoma, te* kom stoletja je bilo poslopje dozidano in število sistemiziranih mest za bogo* slovce dvignjeno na 114; to se pravi: Vlada je bila pripravljena dati iz ver* skega zaloga teh pokrajin 114 stipendi* jev à 400, na zadnje 500 K na leto, če je bilo toliko gojencev v zavodu. Na go* riško nadškofijo je odpadlo 38, na tr* žaško kopersko škofijo 50, ria poreško* puljsko 16 in na Krško (Veglia) 10 siste* miziranih mest. Ta razdelitev je ostala do danes še v veljavi. Kakšen je bil položaj centr. seme* nišča in kakšno življenje v njem pred svetovno vojno je sobratom dobro zna* no iz lastne skušnje. Oglejmo si usodo tega za nas tako važnega zavoda med svetovno vojno oziroma po njej. Vem, da. Vas to zanima saj spada med zgodo* vino naše dežele, pred vsem v zgodovi* no nas samih. V zadnjih predvojnih letih lepo restavru rano in z čedno opravo opremljeno po: slopje je bilo takoj ob izbruhu svetovne vojne, prve dni avgusta 1914., zasedeno od rudečega križa. Umakniti so se mo* rali iz hiše vsi predstojniki izvzemši msgr. rektorja, ki je opravljal med bol* niki dušno pastirsko službo in celo pro* stori knjižnice so služili deloma kot ma* gazim Šolske sobe, muzeji, spalnice, ora* torij, kratko: vsi prostori so postali pri* bežališče nesrečnih vojnih žrtev. Kjer smo se mi včasih tresli (aula tentami* num) pred strogimi gospodi profesorji, tam so se tresli pozneje ranjenci pred nožem ali pa iglo zdravnikov in kjer smo mi na udobnih hodnikih ob dežev* ju marsikatero rekli in zdrli v tem so ob hudih bojih ječali, stokali in umirali ranjenci na slami drug poleg drugega. Še danes živo vidim pred seboj tu pa tam izrazito, v srce segajočo prikazen vojaka, ki umira in prosi naj se mu iz* polnijo zadnjo željo, naj pošljejo nje* go v zadnji pozdrav njegovim dragim na dom ... Človek se ni več spoznal v tej hiši, v tem semenišču gorja. Med tem so začeli preroki, ki so ure* rokovali, da bo vojne konec najkasneje v dveh mesecih, uvidevati, da so se mo* tih. Tudi vodstvu semenišča je bilo jas* no, da bo treba iskati za enkrat drugod zavetišča — ker poslopje centr. semeni* šča ostane še nadalje bolnišnica. Streho je zavod dobil v predelani vili Boeck* mann (Via Dreossi), opravo so nam po* sodili deloma oo. Jezuiti (Via Leoni), deloma malo semenišče; nekaj smo ku* pili, nekaj (kar se je še dalo) smo »re* kvirirali« v centr. semenišču in pa staro že zavrženo šaro smo popravili. Posebno srečo smo imeli s popravo starih želez* nih postelj, kajti vsako jutro je ležalo po par gojencev — v splošno radost dru* gib — na tleh, kamor so zdrknili ponoči vsled »trdnih« postelnjakov. Hrano smo dobivali proti plačilu v zravem ležečem malem semenišču. Villa Bockmann ni bila namenjena za zavod, ampak za sta* novanja profesorjev; sobe in hodniki so bili za nas neprikladni, ozki. Nismo bili pod lastno streho, a vendar smo se spio* šno dobro počutili, saj je bila lega hiše tako lepa, zračna in solnčna, okolica z vrtom, drevjem in v celoti naravnost bajna — in konečno bili smo v Gorici. — Razne vznemirjujoče vesti so nas pri* pravile do tega, da smo 20. maja 1915. poslali bogoslovce domov. V dveh urah je bila hiša prazna, kot bi vse v njej umrlo. Po 23. maju je bila Gorica tako* čisto posvetne zadeve, toda na drilli strani ne more dovoliti, da bi vsled te* ga politična oblast mislila, da sme žaliti pravice cerkve. Svoboda cerkve ima ve* liko važnost tudi za napredek civiliza* cije same. Papež izraža nadalje svoje obžalovanje, da med narodi, ki so v sti* kih s sv. stolico, ni Italije. Italija se ni* ma ničesar bati od sv. stolice. Vsak na* pež, naj bo kdorkoli, bo ponavljal: »Jaz mislim na mir in ne žaljenje miru, ki je združen s pravičnostjo, tako da se lah* ko reče: »Pravičnost in mir sta se polju* bila« (psal. 84. 11.). Bogu naj bo prepu* ščeno, da naredi, da ta ura nastopi. Ta bo med najbolj svečanimi in najbolj plodnimi urami za vzpostavitev Kristu* sovega kraljestva kakor tudi za pomir* jenie Italije in sveta. Zato vesoljno po* mirjenje Italije in sveta, poživlja panež vernike, naj tudi oni molijo ob teh bo* žičnih praznikih, ki se ponavljajo že dvajset stoletij. Ob rojstvu Kristuse* vem so pele nebeške trume: »Slava Bo* gu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«. In takega miru naj bo vsem porok apostolski blagoslov, ki vam ga od vsega srca podeljujemo, pravi papež, in ki naj se spusti nad vas in va* še črede, vašo duhovščino, vaša ljudstva, na vaše družine, na vaše hiše, na vaše zibelke, na vaše žene in naj vsem in ved* no nosi izbran in obilen dar miru in na* predka. Zarodi pr!2n, članico fo! sl želeli det*ote. Predoti listo so vsalcem« odprti 2 v. v. (Casus.! Župnija v Orehovlju se je dne 18. decembra 1922. izpraznila. Ker ie nadarbima revna, in so tudi ljubili e irazvmti. najbrže nihče ne boi prosil. Da bi poslali uosebne-ga upravitelja, radi pomanjkanja duhovnikov in pričakovati. Sosed. ki. bo dobil sooskrbevamje, se lahko pripravi ha daljše uživanje te dobrote. Orehovlje ima te-le sosede: 1. Žup- nija Hrušica. 