GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 3. aprila 1953 Leto V. - Štev. 14 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože Vi l d — uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Sobot), št 841-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150 celoletna 300 din. — Izhaia vsak petek Poštnina plačana v gotovini Z LETNE SKUPŠČINE OKRAJ NEGA SVETA SINDIKATOV V SOBOTI Kaj bo takrat, ko starih mojstrov ne bo več? Preteklo nedeljo Je bila redna letna skupščina Okrajnega sveta sindikatov v Soboti. Okrajni svet in nekatere sindikalne podružnice so v preteklem letu precej naredile, vendar delo na splošno ni bilo zadovoljivo. Izmed članov OSS jih je delalo le nekaj, zato podružnice niso prejemale potrebne pomoči ali vsaj vzpodbud za delo. Med najdelavnejšimi sindikalnimi podružnicami so bile; Državno kmetijsko gospodarstvo Rakičan, v Soboti pa Mlekopromet, Bolnišnica, OLO, Tovarna mesnih izdelkov in Žitofond. Med najslabšimi pa seveda Gostinci, ki niso niti vedeli, kdo je predsednik, kdo je tajnik podružnice. Po zadnjem občnem zboru, ki je bil pred tedni, pa so se tudi ti vzdramili. Na splošno so bile zadnji čas sindikalne podružnice na področju KSS Lendava, ki je tudi del OSS Sobota, delavnejše kakor ostale. V soboškem okraju so že lani začeli reorganizirati sindikalne podružnice. Ker so nekatere majhne organizacije po občinah in vaseh bile nepomembne in nedelavne, je OSS sklenil, naj bi se vse take sindikalne podružnice na področju ene občine združile v občinsko sindikalno podružnico. V Črensovcih, Beltincih in Turnišču so to naredili, drugod pa se jim menda ne zdi potrebno. Doslejšnje izkušnje v navedenih občinah so pokazale, da je združitev koristna, ker združeni delavci in nameščenci iz vse občine lahko uspešneje nastopajo in delajo. KAKO PRITEGNITI ZANIMANJE ČLANSTVA Posebno vprašanje je nezanimanje članov za delo svoje sindikalne organizacije. To sicer ni novo, je pa tembolj važno. Lani na tekmovanju med OSS Sobota in OSS Ptuj, ki Je bilo odigrano v Soboti, ni bilo skoraj nobenih gledalcev. Tudi drugi sestanki ali prireditve niso obiskani zadovoljivo, kar seveda obojno odraža nezanimanje za sindikat Ali krivda ni morda v tem, da nekatere sindikalne podružnice še niso našle svojega mesta v podjetju ali ustanovi? Da so njihovi sestanki dolgočasni, delno nezanimivi? Lansko leto je bilo v okraju precej nesreč. Ali so sindikalne organizacije poiskale vzroke nesreč, da bi jih v bodoče lahko preprečile? V največ primerih ne, čeprav je skrb za človeka važna skrb sindikatov Take razprave bi pritegnile vse člane, kajti vsakdo želi ostati zdrav in živ, in vsak pošten človek ima čut tovarištva, pomagati obvarovati sotovariše pred nesrečo. Čeprav imajo nalogo, skrbeti za varnost delavcev delavski sveti, tudi sindikati tega ne smejo zanemarjati. In to tem manj, ker pregled dela kaže, da delavski sveti niso nikoli dovolj temeljito o tem razpravljali. Podoben problem, ki bi gotovo pritegnil zanimanje članov, je sodelovanje pri odpuščanju lavcev. Doslej pa se je mnogokrat dogajalo, da so odpuščeni delavci in nameščenci iskali svojo zaščito na sindikalnem svetu, ker sindikalna podružnica ni zavzela pravilnega stališča ali pa sploh nobenega. Novih 150.000 din za spomenik narodnemu heroju „Štefanu Kovaču" Nekatere ustanove so se že odzvale pozivu organizacije Zveze borcev v Soboti, naj prispevajo za postavitev spomenika prekmurskemu rojaku, narodnemu heroju Štefanu Kovaču. Predzadnjo nedeljo so člani Kmetijske zadruge Sobota na svojem občnem zboru sklenili, da bodo prispevali 50 tisoč dinarjev. Preteklo nedeljo pa je Odkupno podjetje kmetijskih zadrug v Lendavi na svojem občnem zboru sklenilo, da bo prispevalo kar 100.000 dinarjev. Tudi druge kmetijske zadruge obljubljajo prispevke po svojih možnostih. Zadružni dom v Šalovcih je začel rasti Skoraj štiri leta so temelji zadružnega doma v Šalovcih bili tako rekoč pozabljeni. Malokdo se je zmenil za njih. Zato zarodki zadružnega doma niso mogli dorasti, čeprav je bilo pripravljenega mnogo materiala. i Letos pa so temelji začeli rasti in kazati določnejše oblike zgradbe. Seveda te rasti ni sprožilo le toplo spomladansko vreme tako, kakor jo sproži na travnikih ta poljih. Treba je bilo truda ta človeških rok. In te so se v Šalovcih našle. Našli so se tudi ljudje, ki so to delo sprožili. Za gradnjo se je zavzel upravni odbor kmetijske zadruge — predvsem tov. Svetec in Abraham —, ki je izposloval v Ljubljani pri Republiški zvezi kmetijskih zadrug en milijon dinarjev kredita. Ljudje so poprijeli za delo ta z zadružnim traktorjem navozili na gradbišče čez 80 m3 peska ta 50 m3 gramoza. Ko so nastopili sončni dnevi, pa so začeli zidati. Zidovje je začelo hitro rasti. V nekaj tednih so postavni polovico zidovja pritlične zgradbe. Zidajo pa naprej z nezmanjšano hitrostjo. Letošnjo pomlad so naredili tudi betonske temelje za zadružno dvorano, katerih prej ni bilo. Človek bi se kar čudil, če ne bi bil prepričan, da taka delovna sila in sposobnost počiva v naših delovnih ljudeh — le zbuditi jo je treba. Šalovčani opravljajo vsa pomožna dela sami ta brezplačno, saj gradijo zase; le strokovnjake, kot zidarje, tesarje ta druge, ki jih v vasi ni dovolj, bodo plačali. Pri zidavi doma dela velika večina vaščanov. Seveda ne manjka tudi »izmikačev«, to je takih, katerim se zdi zadružni dom nepotreben ali celo škodljiv. Taki nočejo priti delat niti nočejo prispevati borove hlodovine za ostrešje. Ti pa ne bodo za vrli dela, ker jih je malo. Več je takih, ki se jim zdi zadružni dom Potreben, le dvorana za prireditve in sestanke se jim zdi nepotrebna. Zakaj se ne bi še naprej zbirali ta sestajali v gostilniški »dvorani«? Kakor kaže razgibanost na gradbišču, pa beda gotovo tudi ti ostati v manjšini Skrb za invalide in delo invalidske organizacije Nedavno so v Ljutomeru zborovali zastopniki osnovnih organizacij invalidov. Na letni skupščini so kritično ocenili svoje delo v lanskem letu ta sprejeli več vzpodbudnih obveznosti. Lani so prednjačili verženski invalidi, ki so pripravili samostojno prireditev in čisti dobiček razdelili med vojne sirote. Tudi v Ivanjkovcih niso zaostajali. Njihovi zastopniki pa so na skupščini grajali ostale množične organizacije, ki jim vse premalo pomagajo. Že nekajkrat se je zgodilo, da so povabili na svoj sestanek tega ali onega funkcionarja, toda naleteli so na gluha ušesa. V Bučkovcih niso invalidi nič kaj zadovoljni z delom svojega vodstva; njihov predsednik se ni niti toliko potrudil, da bi obvestil v bližini bivajoče člane o skupščini Zato so morati pešačiti v Ljutomer, da si ravno je bilo preskrbljeno za prevoz z motornim vozilom. Precej so lani naredili tudi