2. Kuracija Kostanjevica. 3. Vikariiat (»indepemdens«) Hrastje. 4. 0-beh teh dveh mati fara Biikoviie. Oglejmo si, kak« bi vsak izmed teh štirih sosedov v decembru 1922. opravil maše pro ipopukr, če ga zadene sooskrbo-vanje župnije v Jablanici. Doma in v Jab* lanici ima le barako. Da morejo liudje k maši. mašuje ob nedeljah in zapovedanih praznikih v obeh krajih, ža hi nacijo je dobil potrebno dovoljenje. Posluževale se dovoljenja sv. kon-ciiljske kongregacije z dnè 25. nov. 1921. (Fol. Eccl. 1922. pag. 3.) je 3. decembra apliciral prvo mašo ipro ipopulo uftriusque nanoeciae. Drugo mašo tisto nedeljo, obe maši 8., 10., 17. decembra ie apliciral ad intt. dantium. Nedeljo dnè 24. dec. ima namen aplicirati obakrat ad intt. dantium, na božič vse tri ad imtt. dantium. sv. Štefana dan (v smislu Fol. Eccl. 1921. pag. 75. je dobil za binaci jo talke dni soecijalno dovoljenje) zapet obe*) ad intt. dantium: 27. in .28. dec. seveda ne bo biniral, apliciral pa bo ad intt. d a riti tim : n e dol jo 31. dec. bo zio net obè maši apliciral ad intt. dantium. Štipendije se je mameniil talko-le razdeliti: In iavorem Seminarli arehiepisco-palis ipuencrum (v smislu Fol. Eccl. 1918. nag. 23.): po 1 stio. 3., 8.. 10.. 17., 24., (26.) *) 31. dec., skupaj 7 stipendijev. —-In favorem Seminarii theologici (iv smislu Fol. Eccl. 1922. pag. 4.): po 1 stiip. 8., 10., 17., 24., 25., 31. dec., skupaj 6 stipendijev. In favorem propriu/fn: 2 stip. 25. dec. in (smislu Fol. Eccl. 1921. pag. 75.) po 1 stip. 26., 27., 28 dec., skupaj 5 stipendijev. Ako dobi še Orehovlje. kako bo apliciral potem? Najpoprej se bo iposlužil dovoljenja v Fol. Eccl. 1922. pag. 3. in bo — rečimo 24. dec. — aplicirali 1 sacirum pro ropalo, paroeciae Orehovljensis; drugo mašo tisti dan bo apliciral an intt. dantium. Dnè 25., 26., 27., 28., 31. dec. lahko aplicira ravno tako, kaker je bil namenjen, ko še ni imel Or eho. vil ja. Pač pa bo Skušali na kak način poskrbeti, da bodo mogli Orehovci o praznikih 2. cerkveno zapoved izpolniti. Na Božič pojde enkrat v Oire-hcvlje maševat. Sitneje bo 24. dec. in pozneje o drugih nedeljah in zapovedanih praznikih. Drugega duhovnika bo. pač težko dobita; morda kakikrat. ampak redno v sedanjih razmerah gotovo' ne. In če *) To je pogrešano. Na sv. Štefan ne sme oni ki binira drugega štipendija sploh sprejeti, ga ne bo torej tudi nikomur oddajal. Fol. Eccl. 1921. str. 75. namreč pravi:1 vetita celebranti elemosy* nae perceptione prò una e duabus missis. Ured. op. rekoč v bojni črti in na šole v mestu ni bilo več misliti. — Po dovršenih duhov* nih vajah v Škofjiloki so bili takratni or* dinandi sicer posvečeni še v Gorici, to* da gotov sem, da dotični sobratje ne bodo pozabili, da so istega dne 27. VII. prejeli tudi »Feuertaufe«. Kmalu po or* dinaciji so začele padati granate raznih kalibrov v knezo*nadškofijski vrt. Bledi in preplašeni smo jo odkurili, vsak ka* mor je mogel. Radi nastalega položaja je bilo tre* ba misliti na otvoritev semenišča dru* god. Iskali smo prostorov v Ljubljani, St. Andražu na Koroškem, v Mariboru, Celju, Rimskih toplicah, na Dunaju itd. Povsod so bile težave, zapreke. Koneč* no smo potrkali tudi v stiškem samo* stanu. In reči moramo, - da so se nam ta vrata čudovito gostoljubno odprla. Po* trebne poprave, spremembe in priprave so se takoj izvršile in goriško centr. se* menišče je dobilo mirno vojno zaveti* šče. Dne 1. decembra smo začeli šolsko leto 1915.—1916. izven Gorice — v Stič* ni na Dolenjskem.*) s= * Stična je na sredi poti med Ljubija* no in Novimmestom. Ima svojo posta* jo. Vas je oddaljena pol ure od iste. — Samostan je ustanovil pravzaprav Pere* grin, oglejski patrijarh leta 1136. in si* cer po pravilih sv. Bernarda, zgodovina *)• Glej: Stična, Dr, Jos. Srebrnic, Ljubljana 1917. bi nam znala o velikem delu belih meni» hov (ker imajo bele halje) v Stični mno* go povedati: Poglabljali so med ljud* stvom krščansko življenje; navajali so ljudi k varčnosti in treznosti, učili so poljedelstvo in trgovine, stali so mu na strani v bolezni in drugih nezgodah. V'Stični se je gojila kultura, posebno glasba pa tudi druge umetnosti. — Stič* na je bila tudi taborišče za časa turških upadov v Slovenske dežele. Temu pie* menitemu delu stiskih menihov, je na* pravil konec cesar Jožef II., ki je samo* stan razpustil. Pozneje so napravili v poslopju sodnijo, davkarijo, ječe itd. — Leta 1898. so sc po prizadevanju knezo* škofa Missie zopet vrnili v Stično beli menihi ter so začeli zopet delovati po starem geslu sv. Benedikta: Ora et la* bora! Sedanje samostansko poslopje je velikanska raznolika stavba, zidana pač v raznih časih, ker je bila dvakrat od Turkov požgana. — Cerkev prvotno ro* manska, pozneje v notranjščini baročno oblikovana je gotovo naj večja na Kranjskem. Dolga je 60 m, ima tri ladje in 12 oltarjev. Posvečena je Žalostni M. božji in je ob enem tudi župna cerkev. Župnijo opravljajo patri. — Zanimiva stavba je takozvana žitnica; velika ma* sivna stavba, kjer so sušili žito, a ob .nem je služilo to poslopje tudi kot trd* njava proti Turkom. Med vojno je bila tam vojašnica ozir. skladovnica cele Goriške. Tukaj smo namreč rešili cele arhive in razne knjižnice, med njimi ono našega centr. semenišča; tjakaj so prenesli učne zbirke raznih šol; tjakaj so poslale mnoge cerkve svojo opravo, svoje dragocenosti. Okolica Stične je lepa in zanimiva. Lepi pomladni dnevi Ti nudijo krasne sprehode in raz bližnih gričkov divne razglede, V bližnji vasi Muljava se je rodil naš pisatelj Josip Jurčič. Iz zgodo* vine stiske je zajemal snov za »Jurija Kozjaka« —: kot dr. Janežič za »Gospo iz Pristave«. — Ljudske hiše v okolici so večinoma pritlične in s slamo krite. Ljudstvo bolj revno, pa so tudi bolj pre* možni vmes. V Stično smo torej pribežali, da bi tam nadaljevali študije bogoslovja med svetovno vojsko. Naš ljubljeni Nadpastir, katerega jc skrbelo, kje da smo nas je obiskal. U* gaj ala Mu je Stična, zlasti pa samostan. Ljubeznjivemu vabilu g. Opata, naj se Nj. Ekscelenca preseli v Stično, se je Nadškof — begunec rade volje odzval. Prevzvišenemu je sledila pozneje tudi knezonadškof. pisarna. »Iz srca radi bo* mo delili z Vami vse, kar imamo«, je v pozdravnem nagovoru pri cerkvenih vratih z veliko iskrenostjo poudarjal te* dan ji prior P. Avguštin, in njegove be* sede so veljale nadškofu in bogoslovju. >!z srca smo Vam hvaležni« je med dru* gim še nosebej naglašal obrnjen proti nadškofu, »da ste naj dražji zaklad, up Vaš in Vaše domovine — svoje semeni* šče — nam zaupali«. (Dalje.) N nafeTiia ?a dobi, kdo bo plačal ? OpravKeM iz male remuneracije? Ali bi zadostovala? CMimogredè bodi povedano, da ta vnanji mašnilk bi timel imtenciio prosto,) Ali bodo ljudje plačali? Treba šele videti. Kakor je daindanes svet. ni veliko upania. Menda bo nazadnje tako prišlo, da se bo upravitelj skijšal vrstiti po svojih treh farah in bo vselej eno faro brez maše ipustil. Ljudje naj si potm pomagajo, Ikaker morejo. Upravitelj bo že dosti čutil pomanjkanje duhovnikov, naj ga čutijo še Mudiiè! In kako bo razdelil stipendile? Bnè 24. dec. bo štipendij odločil in favorem Seminarii puerorum, druge dni ostane, kaker brez Orehovlia. V januarju in poznejših mesecih 1. 1923. itd.; dokler razni indulti ne potečejo, bo izbral eno nedeljo ali en zapovedan praznik, da bo enkrat aplicirali pro populiš paroeciarum Hir., .labi, Or. Drugo mašo tisti dan bo apliciral ad intt. dan-tiuVn in favorem Seminarii jpueirorum. Druge nedelje in zapovedane prazniki pa eno in favorem Seminarii puerorum. eno in favorem Seminarii ideologici. 2. Kakò bo apliciral Kostanjeviški kurat, če dobi sooskrbovanie Orehovlja? On že sedal oskrbuje prazno župnijo v Briniti Ako bi ne imel Bornia na glavi, bi ne imel dolžnost aplicirati pro oopulo. Ko so pred 200 leti v Kostamievici ustanovili duhovnijo. niso naložiti aplikaclle pro po-pulo; tudi 1. 1864. ne, ko so plačo preuredili. L. 1896. je Kostanjevica zamenjala ime vikarija z imenom kuraciia. drifeo je ostalo pri starem. Za Kostanjevico velja roissa piro popolo, katero opravila župnik na stari fari v Bukovim za celo župnijo. Ko je ta kurat začel oskrbovati Brinje, nekaj časa ni bšniral. Apliciral ie 1. nedeljo za Brinje. Med tednom se mu} je začelo za malo zdeti, da aplicira za Brinje, kjer je le ekskurendni provizor. lastno čredo v Kostanjevici pa pusti brez aplikacije. Tudi mi ni bilo prav da mora po* leg vsega truda z Brinjem izgubiti dose-daj proste intencije. »če že moram jaz izgubljati, naj vsaj Kostanjevici pridobe. Poslii\žim se Can. 466. § 2.; qui.... praeter propriam paroeciam. a)liam vel alias in administrationem habeat. unam tantum debet Missam pro populiš sibl commdssis diebus praescriptis applicare«. Druge nedeljo je že apliciral pro populiš sibi com-missis Kostanjevicensi et Brimlensi. Tako je delal, dokler ni dobil dovoljenja za bi-naciijo. Ko je začeli binirati. Je eno mašo apliciral ad intt. dantium in štipendij za-sè obdržal; drufgo mašo je opravljal za Brinje. Dragi kurat, popravi, če še nisi! Dokler nisi biniral, si moral aplicirati samo za Brinje. Preštej, kolikokrat si apliciral za Kostanjevico in Brinje skuoai. da veš, koliko maš za Brinje Ti ie dopolniti. Ali na prosi v Rimu kondonacife. Ko si začel binirati, si apliciral prav. ampak štipendije moraš poslati za malo semenišče. V decembru 1922. bi bil imel talko-le narediti. Ker si imel pravico binirati tudi praznike, katere ie Pij X. odpravil, bi bil dnè 3. dec. apliciral v Briniu oro oopulo Briniensi. doma'na ad intt. dantium. Dnè 8., 10., 17., 24., (26.), 31. dec. bi apliciral obè maši ad intt. dantium. Dnè 35. dec. bi enako apliciral vse tri maše. enako 27. dec., enako tudi 28. dec. Stipendile bi pa moral tako-3e razdeliti: In favorem Seminarii puerorum: po 1 stip. 3., 8.. 10., 17., 24., 25., 31. dec. In favorem proprium: 2 stip. 25. dec., po 1 stip. (26.)* 27., 28. dec. Radi Brinja bi torej v decembru! 