invalidi v Križevcih ta pri Vidmu. V okrevališče je odšlo 50 invalidov. Letos so tjakaj napotiti že 27 članov. Vsak tretji član je naročen na stanovsko glasilo. Počasneje pa teče postopek okrog prošenj za priznanje invalidskih dodatkov; ugotovili so več primerov, da so prošnje ležale več tednov na sedežih občinskih ljudskih odborov. Temu je pripisati, da še vedno imajo nerešenih okrog 80 prošenj. Navzoči so zahtevati, da naj odgovorni činitelji njihove prošnje hitreje rešujejo. Tudi na vojne sirote niso pozabili. Na njihovo pobudo so dobile 4 vojne sirote zaposlitev v obrti. Odločno so se zavzeli tudi za tiste mladince, ki so biti izpostavljeni izkoriščanju po nekaterih kmetih. Ob zaključku so skleniti, da da bodo letos še tesneje sodelovali s SZDLJ ta drugimi množičnimi organizacijami, se Izobraževali ta kolektivno prizadevali, da bodo prišli do svojih pravic vsi invalidi n žrtve fašističnega terorja ,,Pri vas vlada potna verska svoboda“ Dr. Igor Bella, predstavnik Svetovne luteranske zveze na obisku v Murski Soboti V drugi polovici marca se je mudil v Jugoslaviji predstavnik ameriškega odbora Svetovne luteranske federacije iz New-Yorka s sedežem v Ženevi, g dr. Igor Bella. Pretekli petek in soboto je bil tudi v Prekmurju. na obisku pri prekmurskem evang. senioratu. Ob tej priliki je storil dr. Igor Bella tudi vljudnostni obisk pri predsedniku Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota. V razgovoru s predsednikom ta še nekaterimi predstavniki okraja je gost omenil svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji. Zanimal se je tudi za razmere v Prekmurju, predvsem za posledice suše in izrazil svoje občudovanje nad vsem velikim napredkom, ki ga je videl v raznih krajih Jugoslavije. Dejal je, da svet občuduje Jugoslavijo, ki uživa v svetu ugled predvsem zato, ker tako odločno hoče ta tudi sama ureja svoje razmere in ne dovoli vmešavanja nikomur. Zanimal se je tudi za delavsko samoupravljanje, rekoč, da Je to v resnici socialističen ukrep. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo nad reševanjem verskih zadev. O tem je dal pred dnevi izjavo zagrebškemu »Vjesniku« v kateri med drugim pravi: »V Jugoslaviji vlada popolna svoboda, prav tako pa so priznane ta zajamčene tudi verske svoboščine. Naše protestantsko stališče je, da naj se cerkev ne meša v politična vprašanja a država ne v verska. To pa je v Jugoslaviji zajamčeno na istih načelih, kakor pri nas, v Ameriki« NAROČNIKI, PREBERTTE! V današnji številki smo vsem naročnikom, ki so v zaostanka z naročnino, pri naslova pripisali znesek koliko nam dolgujejo. Znesek pomeni dolg do sedaj. Prosimo vse dolžnike, da poravnajo zaostalo naročnino in s tem omogočijo redno izhajanje lista. Pri vseh listih, tako tudi pri nas, se plačuje naročnina za naprej, ker tudi uprava lista mora takoj poravnati svoje obveznosti pri tiskanju lista. V novoletni številki smo poslali položnice vsem naročnikom, zato pričakujemo, da boste razumeli naše težave ta nam takoj nakazali dolžne zneske. Torej: poglejte pri naslova, koliko dolgujete ta poravnajte svojo obveznost do lista, želimo pa, da nam nakažete še naročnino vsaj za nekaj mesecev naprej. Uprava »Obmurskega tednika« Spomladanske „padavine“ v rimskem senatu (Iz zadnje številke Totega lista) Dogodki zadnjih dni (Nadaljevanje na drugi strani) Te dni menda po vsem svetu govore o dveh velikih presenečenjih. Če bi prihajali iz zahodnega sveta, kjer se v vsakdanjem življenju dogajajo tako pisane in za naše pojmovanje tako nemogoče stvari, bi bilo še nekam razumljivo. Toda gre za deželi iz kominiormističnega bloka, za SZ in Kitajsko. Stalinov naslednik Malenkov Je pričel uveljavljati nove ukrepe, ki so na zunaj v močnem nasprotju z dosedanjo uradno moskovsko politiko. Izpremembe v naj višjih organih kremeljske države — v vladi, Partiji in celo prezidiju — so že napovedane in delno izvršene. Toda Malenkov je šel še dalje. Objavil je v imenu sedanjih birokratskih vrhov veliko pomilostitev najrazličnejših kategorij kaznjencev. Kaznjencem bo vrnil vse državljanske pravice in se pobrigal, da se bodo znova zaposlili. Ali se je morda odpovedal sistemu najbolj grobega nasilja nad tistimi, ki »ogrožajo« sedanjemu režimu njegov obstoji? Vsekakor ne. V to nihče ne verjame, pač pa krožijo vesti, da si skuša z »upravljanjem« nekaterih oblik Stalinove dobe zagotoviti simpatije tako v sami SZ (med množicami, ki jih tepla birokratična uprava) in pa v svetovni javnosti. Slednja je namreč že tolikokrat zahtevala od sovjetskega vodstva, da z dejanji pokaže svojo dobro voljo in da se raje izogiblje praznih besed o »sov. humanizmu, sreči in blagostanju«. Morda bolj kot ta dva nagiba pa je vodila Malenkova negotovost, v kateri se je znašel po Stalinovi smrti. Dobršen del obtožb, ki so povezana s Stalinovo osebnostjo, bo sedaj, ko izpreminja nekatere oblike birokratičnega upravljanja, lahko preložil na ramena pokojnika kot dediščino preteklosti, četudi je v njej sodeloval kot organizator. Za bodoči zunanjepolitični razvoj pomeni še večjo »senzacijo« iz p r e me m b a kitajskega stališča do korejskega vprašanja. Za sedaj sicer še ni mogoče reči, ali gre za dogovorjeno »mirovno ofenzivo«, ki jo po medsebojnem sporazumu vodijo — sicer na svoj način — v Pekingu in Moskvi, ali ne. Kitajska vlada je pred dnevi pristala na predlog Združenega poveljstva, da medsebojno zamenjajo bolne in ranjene vojne ujetnike. Samo dva dni pozneje je predsed. osrednje kitajske vlade Ču En La j sporočil, da se strinja s prostovoljno zamenjavo voinih ujetnikov, s čimer je v resnici podprl indijski načrt za rešitev korejskega spora. Ujetnikom, ki se po končani vojni sami žele vrniti domov, naj bi njih željo uresničili, ostale, ki se ne bi odločili, pa bi poslali v nevtralno področje, kjer bi pred nevtralno komisijo izrekli svoje resnične želje. Kitajska se s tem približuje mneniu Združenega poveljstvaprekinitev sovražnosti na Koreji pa je postala samo vprašanje najbližnje bodočnosti. Pogajanja v Panmudžomu se že nadaljujejo. Izjave Ču En Laja so sprejeli z zadovoljstvom tako krogi Združenega poveljstva in v pre- stolnicah držav, ki se bore na Koreji, kakor tudi svetovna javnost, ki ji je dovolj korejske žaloigre. Pričakujejo, da bodo mirovnemu predlogu enkrat sledila tudi primerna dejanja. Dogodki prihodnjih dni bodo odkrili prave namene Pekinga. Morda se bo zgodilo, da se bo s korejskim vprašanjem še enkrat pozabavala tudi Generalna skupščina, saj gre zaradi izpremenjenega stališča Kitajske za povsem nove, za miroljubno človeštvo ugodne vidike. ŠOVINISTI NA DELU. — Skupina šovinističnih kričačev, med katerimi so imeli glavno besedo fašisti, je prejšnji četrtek priredila v