1922. izgubil^ 8 stipendiiiev. Če Kostanjevec dobi še Orehovlje, bo — n. pr. 24. dec. — apliciral eno mašo prò popolo Orehovljensi, drugo pa tisti dan ad intt. dantium in ta štipendij dal in favorem Seminarii puerorum. Prihodnje leto bo ravnali po vzgledu upravitelja v Hrušici, samo da bo takrat, ko bo apliciral pro populo, imel namen prò uno popolo i. e. Briniensi. 3. Vikar v Hrastju tudi že ekskiinira, in sicer na župnijo v Smrečii. Doma je po dotocijskem pismu iz 1. 1862. dolžan aplicirati pro popuilo Hrastiensi vse nedelje in zapovedane praznike in Še nekatere določene dneve. Ima pravico binaciie tudi na Pjeve odprave. Misleč si, da je Bog najprej sebi brado stvaril, hoče pred vsem. opraviti maše za Hrastje. Zato bo aplicirali Cbrez štipendija) za Hrastje v decembra L 1922. te-le dni, vselej eno mašo: 3., 8.. 10.. 17., 24., 25., 26., 31. Za Smrečje bo apliciral eno mašo 25 dec. Z eno imtenciip 25. dec. bo prosto razpolagal. Binacije 3., 8., 10., 17., 24., (26.),* 31. bo opravil ad intt. dantiuVn in favorem Seminarii puerorum. Intenci.io< 27. in 28. dec. ima prosto. Je tako vse v redu? Ne še. Radi Smrečja mora prositi škofa dovollienja. da sme opraviti mašo pro populo Smrečjensi mestu ob nedeljah in zapovedanih praznikih kak dan 'med tednom. Ker se ie posluh žil pravice semel in mense, bo te maše med tednom (v decembru 1922. 6 maš) apliciral ad intt. dantium in favorem Seminarii theologici. Ubogi vikar! Binira. pa mora vender še med tednom oddajati stipendile. Ker nesreče po navadi ne bodi sama, se je bati, da mu pošljejo še dekret za sooskrbovanie Orehovlia. Kako bo apliciral pro populiš sibi commissis v tem slučaju. Za Hrastje se mora držati pogojev v dotacijskem pismu. Za Smrečje in Orehovlje se bo poslu/žil privilegija semel in mense in takrat obudil namen za oboje. Druge na tedenske dni preložene maše pro populo (t. j. pro populiš Smr. et Oreh.) bo apliciral in favorem Sem. theol. K sreči pro populo Smreč. še v decembru še ni maševal. Če bi bil pozabil na pregovor: Naglica ni dobra, in to mašo opravil že 3. dec., ali vsa! pred dekretom za Orehovlje, bi moral odločiti eno aplikacijo pro populo Orehovljensi posebei. Da bodo mogli ljudje k maši. naj ravna. kaker je razloženo zgoraj ad 1. Ali se ta talko obloženi vikar more posliižiti Cam. 466. § 2 in aplicirati skupaj pro populiš Hrastiensi, Smrečjensi et O-rehovtljensi? Nikaker ne. Za Hrastje ga veže pogodba, za Smrečje in Orehovlje kanoni. Zato se citiranega kanona more poslužiti samo za Smrečje in Orehovlie, za Hrastje pa mora posebej aibllcarati. Če je morda Že posnemal Kostanjevica v grehu, ga mora posnemati še v pokori. Izpuščene maše za Hrastje mora v celem številu opraviti. Za Smrečic in Orehovlje mora vnovič vsaj enkrat na mesec maševati. Če je štipendije narobe razdelili, mora še to urediti. Res 'pomilovanja vreden! 4. Župnik v Bulkovliu dosedai nima sooskrbovania. Tudi binira ne. Dne 3. dec. ie aplicirali po populo totius paroe-ciae, torej za duhovnije Bukovlje. Kostanjevico in Hrastje, z namenom, da bo 8., 10., 17., 24., 25., 31. (to je 6 maš) apliciral aid intt. dantium in favorem Seminarii theologici. Proste intenciie ima 25. (dve), 26., 27., 28., (torej 5). Če dobi on Orehovlje in ne bi biniral, bi moral — n. pr. 24. dec. — aplicirati pro popuilo Orehovljensi. Vse drugo bi ostalo neizpremeniemo. Če bi začel binirati, ko Je dobil Orehovlje, bi vrhu tega oddal za malo semenišče štipendije 24., (26.),* 31. dec. V 1. 1923. bi semel in mense apliciral pro populiš paroeciarum Bukovljensis (totius) et Orehovljensis in se sicer ravnal. kaker je razloženo ad !.. da bodo ljudje mogli k maši. In ko bi dobil v sooskrbovanie še tretjo župnijo, n. pr. ono v Javorju), bi samo intenciio razširil še na to. Druge spre-raerabe bi zastran maš pro popuIo ne bilo. Kaj pa, če bi župnik v Bukoviju moral oskrbovati kuracije Kostanievico? Ako ne bi biniral, bi apliciral in štipendije obnitl kaker brez oskrbovanja Kostanjevice. Če bi biniral. bi apliciral pro populo ravno tako., binirane maše pa bi apliciral in favorem Seminarii puerorum. In če bi moral oskrbovati vilkarijat v Hrastje? Tu bi bilo treba poslušati, kako pogodba poje. Ali je za nedeljske maše odločeno posebno plačilo, izven kongrue, ali pa ie v kongrui zapopadeno'. V obeh slučajih bi bila rešitev zelo zaiemljiva. Ker sem' se pa že u/brudil (in tudi ti, bra-vec, z menoj, kajne?), pustim ta slučaj nerešen. To tudi zato’, ker mislim, da so se taki slučaji tuintam že dogodili, in so torej v praksi bili že rešeni. NaJ bi dotični sobrat.ie objavili, kako so naredili. Dolge pridige kratki nauk: a) Ureditev naših duhovnii le tiidi ex hoc capite nujna. b) Želeti je, da bi ne bilo treba ločiti, kateri štipendiji gredo za Seminarium puerorum, kateri pa za Seminarium theo-logicum. Tako bi bilo olajšano duhovnikom in ordinariatu. c) Namen teh vrstic ie bil: opozoriti sobrate, da je pri tej stvari treba precej paziti, da ne pride zmešnjava. V. V. Današnjo številko smo poslali na os gled vsem slov. duhovnikom videmske nadškofije. »Zbornik« dobiva vsak, ki je ud »Zbora svečenikov sv. Pavla.« Članarina znaša 25 lir. Kdor izmed go: spodov videmske nadškofije lista ne vrne, se smatra za člana »Zbora«. Iz krščanskega sveta. Faètetoyska vlada zida cerkve. A- gencija «L’Italia» javlja: »Vlada ie sklenila dati 3 milione Hr za popravo cerkev, poškodovanih v vojni. Razen tesa se vrše poKajanja med ministrstvom za osvobojene pokrajine in podtajništvom za ufmet-nine, da bi se omenjenim cerkvam odstopilo 600 slik z religioznimi motivi, ki se nahajajo v skladiščih ministrstva za javno šolstvo. Minister Giuriati le razen tega izjavil, da namerava dati eventuelne podpore ne samo župnijam, temveč tudi cerkvam, ki so namenjene sploh vernikom. Znani asiriolog Delitzsch Friderik je umrl v božičnih dneh pri svojem sinu v Langen Schalbach, star 72 let. Njego* vo ime je zaslovelo pred 20. leti radi knjige »Bibel und Babel«, ki je povzro* čila v krščanskem svetu, zlasti med katoliškimi teologi, veliko zanimanja, a tudi odločnega odpora glede na razlago odnosov med asirsko babilonsko kultu* ro ter sv. pismom. Zadnja leta je razbu* ril svet z novo knjigo »Das grosse Irr* tum«, ki pa jo je svet strokovnjakov od* klonil. Njegova zasluga pa je, da se je zapadni svet temeljito poprijel razisko* vanja mezopotamske kulturne sfere ter njenega vpliva na hebrejsko in grško kulturo. Zlasti njegov študij klinopisov je prinesel vedi obilo sadov. Svojčas je o njem pisal »Kat. Obzornik« z ozirom na knjigo »BibeLBabel«. Škof predavatelj na univerzi. Te dni je na univerzi v Lipskem ob velikanski udeležbi začel škof iz Meissna, dr. Chri* stian Schreiber, svoja predavanja o »Nietzscheju in krščanski morali«. Tudi pomenljivo znamenje časa in sicer eno razveseljivih. Perosi — pod kuratelo. Po sporo* čilih iz Rima je prišel slavni vatikanski dirigent in skladatelj Lorenzo Perosi na zahtevo bratov in min. za uk pod sodno nadzorstvo radi omračitve duha. To se je zgodilo z vso naglico, ker so se bali, da ne bi uničil svojih kompozicij in ro* kopisov. Mislil je vse sežgati. Že pred nekaj meseci smo poročali o njegovi čudni želji prestopiti v protestantizem (valdenško sekto). Potrtost in čudno obnašanje so opazili že pred vojno. Že takrat ga je zdravil nek rimski psihi j a* ter, ki je ugotovil — paranoio. Zanimivo je, da med vojno ni hotel nič več skla* dati, da je jel sovražiti svoja dela ter za* čel študirati ruski in — slovenski jezik! Razprodal je svoje imetje (100.000 lir), izkupilo razdelil med reveže, se posvetil študiju sv. pisma in hotel postati kal* vinec. Nazarenci v Srbiji. V Belgradu so zasledili tajno molivnico nazarenske sekte, pri čemer se je ugotovilo, da se je nazarenstvo pričelo širiti tudi v Srbiji. V Belgradu je nekoliko stotin nazaren* cev. To gibanje izvira iz Vojvodine, kjer je mnogo nazarencev. Njihov glavni vodja je neki Milan Dundjerov v Starem Futoku. (Nazarenci so verska sekta, katera prepoveduje svojim čla* morilnega orožja. Ta sekta je bila že v mom med drugim rabo kakoršnegakoli 'Avstriji prepovedana in nekaj nazaren* cev je bilo med svetovno vojno ustrc* Ijenih, ker se niso hoteli dotakniti orožja. Tudi v Jugoslaviji je bilo že ne* kaj vojakov obsojenih radi istega vz* roka.) Kako praznujejo Angleži božične praznike. Za vse tri.božične praznike so bila odložena vsa pereča vpraSaniia im listi so posvečali svoje prostore izključno božičnim praznikom. Do srede ni bilo nobenega lista in do četrtka je počivala industrija in trgovina. Za praznike v Londonu ni vozil noben avtomobil, nobena kočija in tramvaj je tudi počival. Železniški (promet je bil omejem na najnujnejše potrebe. Zato pa je bil na dan pred prazniki promet izredno velik in tudi mošta je bila ogromna. Boljševiki proti božičnimi praznikom, »Matim« poroča, da se je s. sovjetske strani vprizoriila že začetkom decembra energična kampanija proti (proslavlianiu božičnih praznikov in je imel novinar Stefanov nalogo napisati serijo člankov proti božičnim praznikom im proti stari navadi, da se prodajajo ob tem času svete podobe. To je označal za »preostanek propadajočih ver«, ki samo neugodno vpliva na duha zlasti pri miladini. Božične praznike je treba po njegovem mmeniiii nadomestiti z gledališkimi predstavami in si slikami, ki bi predočevale idejo ustajenia v komunističnem smislu. Tudi interesantno. Belgrajska framasonska loža že od leta 1914. izdaja svoje glasilo. Izhajalo je v rokopisu in samo za člane. Lansko leto so napredovali. Svoje glasilo tiska* jo in dobi ga vsak, kdor plača naroč* nino. Glasilu je ime: »Neimar. Organ Velike Lože Srba, Hrvata i Slovenaca, Jugoslavija«. Izhaja kot mesečnik. Šte* vila jugosl. framasonov list ne navaja. Mojster Velike Lože je sedaj belgrajski multimiljonar Juri Weifert. Eno je pa vredno, da zapišemo. Četrta lanska šte* vilka glasila piše nekrologe vsem v zad* njem desetletju umrlim aktivnim čla* nom te lože. Med različnimi ministri in profesorji in miljonarji se bereta tudi imeni »slavnega pedagoga« Dav. Trste* njaka in — Antona Aškerca. Iz Zfoorau Naročnikom »Časa«. Tajnik »Zbora« naznanja, da je sprejel za 1. 