Gorici protibritanske demonstracije, ob katerih seve ni mogla prikriti jeze, da so maršala Tita v Londonu tako prijazno sprejeli. Istega dne je skupina neofašistov vdrla v čitalnico »Britlsh Councila« in jo skušala sežgati. To naj bi bila manifestacija italijanske iredente zaradi naklonjenosti, ki jo kažejo v Londonu do nas, hkrati pa tudi »opozorilo« Zahodu, da so fašistične demonstracije, to je metode razbijanja, pretepanja in požigcmja v Italiji še izredno žive. Toda s takimi dejanji si v Rimu ne bodo pridobili simpatij. FRANCOSKO-AMERIŠKI RAZGOVORI. — Pred dnevi so se v Washingtonu končali razgovori med predstavniki francoske in ameriške vlade. O namenu, ki ga je imela francoska delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Renč Mayerja, je tisk obširno poročal. Šlo je pred vsem zato, da francoski predstavniki pojasnijo v Washlngtonu dejanski položaj v Evropi in z njim povezane francoske težnje. Pogajanja so 66 posebno sukala okrog ameriške pomoči Franciji, posebno pri njenih operacijah v indokinl. V tem pogledu so — kot poročajo — dosegli pomembne uspehe. Zahodnonemški Bundestag je odobril splošne pogodbe s tremi zahodnimi zasedbenimi silami ter pogodbo o zahodnoevropski armadi. Za Italijo pa je poleg demonstracij značilno, da je slednjič tudi Senat po dolgi razpravi sprejel vladni osnutek volilnega zakona. Sicer je komintormistična Generalna konfederacija dela proglasila stavko, delegacija opozicijskih strank pa obiskala predsednika republike Einaudija in mu pojasnila »kršitev« postopka v Senatu, toda vse to ni nič pomagalo. V bodoče bo veljal v Italiji novi volilni zakon. Stranka ali koalicija, ki bo dobila na volitvah vsaj 50 odst. vseh glasov, bo dobila avtomatično dve tretjini vseh poslaniških mest v parlamentu. De Gašperijeva krščansko-demokrat. stranka si je s tem zagotovila zmago, za katero se toliko potegujejo in ki ortnovarja tudi zahodnim velesilam., Z letne skupščine OGZ M. Sobota V poslednjo vas dobro gasilsko draštvo Pretekli petek se je zbralo v Soboti 158 gasilcev iz posameznih gasilskih društev soboškega okraja k redni letni skupščini Prisostvovali so tudi predstavniki političnih organizacij ta oblasti Prekmurski gasilci so dosegli v preteklem letu lepe uspehe, čeprav je v nekaterih društvih še precej pomanjkljivosti. Lani je bilo ustanovljeno v Košarovci novo gasilsko društvo ta jih je sedaj v okraju 169. Le sedem vasi je brez gasilskih društev. Zal pa niso vsa društva delavna. Na prvem mestu je treba omeniti gasilsko društvo v Filovcih, ki Ima celo gasilskega častnika, pa kljub temu vse leto ni delalo nič. Zato je upravni (tabor OGZ in štab brigade soglaruo sklenil predlagati GZ LRS, naj se Alojziju Vargi iz Filovec odvzame čin gasilskega častnika, ker je zaradi prekrškov izgubil pravico do njega. Zanemarjanje dela ta nalog je bilo opaziti še v nekaterih gasilskih društvih. K sreči pa ta niso prevladovala v okraju. Če si ogledamo le porast članstva v preteklem letu, ugotovimo. da se gasilstvo hitro razvija. Namesto 3217 operativnih članov v preteklem letu, štejejo gasilska društva sedaj že 4322 članov. Med novimi člani Je največ žensk in sicer: 476 članic, 239 mladink 246 mladincev ta 144 pionirjev, kar kaže razvoj v pravilno smer. Na 20 sektorskih vajah je sodelovalo 2249 gasilcev ta gasilk iz 121 čet. Poleg tega so imele gasilske čete v okraju 503 suhih šolskih vaj, 93 dnevnih mokrih vaj, 76 nočnih mokrih vaj, 466 rednih vaj in 42 vaj s sekiricami. Na vseh vajah je sodelovalo okrog 20.000 gasilcev ta gasilk (nekateri so sodelovati po večkrat ta na različnih vajah). Gasilska društva so pripravila v preteklem letu 199 raznih prireditev: kulturnoprosvetno, razne proslave ta zabave. To kaže na veliko razgibanost v mnogih gasilskih društvih. Na redni letni skupščini je prišla do izraza želja graditi gasilske domove. Mnoga društva se zavzemajo za to vendar jih (Nadaljevanje na tretji strani) Radgonski opekarji — zmagovalci V TEKMOVANJU ZA VEČJE PROIZVODNE USPEHE OPEKARSKIH OBRATOV Radgonski opekarji so minuli petek. 27. marca 1953 doživeli pomemben dogodek. Delovni kolektiv opekarne je prejel v trajno last prehodno zastavico! Zveze sindikatov Slovenije — kot zmagovalec v tekmovanju opekani iških obratov za večje proizvodne uspehe. Radgonska opekarna se je šele pred kratkim popolnoma osamosvojila, zato je to priznanje za kolektiv toliko lepše in vrednejše Delavci so obljubili, da bodo napeli vse sile v pro- izvodnji opeke in tako ustregli številnim naročnikom. Potrudili se bodo, da bo čimprej začela obratovati nova krožna peč da bodo tako letno lahko izdelali okrog 2 milijona kosov opeke več, kakor doslej. Stara peč, postavljena 1. 1888. je že skoraj odpovedala, je pa tudi prava starina v primerjavi z drugimi oddelki opekarne, ki so že močno modernizirani in opremljeni z novejšimi, dobrimi stroji in napravami. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 3. aprila 1953 Prebivalstvo v Prekmurju v luči statistike Zadnjih pet let je bilo razdobje zelo dinamičnega razvoja prebivalstva, kar je vplivalo na razvoj naše socialistične izgradnje in na spremembe v notranji sestavi prebivalstva. Sedanji popis nam bo nudil obilo podatkov, tako za občine, okraje in za vso državo. S temi bomo lahko vsestransko proučevali gospodarske in družbene značilnosti našega gospodarstva v državi in tudi pri nas v Prekmurju. Če analiziramo samo nekoliko podatkov iz prejšnjih popisov, ugotavljamo, da je bilo v Prekmurju leta 1910 — po takratni teritorialni razdelitvi, ko je bilo še pod oblastjo avstroogrske monarhije — 90.684 prebivalcev. Leta 1921 je bil prvi popis prebivalstva v stari Jugoslaviji in je bilo v našem okraju 91.880 ljudi Zadnji popis prebivalstva leta 1948 pa je pokazal, da ima Prekmurje 94.914 prebivalcev. Iz tega se vidi, da je prebivalstvo naraslo od leta 1910 do 1921 za 1,3 odstotke in od 1921 do zadnjega našega popisa za odstotke. Ta prirast prebivalstva pa nam ne daje realne slike, kajti bil je vsekakor večji. Prva in druga svetovna vojna sta nam uničili precej ljudi. Vsi vemo, da je bilo Prekmurje in je še danes rezerva delovne sile. Že pred vojno in po prvi svetovni vojni se je dosti ljudi izseljevalo v razne dele sveta iskat zaslužek. Naš prekmurski predel je eden najbolj gosto naseljenih v Sloveniji in je znašala gostota prebivalstva leta 1910 na 1 km2 97 prebivalcev, leta 1921 98 prebivalcev in leta 1948 100. Najbolj gosto naseljeno prebivalstvo je v predelu bivšega lendavskega okraja, kjer pride na 1 km2 112 prebivalcev. Tipičen primer gosto naseljenega prebivalstva pa je vas Odranci, v občini Črensovci, kjer pride na 1 km2 po podatkih iz leta 1948 301 prebivalec. Dočim imamo najbolj redko naseljeno vas Motvarjevci v občini Prosenjakovci, kjer prebiva na 1 km2 le 34 prebivalcev. Socialna struktura prebivalstva izražena v % je naslednja: kmečkega prebivalstva je največ in sicer 80%, delavcev in uslužbencev je 18% in ostalega prebivalstva pa je 2%. Nakazani % nam jasno dokazujejo, da prevladuje v Prekmurju kmečko prebivalstvo, da jim je kmetijstvo glavni del dohodkov in delavstva pa je malo zaradi nerazvite industrije. Tukaj je prikazanih le nekoliko podatkov iz prejšnjih popisov, ki nam odkrivajo različna gospodarska vprašanja in razvoj prebivalstva v Prekmurju. Sedanji popis pa nam bo še bolj podrobneje prikazal spremembe, ki so nastale od zadnjega popisa, kajti ta bo zajel še več gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. Ob ustanovitvi mestne hranilnice v Soboti Nekaj iz zgodovine hranilnic Po vzgledu glavnega mesta Ljubljane in drugih mesta kakor Maribora in Celja, je ljudski odbor mestne občine Sobota spoznal, da bi bilo treba ustanoviti javnopravni denarni zavod, ki bi v socialističnem gospodarstvu imel važne naloge. Nekoč — pred kakšnimi dve sto leti — so ustanovitelji hranilnic utemeljevali potrebe teh denarnih zavodov s tem, da je revnejšim ljudem treba nuditi priložnost, da bi lahko vložili svoje prihranke na obrestovanje. Iz poznejših dokumentov pa lahko razberemo, da so hranilnice lahko dajale s krediti oporo ljudem, katerim je bil ogrožen materialni obstoj. Naši davni predniki so menili, da je treba ustanoviti takšen družbeni inštrument, ki bi brez sebičnih in pridobitnih ciljev upeljal in propagiral varčevanje ter služil splošnemu blagostanju. V poznejših letih pa niso menili vsi ljudje tako. V dobi madžarske oblasti v Prekmurju so obstajale tudi hranilnice. Vendar te »takarekpenztari« niso bile hranilnice v pravem pomenu besede, temveč jih je treba smatrati za delniške družbe depozitne banke, torej pridobitna podjetja, ki so tudi zbirala hranilne vloge. Razlika med depozitno banko (če se ona naziva s pravim imenom ali se skriva pod krinko »takarčkpenztar«) in med Javno pravnim denarnim zavodom, ki jih poznamo kot hranilnice, je zelo velika. Za obveznosti depozitnih bank, torej tudi za vloge na knjižice, jamči pri banki samo delniška glavnica, ki pa je v nekaterih primerih predstavljala komaj 5 % vseh vlog; dočim za hranilne vloge hranilnic jamči državna pravna ustanova skupnosti s svojimi neomejenimi dohodki z davčno močjo prebivalstva. To razlikovanje vrednosti naložb je podčrtovala tudi zakonodaja s tem, da so samo hranilnice smele označevati svoje knjižice kot »hranilne knjižice«, dočim so smele izdajati depozitne banke za vloge samo »vložne knjižice«. Nadaljnja razlika je, da so hranilnice pod neposrednim vodstvom in kontrolo ljudske oblasti in imajo takšno poslovanje, ki omogoča hitro realizacijo svojih terjatev. Razen tega pa hranilnice morajo imeti v svojem poslovanju gotovinske rezerve, iz katerih lahko vsak čas izplačajo vlagatelju njegovo vlogo, kadar ta rabi denar. Iz tega sledi, da je hranilna knjižica — ne glede, če se glasi na ime vlagatelja ali prinositelja — vrednostni papir, ki nudi sigurno naložbo in obrestovanje. Hranilnica pa je tisti inštrument, ki zbira, sortira in odvaja z varčevanjem nastale viške denarnih sredstev, da se ta lahko uporabljajo za druge gospodarske namene. Od nastanka prvih hranilnic se načelno ni nič spremenilo. Varčevanje je ostalo vodilni motiv, pospešitev gospodarstva in s tem tudi blagostanja ljudi pa je glavni namen hranilnic. Čeprav so se časi temeljito spremenili in namesto revnega meščana prejšnjih časov nastopa zaveden delavec, graditelj novega življenja. Temu ne odgovarja več vloga majhnega varčevalca, on nastopa kot član in soudeleženec te hranilnice, zato zahteva, da se mu odpre tekoči račun. Plačevanje raznih nakupov s čekom je zanj koristno; brezgotovinski promet pa koristi tudi skupnosti, ker se tako stabilizira kupna moč denarja. Zato bodo ljudje z zaupanjem vlagali svoje prihranke v svojo hranilnico, ki je bila ustanovljena pred kratkim. Z letne skupščine OSS Sobota (Nadaljevanje s prve strani) Se mnogo takih problemov je, ki bi jih sindikati morali reševati, obenem pa bi s primerno razlago pojasnjevali članom, zakaj so uredbe take in zakaj so koristne. Jasno, da se sindikalna organizacija ne bo strinjala z neupravičenim odpustom katerega koli člana. Pravilno stališče pa lahko zavzamejo člani sindikata le takrat, če dobro poznajo ne le uredbo o odpuščanju ljudi, temveč tudi temelje in smoter našega gospodarstva. Prosvetno in telesnovzgojno dejavnost pa naj sindikati razvijajo v za to primernih društvih. Nemogoče je, da bi posamezne male podružnice imele svoj šahovski krožek, pevski zbor, igralsko skupino itd. Take skupinice nimajo dovolj sposobnih ljudi, zato ne morejo pritegniti članov k delu. Po prvih neuspelih poskusih taka skupinica navadno zaspi ali razpade. Zato je bolje, če se bodo ljudje, ki kažejo za to zanimanje, vključevali v centralna društva v mestu, občini ali vasi. STROKOVNJAKI IN NOVINCI Delegat iz Narodne banke je omenil vprašanje zaposlitve upokojencev. Kakor kaže, bodo morali v njihovi ustanovi odpustiti nekaj ljudi, ker se bo število uslužbencev zmanjšalo. Kljub temu še sprejemajo v službo upokojence, ker da so strokovnjaki, odpustili pa bi ljudi, ki so že po 10 let v tej službi. Podoben, a še bolj grob primer je povedal delegat iz Lendave, kjer izučene vajence puščajo brez zaposlitve z izgovorom, da jih ne rabijo ali da ne obvladajo potrebnega znanja. Ali za njihovo pomanjkljivo znanje ne nosijo krivde tudi mojstri, ki so jih imeli v uku? Pri tem se pojavi še važnejše vprašanje. Kaj bo takrat, ko bodo stari strokovnjaki odšli v pokoj ati bodo pomrli, če ne bomo že sedaj začeli vzgajati novih, mladih strokovnjakov? I Noben se ni rodil kot strokovnjak, temveč se je vsak izučil v uku in v poznejši praksi. Zato Je treba mladim ljudem omogočiti, da bodo izpolnjevati svoje znanje in postali enkrat strokovnjaki; upokojenci pa naj uživajo svoj pokoj. Sindikati ne smejo nikoli dovoljevati, da bi v službo sprejemali upokojence, mlade ljudi pa pošiljati med začasno brezposelne. Taki ljudje Vsled dogočasja najlaže zaidejo v slabo družbo. To velja predvsem za vajence. Zato je delegat iz Lendave upravičeno vprašal, kdaj se bo tudi za vajence našel kak prostor, kjer bi se lahko zbirali. Ati so gostilne važnejše kot skrb za vajenca? Na občnem zboru so razpravljali še o raznih vprašanjih, ki bi gotovo zanimala člane sindikatov, če bi jih upravni odbori sindikalnih podružnic znali obravnavati na sestankih članov svojih podružnic. Ljudski odborniki pred svojimi volivci V zadnjem času je po volilnih enotah apaške in radgonske