1923 poverjeništvo za »Čas«, kdor ga naroči, naj javi svoj naslov u* redniku »Zbornika«, ter istočasno pošlje tuoi 19 lir kot naročnino. »Zbor« je za letos tudi plačal za vse svoje člane udnino za F. A. C. I. Revizija članov je ugotovila, da je v »Zboru« organiziranih 290 duhovnikov. »Zbornik« se danes tiska 350 iztisih, kar stane brez poštnine za vsako števil* ko 390 lir. U dnina. Ker še izdaleka ni poravnana vsa članarina, smo na posamezne dekanate poslali izkaz neplačane članarine, ki naj se blagovoli, čimprej potirjati. Katehetski vestnik. Most v življenje. Spisal duh. svetnik Ant. Čadež, katehet v Liubliani. Založila Prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1923. Vek osmerka, str. 140. Cena 16 Din; Rešitev socialnega vprašanja skušamo doseči — tako ze zdi — preveč enostransko. Vsakdanji kruh, 1 lagodno življenje, dobra služba — to so skoraj edini problemi današnje v materijo zatopljene družbe. Kultura srca se zanemarja. Prizadevanje za gmotne dobrine, za urno preskrbo' fetrdk. ki naj po želii v delu zakopanih roditeljev čimpreje pridejo do lastnega kruha, odriva velevažno vzgojno dolžnost v s t r a n. Če starši in drugi vzgojevalni upravičenci pozabljalo na notranjo izoliko otrok, če ne znajo ali pa ne marajo plemenititi otroških src, če ne utrjufietio z besedo in z zgledom mladine za borbe in nevarnosti v življenju, so< nezvesti svojemiA poklicu, ki so ga prevzeli, ko so stopili v zakon. Naša izobraževalna društva skušajo marsikaj dopolniti in nadomestiti, kar se je v rodni hiši zamudilo ali zanemarilo. Ali tikli to izobraževanje ie morda eno-stranslko, osobito če se skuša ustrezati le boli želji po zabavi. Predavani z izrecno vzgojno tendenco — povsem soditi — ni veliko. Tozadevnim nedostatkom utegne od-pomoči vzgojna knjiga »Most v življenje« ki je spisana prav z ozirom na današnjo mladino in današnje razmere. Pisatelj ie uporabil — kakor ie navedeno v knjigi — mnogo' priznanil najnovejših vzgojnih del, pa tudi važnejše slovensko ipedagogoško slovstvo. Namen knjige ie označen v uvodu ta-ko-le: »Vzgojnega beriva Slovenci ob-ču/tno pogrešamo. Če nudim širši iavnosti kolikor toliko sostavno in skladno urejena navodila za krščansko življenje u-pam, da vsaj nekoliko zamašim vrzel na polju slovenskega vzgojnega slovstva. Knjiga, ki je plod večletnega zbiranja in praktičnega poučevanja, nai bi bila predvsem v pomoč gojenkam višjih dekliških, gospodinjskih in tem podobnih š o L Te sem Imel v prvi vrsti pred očmi. Rabila se bo na s pridom (vsaj deloma) v vsaki šoli zadnie leto pred odhodom v življenje. Posluževale naj bi se je pri vzgoji osobito matere ; koristila bo pa vsem vzgojiteljem. Tudi predavateljem po izobraževalnih društvih' bo prav. prišla. OBČNI ZBOR SLOMŠKOVE ZVEZE. Dne 27. decembra, se je vršil v dvo* rani Akademskega doma v Ljubljani le* tošnji redni občni zbor katoliškega uči* teljstva Slovenije pod vodstvom pred* sednika Slomškove zveze g. nadučitelja Štrukelja. Zbralo se je imponujoče šte* vilo gg. učiteljic in učiteljev (okoli 150), ki so zborovali od pol 10. do 1. ure. Dvoje dejstev je živo odsevalo iz poro* čil in debate: požrtvovalna, v ognju nre* izkušena zvestoba do katoliških načel in pa resno pojmovana stanovska zavest. Iz poročil odbora posnemamo, da SIpmškova zveza celo številčno zmerno raste, gmotno se s težavo vzdržuje, pre* močnim, zahrbtnim in cesto neverjetno brezobzirnim navalom nasprotnikov kljubuje z odločnostjo in modro taktiko krivično zatiranih. Reforma verskega pouka za italijam skih ljudskih šolah. Italijanski listi po? ročajo, da namerava naučni minister Gentile izvesti v verskem pouku na ljudskih šolah temeljito reformo v tem pravcu, da postane verski pouk temelj javne izobrazbe in celokupne nravne obnove italijanskega naroda. Šempeterska zajednica se je zbrala k svoji IX. redni zajedniški konferenci v Renčah 28. XII. 1922. Zaj. spiritual sbr. misijonar Zdravljič je z odločno be« sedo pokazal mlačnost duhovnika v vsej njeni slabosti in njenih slabih posledb cah. Sbr. g. Godnič nam je v svojem referatu »Eno leto šempeterske zajed* niče« kakor v ogledalu pokazal prvo poslovno leto zajednice, da smo videli poleg njenih vrlin tudi vse tisto, kar še moramo zboljšati. Bila je kritika našega dosedanjega delovanja opremljena z iz* gledi v bodočnost. Markantno nam je bilo tu narisano nele bistvo vsakomeseč* ne zajedniške konference, ampak tudi bistvo vsakdanjega življenja v duhu za* jednice S. J. — Sbr. Švara je predlagal protest proti vinskemu davku od strani duhovnikov. Zbor se naprosi, da pov* zame v tem oziru primerne korake. — Sledila je voUtev škofijskega podpred* sednika »Splošne zajednice S. J.