občine bilo več uspelih zborov volivcev, kjer so ljudski odborniki prvič samostojno nastopili pred vaščani in podali obračun o delu ljudskega odbora. Posebno je uspel zbor volivcev v Vratji vasi, kjer je odbornik Peter Rižnar poučil zbrane ljudi o nalogah in delu ljudskega odbora in jim dal nasvete, kaj vse bo treba storiti, da se bomo dokopati do večjih uspehov v živinoreji in poljedeljstvu. Volivci so mu postaviti tudi vprašanja, na katera je rade volje odgovoril. Prebivalci Apaške kotline so na svojih zborih izraziti željo, da bi ustanovili živinorejsko društvo in strojno postajo, ki naj bi jim pripomogla k napredku v kmetijski proizvodnji in zbližanju vseh kmetovalcev — tako zadružnikov kot zasebnikov. Mnogo so se pogovarjali tudi o ljudsko-prosvetnem delu, ki ga bo treba vskladiti z gospodarskim razvojem v tem predelu. Ljudje si želijo več dobrih prireditev in razvedrila. V Nasovi, Vratji vasi in Žepovcih so izvolili tudi vaške odbore, ki bodo pomagati občinskemu ljudskemu odboru, in cestne odbore, ki bodo prvenstveno skrbeti za vzdrževanje občinskih cest in poti. Tudi na področju občine Zgornja Ščavnica so volivci povedali svojo besedo o delu ljudskega odbora, čigar predsedniku so dati vedeti, da niso zadovoljni z njegovim delom. Zahtevali so, da naj bolj odločno opravlja naloge, ki so mu jih zaupali. V Lokavcih so izvolili vaški odbor in se odločili, da bodo od prvega do zadnjega pomagati pri elektrifikaciji svojega naselja. Elektrika — to pa je stvar, o kateri so se pogovarjali domala na vseh zborih volivcev v tej občini. Razpoloženje volivcev na zborih nakazuje odbornikom, da je treba s takim delom nadaljevati. Podvizati pa se bodo morali zlasti tisti odborniki, ki še niso stopili med svoje volivce. Voljo in hotenje ljudi ne gre podcenjevati. Rezervni oficirji Črensovskega sektor a so ustanovili pododbor V sredo 18. marca so se v prostorih zadružnega doma v Črensovcih zbrati rezervni oficirji iz vasi Turnišče, Žižki, Trnje, Tri Bistrice, Odranci in Črensovci k ustanovnemu zboru. Že v novembru 1952 so v Lendavi na skupnem sestanku sklenili, da se zaradi razsežnosti terena v Črensovcih ustanovi samostojen pododbor, vendar pa je do ustanovitve prišlo nekoliko pozno. Po temeljitem pomenku so sprejeti nekaj pomembnih sklepov, katerih uresničitev bo pomenila prelom v dosedanjem delu in se bo izražala predvsem v političnem izpopolnjevanju. Terenska oddaljenost, preredko sestajanje članov Združenja, številčnost v lendavskem pododboru so bile težave, ki niso dovoljevale uveljavljanje posameznika v praktičnih vajah in teoretskih poglabljanjih. Sklenili so, da bodo poskrbeli — in se porazgovorili s tovariši z Okrajnega odbora — kako bi najuspešneje prilagoditi delo pododbora svojemu terenu. Prvo praktično vajo bodo prirediti ob zaključku spomladankega taborenja mladincev predvojaške vzgoje. Za taborjenje pa so izbrati iz svoje srede najboljši voditeljski kader, ki bo znal vzbuditi mladincem ljubezen do JLA in jih oborožil s osnovnimi spretnostmi, ki so potrebne začetniku. S teoretičnimi predavanji hočejo spremljati vojaške pridobitve in se le-teh posluževati v poglabljanju strokovne izobrazbe. Iz svoje srede so izvolili 5-članski upravni pododbor in 3-članski odbor časti, v katerega so prišli ideološko dobro zgrajeni tovariši. * V OKREVALIŠČU RDEČEGA KRIŽA V SAVUDRIJI JE VSE PRIPRAVLJENO 22. aprila odpotuje na okrevanje izmena otrok. Pohitite s prijavami, da bodo prišli na vrsto vsi otroci, ki so potrebni obmorskega zdravljenja. Organizacije Rdečega križa že ves mesec zbirajo potrebne podatke iz katerih bi bile razvidne dejanske potrebe terena. Zbiranju podatkov pa so odgovorni posvetili premalo skrbi, v nekaterih okrajih pa k sistematičnemu delu sploh niso pristopili. Zato je možnost, da bodo zopet pozabljene sirote in otroci tistih staršev, ki žive v težjih socialnih prilikah, ki niso sami zmožni plačala oskrbnine. Vsled tega prosi Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vse zdravstvene delavce, učiteljstvo, množične organizacije, starše zlasti pa članstvo Rdečega križa, ki s svojimi prispevki omogoča vzdrževanje okrevališča, da sodelujejo in pomagajo, da bodo v okrevališče res prišli otroci, katerim je namenjeno, da omogočijo tudi socialno šibkim otrokom okrevanje ob morju. Prijave zbirajo okrajni in mestni odbori Rdečega križa. Vedno več novih gasilskih domov Gasilska društva v ljutomerskem okraju so lani postavila več gasilskih domov in v ta namen prispevala za pol milijona dinarjev svojih sredstev. Orodjarno so postaviti gasilci Desnjaka, pa tudi v Vogričevcih, Negovi in Stavešincih bodo kmalu odprti svoje domove. Drakovski gasilci so si postavili leseno orodjarno, toda stavba ni bila trdno zgrajena, zato jo je podrla burja in društvo je utrpelo za 40 tisočakov škode. Letos rastejo na deželi novi gasilski domovi. V Ključarovec pri Ljutomeru so gasilci postaviti enonadstropni dom, ki bo gotov do gasilskega praznika. V Branoslavec in Kokoričih bodo sami izdelati zidno opeko za domove. Tudi v Grabonoše, Boračeven in Koračicah bodo v aprilu začeti z delom. Gasilci iz Bolehenečic nekam tCo kujejo svoje načrte; nočejo zaostajati za sosednjimi društvi, zato si bodo postaviti dom, ki bo v ponos vsem vaščanom. Logarevski gasilci bodo staro orodjarno povečali in postavili stolp za sušenje cevi. Tudi gasilcem z Janševega vrha in Koračic so dosedanji do- movi pretesni, zato se bodo podvizali in postaviti prostornejše. In še nekaj; posamezna društva posvečajo premalo pozornosti izbiri mesta, kjer naj bi stati novi domovi. Ponavadi se zadovoljijo le s skromnim zemljiščem, čigar površina ni tolikšna, da bi lahko na njej tudi vežbati. Tej napaki se bo treba izogniti. Zato naj društva tesneje sodelujejo z ljudskimi odbori in krajevnimi gasilskimi odredi, ki jim bodo prav gotovo šli na roko in jim dali primerna zemljišča. Naš izvoz v Zahodno Nemčijo je lani znašal 56 milijonov dolarjev. uvoz od tam pa 63,5 milijonov dolarjev. Naš izvoz se je lani zmanjšal zaradi suše, zato nam je Zahodna Nemčija odobrila kratkoročne kredite. Izvažati smo okrog 200 raznih Izdelkov. 30 let zadružne godbe pri Miklavžu Prihodnji mesec bo minulo 30 let, odkar so pri Miklavžu ustanovili godbo na pihala, ki so jo rodile takratne razmere in težnje izkoriščanih viničarjev po kulturnem razvedrilu. Ustanovitelji godbe so izšli iz tamkajšnjega društva »Slavček«, ki je bilo zarodek vseh poznejših kulturnih skupin: dramske skupine, moškega in mešanega pevskega zbora in godbe na pihala. To društvo je dalo tudi prve borce za pravice izkoriščanih viničarjev; mnoga plemenita dejanja, ki so opisana v njegovi kroniki, prepričljivo dokazujejo, da si je viničarski živelj že v preteklosti postavil temelje napredni kulturi. Pripravljalni odbor za proslavo pomembnega jubileja nima lahkega posla. Pripraviti mora vse potrebno, da bo to slavje resnična manifestacija osvobojenih viničarjev-zadružnikov. Zato se je odločil, da bo potrkal na vrata bližjih zadrug in podjetij in jih zaprosil za pomoč. Vsak prispevek mu bo zelo dobrodošel. Njegova želja je, da bi godbeniki ob svojem jubileju, nastopili v enotnih uniformah, da bi ustanovitelji dobili vsaj skromno priznanje za svoje večletno in požrtvovalno delo. Med prvimi se je njihovemu pozivu odzvalo trgovsko podjetje »Zadružnik« iz Ljutomera, ki je prispevalo za godbo 10.000 dinarjev. Upamo, da bo imelo še več posnemalcev! V RADGONI BO STAL NAJLEPŠI ZADRUŽNI DOM V PRLEKIJI Dela v notranjosti zadružnega doma v Radgoni naglo napredujejo. Pred kratkim so uredili prostorno dvorano. Poleg dvorane so prostori za garderobo, glasbeno šolo in knjižnico. Kmalu bodo opremili tudi prostore, kjer bo trgovski lokal kmetijske zadruge. Ko bodo vsa dela v poslopju opravljena, bo ragonski zadružni dom po svoji opremi in notranji ureditvi prednjačil med podobnimi zgradbami v ljutomerskem okraju. Bo v ponos pridnim Radgončanom! Največ sredstev je dala za dom kmetijska zadruga, precejšen del lanskega dobička. Prvega maja bodo v domu odprli veliko zadružno trgovino, ki bo najmodernejši trgovski lokal v obmejnem mestu. Odkod tako različne cene? Anglež pravi: »Pri štirih se j pogajaj, pri enem pa kupi!« Držeč se tega izročila, sem povprašal za umetno gnojilo, apneni dušik v kmetijski zadrugi Ormož. Cena: kg po 6 dinarjev za člane in 7 dinarjev , za nečlane zadruge. Potrkal sem na vrata drugih kmetijskih zadrug.: v Ljutomeru velja 1 kg tega gnojila 6 din, v Radomerju 6,5 din, v Ivanjkovcih 5,5 din itd. Zvedel sem tudi, da prodajajo otrobe v ormoški zadrugi po 20 din za kg, v ivanj- kovski zadrugi pa po 17 din. Modroval sem in naposled vendarle prišel do zaključka, da so posamezne zadruge preveč ženejo pri lovu za dobičkom. Nastaja seveda vprašanje, ali je tak lov koristen za odjemalce, zlasti še za kmetovalce, j in ali koristi našemu kmetijstvu. Prepuščam bralcem, da o tem sami presodijo. Povedal bi 5,5 le, da je zadružna trgovina v Ivanjkovcih ubrala najboljšo pot. Prepričan sem. da mi bodo | pritrdili tudi kmetje. Lok Vzgojna vprašanja Starši, tudi vi jim povejte! Gotovo ste že kdaj videli gručo dijakov, ki se je vračala iz šole in z veliko vnemo razpravljala o važnih dogodkih, v pravkor minulih učnih urah. Včasih ste slišali bolj glasno govorjenje enega ali drugega, včasih so kar vsi govorili, včasih ste videli »zmagoslavni smeh«, češ: »Dobil sem dobro oceno, pa nisem niti pogledal knjige (zadostno, dobro prav dobro ali odlično, to sedaj ni važno). Ko bi le vedel profesor, gotovo bi me nagnal iz razreda. Nič zato, moraš se znajti. Kdo bi se vedno učil? In končno, zakaj si dijaki ne bi med seboj pomagali? Mreža pomagalcev dobro funkcionira.« Nobeden od teh zadovoljnih navihanceh ni pomislil: Kaj pa potem, če bomo enkrat odkriti? Prav tako ste že verjetno slišali iz ust svojih otrok: »Ne bom se več učil. Že trikrat zapovrstjo sem se naučil! To ni pravično. Če se pa enkrat ne bom naučil, bom takoj vprašan. Kako naj si popravim slab red, ko pa me nočejo vprašati? Ne, res, ne bom se več učil.« Tudi tako govorijo nekateri dijaki. Nobeden od teh nezadovoljnežev pa ni pomislil: »Saj se učim za življenje, ne pa za red.« Verjamem, da ste že tudi kdaj slišali od dijakov: »Odgovarjal sem za odlično, ali vsaj za prav dobro, dobil pa sem samo zadostno. Kaj tisto, če mi je malo pomagal? Ko me je spomnil, sem takoj vedel. Ta profesor je krivičen, on me ne more videti. To je krivica! Ne bom se več učil!« Tudi iz vrst takih dijakov ni pomislil nobeden: »Mogoče pa le profesor ima prav? On laže presodi kakor jaz.« Tukaj so samo trije primeri, kako včasih govorijo naši dijaki. Za pojasnilo samo par besed. 1. Ali mora biti dijak vedno pripravljen? Razumljivo, da dijaki morajo biti vedno pripravljeni. To vedo dijaki in starši. O tem se mnogokrat govori v šoli. Toda kljub temu so po naših šolah dnevno primeri, da se nekateri slabši dijaki zanašajo zgolj na pomoč svojih sošolcev. Če tudi ne pričakujejo vedno popolne pomoči, vendar vsaj tolikšno, da bo pozitivno. Prav nič jih ne muči misel, da vedno tako ne bo šlo. Danes ali jutri bo temu konec. Iz njihovih ust bo zginil tisti »zmagoslavni smeh«, češ »Zopet sem ga potegnil!« Dobro organizirana mreža bo razbita. In potem? Treba bo plavati po vodi. Kako pa, če se niso prej učili? Tovarištvo, ki nastane ob takih prilikah, ni pravo tovarištvo. Starši, opozorimo svoje otroke, da se ne učijo za šolo, ampak za življenje. Dijak, ki gre v šolo z zavestjo, da se je doma učil, ne bo v krogu dijakov špekulantov. 2. Nekateri slabi dijaki se učijo samo do tistega časa, ko so vprašani. Z nestrpnostjo čakajo, kdaj bodo vprašani. Štejejo dneve, tedne — nič. Kakor za nalašč jih profesor noče vprašati. To pa najbrž zato, da jih muči!? Oni ne morejo tako dolgo vzdržati. Tako je, če profesor ne razume dijaka! Seveda, potem se lahko zgodi, da bodo takrat vprašani, ko se ne bodo naučili. Rezultat vsega bo nezadostno. Potem pa si popravi red, če moreš. Zopet bodo sledili očitki. Poslušati jih bodo morali od staršev in profesorjev. Vsi, vsi jim bodo očitali: »Zakaj pa se! ne učite?« Ne pozabimo povedati svojim otrokom, da se vedno morajo učiti. Je vseeno, ali bodo vprašani ali ne. Dijak se nikdar ne sme zanašati na to, da je bil pravkar vprašan, zato dragic ne bo. To je navadna »špekulacija«. 3. Dijaki ne morejo pravično oceniti svojih odgovorov. Mnogokrat se sliši: »Zaslužil sem boljši red, kot sem ga dobil«. Zakaj to? Včasih dijak težko presodi, kako je odgovarjal. Dijaki ne ločijo vedno bistveno od nebistvenega. Profesorjevo pomoč navadno spregledajo, zato, ker jih profesor ni takoj grajal. Mislijo, da je dovolj, če pri izpraševanju karkoli povedo. Pozabljajo na to, da se profesorjeva ocena ne more ujemati z njihovo oceno. Profesor pozna učno snov, pozna tudi prizadevanje enega ali drugega dijaka, zato tudi pride do nepričakovane ocene dijaka. Premislimo, ali je krivično, če je profesor ocenil prazno besedičenje z oceno zadostno? Ali je krivično, če dijak dobi »dobro«, četudi je pričakoval »prav dobro« ali odlično, ako ni povedal v svojem odgovoru bistvenih stvari? Starši, to so samo opozorila. Tudi vi povejte to svojim otrokom. Verjemite, da bo mnogo manj nerganja zoper šolo, zoper profesorje, verjemite, da bodo bolj zadovoljni vaši otroci, kakor tudi vi. Nj. M. Sobota, 3. aprila 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 KMETIJSKI SVETOVALEC Ne delajmo napak