« in vo* litev lokalnega predsednika »Šempeter* ske zajednice«. Tajništvo Šemp. zajednice. KRONIKA. SLOV. BOGOSLOVCI ZA GORIŠKO NADŠKOFIJO: L let. Eržen Ivan iz Cerkna; Piščanc Anton iz Rihenberka; Podobnik Josip iz Spod. Kanomlje; Šorli Peter iz Grahovega. II. let. Juvančič Ivan iz Bovca (študira v Inomostu); Premeri Franc iz Vrhpolja; Stanič Viktorin iz Sv. Križa. III. let. Kodrič Franc iz Brji. IV. let. Hrovat Franc iz Čez*Soče; Kos Viktor iz Podmelca; Kosmač Ciril iz Cerkna. Mlekuž Božidar iz Gorice. SLOV. BOGOSLOVCI IZ TRŽAŠKE ŠKOFIJE: L let. Vidau Josip iz Opčine. II. let. Essich Karol iz Trsta. III. let. O IV. let. Žgur Alojz iz Trsta. Nižje redove in subdiakonat j9 po* delil gor. knezoškof raznim bogoslov* cem. Subdiakonat so dobili sledeči Slo* venci: FIrovat Franc, Kos Viktor in Kos* mač Ciril. T' centralnem semenišču so za po* samezne škofije razdeljeni Italijani na sledeč način: Gorica 8 bogoslovcev. Trst 6 bogoslovcev. Poreč 4 bogoslovci. Zader * Mali Lošinj 2 bogoslovca. Hrvata ni nobenega! Izpraznjena škofijska stolica .sv. Justa. Listi poročajo, da zapusti v krat* kem msgr. Bartolomasi Trst in gre za škofa v svoje rojstno mesto. Z nekakim nezaupanjem so ga Slovani sprejeli, pa poKazalo se je kmalu, da je bil Bartolo* masi kot škof prežet pravega cerkve* nega duha. Istrski verniki ga pač ne bo* do pozabili zlepa, saj je bil on tisti, ki je prvi obsodil nasilje nad istersko du* hovščino in ljudstvom, kar je nazadnje pred celim svetom potrdil rajni sv. Oče Benedikt XV. Škof Bartolomasi bo ostal vernikom v blagem spominu! f Leopold Vuk. Dne 7. januarja tega leta je umrl v Stični na Dolenjskem eden izmed najstarejših veteranov goriške duhovščine Leopold Vuk. Rojen je bil 1. 1835. v Mirnu. Večino svojega življe* nja je preživel v Lipi na Krasu. Vojska ga je vzdignila, da je pribežal v Stično na Dolenjsko, ki je do smrti ni več za* pustil. Zadnje leto je prej vedno krepki gospod začel telesno in umsko pešati, dokler ga ni letos rešila smrt. Pokoj nje* govi blagi duši! Koristni migliali. Letošnji direktorij za Gorico. Novega leta dan sem ga dobil: prvo veselje, radi točnosti. Boljši papir ima nego lanski: drugo veselje. Tretje bi bilo, če bi bila cena bolj v skladu n. pr. z intencijami. Naj mi bodo dovoljene nekatere opazke! Direktorij je natančen, da ne rečem: včasih gostobeseden. Včasih je pa na* ravnost lakoničen, n. pr. 28. maja, 10. julija itd. Vsaj, kjer je pri kakem dnevu ve* liko povedano, bi želel več preglednosti. Dosegla bi se na ta način. Ko je razložen oficij do končanih laudes, naj bi stal po* mišljaj (—). Miss, ali samo M. naj bi bilo debelo natisneno. Tako bi mašnik koj našel, ko bi iskal določila za mašo. Pred Vesp. naj bi zopet stal —. Vesp. ali V. naj bi bilo debelo tiskano. Spredaj, kjer je govor De Missis votivis, naj bi se dostavila Missa votiva de Propagatione fidei, ker ima svoje po* sebnosti. Pri 3. dec, naj bi se notem zo* pet onozorilo na njo. Kjer je spredaj v direktoriju raz* laga De Missis Defunctorum, naj bi sc iz Fol. Eccl. 1920. pag. 67. ponatisnil in* dult S. R. C. z dne 4. avg. 1920., da bi ga mašnik, kateri se ga sme posluževati, imel pri rokah. De Collectis. Na str. 20. je zopet le* tos ostala opazka o kolekti »Pro pace« Naj bi jo sestavljavec koj izbrisal, da se mu ne vrine še v 1. 1924. Tisti Monitum zastran imperat na koncu lanskega di* fektorija je letos srečno izginil. Tako so določila o imperatah postala jasnejša. posebno še, ker je tudi stilizacija v zad* njem odstavku na str. 18 letos razumlji* vejša. Zanaprej menda ni več dvoma glede imperate »Pro papa« in missis prò populo. Kedor pazno prebere imenovani odstavek, pač ne bo več jemal »Pro papa« in missis pro populo. Ostane pa še en drugi dvom, namreč zastran ukaza »Quotiescumque« v od* stavku »A crastina die« na str. 73. Po* jasnimo ta dvom na vzgledu! V juliju ne* prestano dežuje. Dekan je v smislu 8. fakultete v Fol. Eccl. 1910. pag. 38. od* redil za celo dekanijo kolekto pro sere* hitate. Dne 22. julija začne dež poje* mati, 23. julija se naredi lepo vreme. Treba vzeti kolekto pro gratiarum ac* tione. Kedaj? Kako? Dne 24. julija je torek, ko je predpisana »Ecclesiae tuae«. Ali smem ta dan poleg »Ecclesia tuae« vzeti še pro gratiarum actione? Ali naj prvo izpustim in drugo vzamem, ali naj vzamem prvo in odložim drugo? Dne 25. je dup. 2. el., dne 26. zopet, torej impe rate prepovedane. Ali naj vzamem pro gratiarum actione šele 27. julija? In če takrat, ali naj vzamem samo pro gratia* rum actione, ali pa pro gratiarum actione in A domo? Stavek »Quotiescumque« bi bilo treba tako stilizirati, da bi bil ta dvom nemogoč. K jer je govor de collectis, bi rad bral tudi, da sme duhovnik na obletnico svoje ordinacije vzeti kolekto pro seipso sacerdote. Ad pag. 36. »Hora Miss.« naj bi se spravila v sklad s Can. 821. § 1. Ad pag. 37. Opazka pri 1. januarju »omitt. Collect.« je ta dan brezpred* metna. Ad pag. 117. Odpustek o prazniku Presv. Imena Marijinega naj bi po ana* logiji z odpustkom o prazniku Presv. Imena Jezusovega stal pri dotični ne delji, torej letos pri 9. septembru. Ad pag. 141. Pri 24. novembru be* rem, da se za 9. lekcijo lahko vzame ex 3 una, vel contracta. Ista opazka je stala ta dan v lanskem direktoriju, pri drugih dneh pa ne. Ali stoji letos tudi samo pri tem dnevu, ne morem reči, ker nisem prebral celega direktorija. Želel pa bi, da bi bile lectiones contractae dovoljene vselej, kedar je mogoča. Ad pag. 148. Dne 10. decembra je letos pisana »Translatio Almae Domus Lauret.