pri obnovi vinogradov! Smo tik pred spomladanskim sajenjem trsnih sadik v naših mladih vinogradih. Čeprav imamo odlok o nadzorstvu nad obnovo vinogradov, smo v praksi ugotovili, da se posamezniki tega odloka docela ne pridržujejo. Pri obnovi še vedno naletimo na napake, ki bodo imele v prihodnjosti usodne posledice, vsaj za tiste, ki jih delajo. Posamezniki še vedno poskušajo saditi samorodnice (šmarnico) in to celo v dobre vinogradniške lege (Sovjak, Moravci). Samorodnice je po gornjem odloku zabranjeno saditi. Denarna kazen in krčenje nasadov — oboje čaka tiste, ki se bodo drugače ravnali. Prav tako vemo, da šmarnico v prihodnjosti ne bomo več prodajali kot »vino«, marveč le kot šmarnico. V posebnem zakonu, ki ga bo izdala ljudska oblast, bo prodajanje šmarnice docela prepovedano. Zato naj velja: nobenega trsa šmarnice ne bomo sadili v naše gorice! Pregosto sajenje je prav tako napaka, ki jo še mnogi delajo, misleč, da je pridelek odvisen zgolj od števila trt na enem hektaru. Izkušnje pa kažejo, da je v resnici drugače, hektarski donos je pri večjih razdaljah celo večji kot pri manjših. To velja še zlasti za sorte z bujno rastjo (šipon, veltlinec, rizvanec in druge). V naprednem vinogradništvu ne poznamo več razdalje lmxl m ali l,10mxl,10 okolišu imajo razdaljo 1,40 m m. Novi nasadi v ljutomerskem krat 1,20 m. Najmanjša razdalja naj bo 1,20 mxl,20 m, priporočamo pa razdaljo l,20mxl,30m ali 1,20 mxl,40 m. Imamo tudi vinogradnike, ki ne posvečajo podlagam nobene pozornosti. Kot glavna podlaga se ponekod pojavlja še vedno riparija portalis. Vemo pa, da je ta podlaga primerna le za prav dobre, rodovitne zemlje. V peščeni zemlji (te pa je v naših goricah največ) pa nasadi, ki imajo to podlago, kaj kmalu opešajo. Tak vinograd daje obilen pridelek v primeru, če smo mu pridno stregli z gnojili. Za peščene zemlje je primernejša podlaga Kobber, Göthe 9 in montikola. Slednji dajemo prednost pred drugimi podlagami v nerodovitnih, peščenih, kamenitih in suhih zemljah. Naše trsnice bodo morale tej odlični podlagi dati dostojno mesto v svoji proizvodnji. Dobavitelj trsja je vedno dolžan dati kupcu posebno potrdilo (dokument) o količini, sorti in podlagi cepljenk. Zahtevajmo pa vedno le tisto podlago, ki je za našo zemljo najbolj primerna. Če pa so komu potrebni nasveti, naj se zglasi pri strokovnjakih, ki mu bodo rade volje ustregli. Ponekod se hoče uveljaviti tudi težnja za sajenjem manj kakovostnih sort, ki ponavadi nekaj več rodijo, dajejo pa vino slabše kakovosti. Ta težnja je posledica neurejenih razmer v vinski trgovini, ki nekaj časa ni delal večjih razlik v ceni med kakovostnimi in navadnimi vini. V naši republiki pa bo v kratkem izšla uredba, ki predpisuje trsni izbor za vse vinske okoliše. V osnutku te uredbe so predvidene za naš naslednje sorte: Ljutomersko-ormoške gorice: a) glavne sorte (80 %) šipon, sauvignon (muškatni silvanec), laški rizling, in renski rizling; b) postranske sorte (20 %): zeleni silvanec, beli burgundec, rizvanec, in sorte za zobanje (2 %). Radgonske gorice, a) glavne sorte: renski rizling, sauvignon, šipon in laški rizling; b) postranske sorte: traminec, ranina, rizvanec in sorte za zobanje. Srednje Slovenske gorice. (V ljutomerskem okraju spadajo v ta okoliš občine: Tomaž, Bučkovci, Ivanjci in Videm). a) glavne sorte: laški rizling, sauvignon in rizvanec; b) postranske sorte: šipon in neuburgundec. Predlog za ta trsni izbor so sestavili najboljši vinogradniški strokovnjaki ob sodelovanju vinogradnikov, ki imajo praktične izkušnje. V našem interesu je, da se ga strogo držimo. To zahteva od nas družbena skupnost, posameznik pa, ki se bo ravnal po nasvetih naših najboljših strokovnjakov, lahko z vedrim pogledom zre v prihodnjost, ki mu obeta nova pota in uspehe v vinogradništvu. P. S. Razstava dobre plemenske živine Pred šestimi leti smo uvozili v Slovenijo več plemenskih bikov svetlolisaste pasme. Izmed teh smo dobili dva v Prekmurje in enega v ljutomerski okraj. Dobili so jih po enega državni posestvi Rakičan in Beltinci ter KZ Veržej. Zaradi nesposobnosti je v pretekli jeseni bil izločen bik Milan, ki je plemenil na državnem posestvu Beltinci; bik Eiger v Rakičanu in Nelson v Veržeju pa še danes kljub visoki starosti dobro plemenita. Zaradi izredno dobre plemenske vrednosti je bil bik Eiger odkupljen in se sedaj uporablja za osemenjevanje na Živinorejskem veterinarskem zavodu v Soboti, kjer lahko več koristi kot v Rakičanu. Omenjeni biki imajo lepo število dobrih potomcev. Med njimi so že krave s prvimi teleti, Da bi se ugotovila njihova kakovost, še organizirajo razstave njihovega naraščaja. Te bodo pred spomladanskim plemenskim sejmom, da si živinorejci lahko že prej ogledajo bike, ki pridejo na ta sejem. Razstave živine bodo: v četr- tek, 9. aprila na državnem posestvu v Rakičanu, petek, 10. aprila na državnem posestvu Beltinci, v soboto, 11. aprila v Veržeju. Vse razstave se začnejo ob 9. uri. Med živinorejci je za te razstave veliko zanimanje. Zato naj oddaljenejše kmetijske zadruge omogočijo svojim članom-živinorejcem z organizacijo skupnih prevozov, da obiščejo te razstave. Nekaj za kadilce in nekadilce Kako vpliva kajenje na človeško zdravje, raziskujejo mnogi zdravniki. Pa tudi ostale ljudi — naj si bodo kadilci ali nekadilci — to zanima. Na to vprašanje pa je težko odgovoriti na kratko, a še teže točno. V Veliki Britaniji sodeluje pri proučevanje, kako vpliva kajenje na zdravje, 60.000 zdravnikov. Vendar bodo na to lahko odgovorili šele čez nekaj let. Medtem pa nekateri poizkušajo odgovoriti vsaj na nekatera vprašanja. Tako je neki angleški časnik odgovoril na vprašanje, kako vpliva kajenje na zdravje, takole: zelo malo, če je srce zdravo in če ima človek normalen krvni pritisk. Pač pa so kadilci bolj nagnjeni k nahodu in pretirano kajenje lahko povzroči motnje v prebavilih, glavobol, nespečnost in pomanjkanje apetita. Poiskusi so pokazali, da pojedo nekadilci tretjino več hrane kakor kadilci. Večina zdravnikov odgovarja na vprašanje, koliko cigaret lahko človek pokadi na dan brez posebne nevarnosti za zdravje, da bi bilo 20 cigaret največ, kar bi jih smel človek pokaditi Ali je nevarno vdihavati tobačni dim? Če ga kadilec vdihava, se zmanjša neposredni toksični učinek nikotina. Razen tega kadilec, ki dima ne vdihava, navadno ne postane strasten kadilec. Nekateri ljudje, ki dim vdihavajo, pa često in hudo kašljajo, ker imajo navado držati prižgano cigareto v ustih, da jim dim nenehoma draži grlo. Pri vdihavanju se dim z zrakom v bronhijih 15—krat razredči, preden pride do pljuč. Kajenje pred zajterkom nima škodljivega učinka, le apetit lahko zmanjša. Ali kajenje ugodno vpliva na živce? Znano je, da nikotin kadilca pomiri. Nikotin vpliva na človeka pomirljivo, če je potrt, če se dolgočasi ali če čuti monotonost. Blagodejno vpliva naj tudi, če se slabo počuti, če ga kaj boli ali če ima hude skrbi Ali kajenje skrajša človeku življenje? Na splošno ljudje, pa tudi nekateri zdravniki, mislijo, da skrajša življenje za pet let. Na podlagi dosedanjih proučevanj so prišli do sklepa, da doživi od 100 nekadilcev 66 šestdeseto leto, od 100 kadilcev, ki kade malo, dočaka starost 60 let 61, od strastnih kadilcev pa samo 46. Specialist za bolezni srca pa je na nekem predavanju na sestanku zdravnikov in bolničark v neki bolnišnici na Angleškem rekel: »Če je življenje kadilcev malo krajše, so pa morda zaradi tega bolj veseli.