« Ta oficij bomo letos prvikrat opravljali. Treba si torej oskrbeti be* sedilo. Ukazan je bil prò Italia et insulis adjacentibus. če se ne motim 1. 1916. Naš Fol. Eccl. dosedaj o tem oficiju ni nič odredil. Ad pag. 151. Maša dne 16. decembra je sine 3. Or., ker je god sv. Evzebija duplex. Tudi preces ad Prim. et ad Compì, odpadejo. Toliko pri prvem listanju! Ta hip sem opazil še to: Na str. 39. berem pred 6. januarjem, naj še bere miloščina prò Mission. in terris exteris. Lani je bilo specificirano: in Africa. Mi* slim, da tudi letos velja še lansko do* ločilo. Misijonska okrožnica Benedikta XV. »Maximum illud« z dne 30. nov. 1919. ponavlja ukaz, naj se sv. treh kra* jev dan bere miloščina za misijone v Afriki. Fol. Eccl. 1922. govori v poročilu Conv. Union. miss. Cl. Gorit. na str. 45.; eieemosynam coliigendam testo Epi= phaniae prò missionibus in Africa. Motu Proprio Pija XI. de pio Opere a Propagatione fidei amplificando z dne з. maja 1922. pripominja: Quaecumque igitur inventa sunt genera particuiaribus Missionibus opitulandi, Nos aeque ac decessores Nostri, comprobantes. Sedaj pa res končam, in to z želj 3 oziroma vprašanjem: Ali ne bi bilo pri* merno, ako bi prihodnji naš direktorij pri nedeljah in praznikih dostavil, kje je tisti dan celodnevno češčenje? V. V. ŽIVLJENSKA MODROST DUHOV* NIKOVA. Modrost je božja poslanka, a tudi človeško delo. Duhovnik je ordiniran za delo in svetost. Strog do sebe, mil do drugih, je lepo življenjsko geslo. Kdor hoče biti zadovoljen, naj gle* da le na one, ki se jim slabo godi. Boj je naše življenje, mir je le v grobeh. . . Sv. Avguštin: (s. de tempore 111): »Svet je poln bridkosti in ga vendar ljubijo, kako bi ga šele ljubili, če bi bil sladak!« Molk in delo sta brata. Bodi vedno usmiljen brat! Naše življenje je advent. Sv. Štefana oporoka: Gospod, sprej* mi mojo dušo in: Gospod, ne prištevaj jim (sovražnikom) v greh, bodi tudi naša oporoka! Duhovnikovo življenje bodi misi* jon. Poslan je župnik na župnijo, da de* la, ne da obupuje. Srečen, kdor more govoriti: nimam časa za strasti! Bodi vsaj deloma, anahoret! Kvišku, vedno više, vedno više, bo* di naše vodilo! Dajte mi, prijatelji, velikih misli, ne le ob zadnji uri, kot je želel pisatelj Herder, temveč vsako uro, vsak dan! Iz »Vzajemnosti« L 1916. DOBRE KNJIGE. V knjigi: »Die Bibliothek des Prie* sters« piše izdajatelj na strani 242.: Vor* ziigliche Sonn* und Festtagspredigten sind ferner: Jak. Schmitt, Kath. Sonn* и. Festtagspr., 2 Jahrg. (5. izd.), gehalt* voli und praktisch; Mich. Breiteneicher, Sonn* und Festtagspr. (2 knjigi, 2. izd.) und: Kanzelvortraege auf alle Sonn* und Festtage, bes. durch Verwendung des Alten Test., hervorragend; Th. Schmiilling, Sonn* u. Festtagspr. (4 knji* ge, 3. izd.), einfach, kernig u. originell; Jul. Pottgeisser S. J., Pred. auf die Sonn* und Festtage m. e. Anh. von Sakr. u. Fastenpr. (5. izd.), populaer, grandi, u. innig. Svečni ofer. Sedaj, ko so se radi zamenjave obli* gacij in iz drugih vzrokov cerkveni do* hodki marsikje znižali, bi morda kazalo poskusiti s svečnim ofrom. Dva vzgleda, katera sem videl v mladih letih v do* mačih krajih! Pri nas so imeli dvakrat svečni ofer: na Imena Jezusovega nedeljo moški, na Svečnico ženske. Nedeljo po moškem ofru je bilo s prižnice oznanjeno, koliko so nanesli moški, z ljubeznjivim pripo* minom, da ženske gotovo ne bodo za* ostale. In ’-es niso. So že našle kje v skrinji ali nogavici kaj debelega srebra. Pripovedovali so, da so eno leto ženske nekaj manj zložile, nego možje. Že med tednom so izvedele, za koliko so zad. Pa je segla ena bogata gospodinja še enkrat v skrinjo in prinesla iz nje toliko, da so bile žene zopet nad možmi. Sicer se je to izvedelo — kaj pa ostane skrito? — ampak v nedeljo potem je bilo s priž* niče vendarle povedano, da je tudi to leto obilni ofer moških nadkrilil še obil* nejši ofer ženskih. Nobeno leto ni bilo treba iz cerkve* ne imovine plačevati sveč, še za druge potrebščne je z svečnik ofrov kaj ostalo. V sosedni fari so pa v avgustu me^ seču, ko so imeli »bob« (opasilo), kiju* čarji razstavili zunaj cerkve od cerkve naročene sveče potrebne velikosti. Lju* dje so jih »kupovali«, navadno malo boljš kup, kot so res stale, in jih potem med slovesno mašo moško nesli okoli oltarja. Kedor je bil bolj komod, ali pa se ni maral ali mogel »pokazati«, je dal pa denarni ofer na oltar. Tudi tukaj je svečni ofer več vrgel, nego je bilo treba za sveče. V. V. las rvtslcroL0i sotoraf I V?3 Ali sl natrooil m 1. So dnino misel <15 1), 2. Mladiko <25 1.) n 3. Cerkveni^ glasbenik <15 1) Ali si naročil nzst društvo : M 1. Pevca <12 I). M 2. Bogoljuba <6 1). Ali si Roj storil zo roširjonje : 11 Bogoljuba in Gor. Sraže? Vsi ti listi razen Gor. Straže, se naročajo v knji- n ylAT * Oarni K. T. D. v Gorici.