« Prvo koroško partizansko srečanje Organizacija ZB NOV za okraj Slovenj Gradec, a zlasti še organizacija za Mežiško dolino se pripravljata na veliko partizansko proslavo pod imenom »Prvo koroško partizansko srečanje«, ki bo ob 10-letnici ustanovitve I. koroškega bataljona in napada na Mežico, pri katerem je sodeloval tudi komandant Stanc-Franc Rozman. Na to proslavo pride tudi več sto zamejskih Slovencev. Po predvide- nem okvirnem programu bo 1. maja popoldne nastop fizkulturnikov iz vse Mežiške doline in telovadna akademija; 2. maja popoldne bo sprejem partizanskih patrol. glasbeni in pevski koncert, občni zbor Koroških borcev, zvečer pa baklada in predstava v Narodnem domu; 3. maja dopoldne bo slavnosni zbor, nastop združenih pevskih zborov, zborna recitacija. Nastopili bodo koroški pevci iz zamejstva ter združene godbe, popoldne pa štehvanje, folklorni nastop in ljudsko veselje. Od 26. aprila do 3. maja bo odprta razstava NOB za Koroško ter razstava likovne umetnosti. Borci in njihovi svojci, ki hranijo zgodovinsko gradivo iz NOB na Koroškem, naj ga zaupajo okrajnemu muzeju NOB v Slovenjem Gradcu, ki jim ga bo po končani proslavi vrnil. 200.000 DIN ZA POPLAVLJENCE V HOLANDIJI Kakor se je zvedelo je Gradbeno podjetje v Lendavi sklenilo, da bo prispevalo za poplavljence v Holandiji 200.000 din. Na Okrajni svet sindikatov v Soboti so doslej poslale razne sindikalne podružnice zbran denar za poplavljence v Holandiji v skupnem znesku 19.000 din. Po raznih vesteh pa imajo sindikalne podružnice precej zbranega denarja, le da ga še niso odposlale. Računajo, da bo celotna zbirka v soboškem okra. ju dosegla 300.000 din. Z letne skupščine OGZ Sobota (Nadaljevanje s prve strani) sama ne morejo graditi. Mnoga že imajo razni material, ki si ga lahko preskrbijo brez velikih denarnih stroškov, kot gramoz, pesek, les — nimajo pa denarja za apno, cement in drugi gradbeni material. Zato prosijo pomoči. Predsednik OLO tov. Šabjan je omenil, da so gasilci mnogo prispevali k zaščiti našega gospodarstva, zato jih bo ljudska oblast še bolj podpirala pri njihovem delu. Sekretar OK ZKJ in predsednik OO SZDL pa je poudaril, da je treba večje povezave med gasilskimi društvi in Socialistično zvezo, da bi s skupnim delom in ob pomoči Socialistične zveze dosegali gasilci še večje uspehe. V diskusiji pa je bilo tudi oplenjeno, da nekateri občinski ljudski odborniki zapostavljajo gasilska društva in jim nočejo dati niti tistega, kar je v občinskih proračunih za njih predvideno, kot v Dobrovniku, Turnišču, Tišini in Gradu. Dobra gasilska društva pa bodo gotovo prebudila iz spanja tudi slaba in jih pritegnila na razne vaje in sektorska tekmovanja, ki bodo tudi letos. Kajti le dobro gasilsko društvo lahko zadosti vsem svojim nalogam. Gasilke vadijo plezanje na stolp. Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo. Če ga nakapamo z limonovim sokom in oljem deset minut preden ga denemo v pečico, bo pečenka mehka in tudi sočna. Nekaj besed o prleških pionirjih Pred dnevi so se v Ljutomeru zbrali člani okrajnega pionirskega sveta in kritično ocenili delo pionirske organizacije ter se hkrati pogovorili o tem, kako bi jo čimbolj približali našim otrokom. Doslej deluje v okraju 25 pionirskih pevskih zborov, ki so dosegli kar lepe uspehe na področju pevske umetnosti. Tako si radgonski pionirji-pevci lahko štejejo v čast in priznanje, da so pesmi, ki so jih peli na svojem koncertu, dobile svoje me- sto na magnetofonskem traku. Zelo pridni so tudi mladi igralci, ki se zbirajo in izobražujejo v 25 pionirskih gledaliških družinah. V 20 odredih delujejo tudi šahovske sekcije. Posamezni pionirji so že večkrat nastopali na tekmovanjih in se kljub ostri konkurenci kar dobro uveljavili kot mali mojstri šahovske igre. V okraju deluje še 13 krožkov za ročno delo. Med njimi so tudi deški, kar priča, da ljubezen do naše ljudska umetnosti še ni izumrla. Našteli pa bi lahko še celo vrsto krožkov. Jih je kar 28, tako da Človek še vsem imena ne ve. To nam dokazuje, kako pestro je delo med našimi pionirji. Zato smo pionirski organizaciji dolžni priznati pomembno vzgojno vlogo, ki jo opravlja med našimi najmlajšimi. Tega se v polni meri zavedajo tudi naši učitelji, ki pomagajo pionirjem na vsakem koraku. Prav pa bi bilo, če bi pionirjem posvečale malo več pozornosti tudi naše množične organizacije, posebno še sekcije žena. V živahni razpravi po poročilu predsednika pionirskega sveta tov. Veršiča so se navzoči dotaknili številnih vprašanj, ki zadevajo vzgojo naših malih, in ob zaključku sklenili, da bo v mesecu maju velik pionirski festival, na katerega se pionirji že sedaj pridno pripravljajo. M. G. GASILSKA OBJAVA V smislu sklepa občnega zbora OGZ pozivamo vsa naša PGD, da poravnajo svoje obveznosti do OGZ in RGZ, in sicer lahko preko Narodne banke na tekoči račun it. 641-T-410 ali pa v gotovini v naši pisarni. Prt nas si lahko nabavijo tudi prehodne spojke iz M/S in paradne kožne opasače PGD. Lahko dobijo tudi obrazce za predlo ge ta gasilska priznanja. Predloge naj pretresajo upravni odbori in se naj pridržnjejo Pravilnika o gasilskih priznanjih, objavljenega v Gasilskem vestniku štev. 11-12/52 in v knjižici štev. 3 ter navodil, objavljenih v Gasilskem biltenu štet. 4 iz tega leta. Pravilno izpolnjene predloge bo OGZ na svojih sejah pretresala in jih pošiljala naprej v rešitev RGZ. V letošnjem letu imajo pravico do proslav obletnic ustanovitve naslednja PGD: 15-letnico: Gor. Tešanovci, Kamovci, Kramarovci, Radovci in Satahovci; 20-letnico: M. Petrovci, Neradnovci, Radmožanci, Ropoča, Stanjevci, Trdkova in Vidonci; 25-letnico: Bukovnico, Čentiba, Gornji Moravci, Gradišče, Markiševci; 50-letnico: Beltinci, Bodonci, Čerensovci, Gor. Bistrica, Ivanjci, Lipovci, Odranci, pince, Sodišinci in Velika Polana; 55-letnico: Zenkovci; 60-letnico: Rankovci; 65-tetnico: Sebeborci; 70-letnico: Murska Sobota; 80-letnico: Dolnja Lendava. Iz pisarne OGZ Sobota OBVESTILO! Sporočam cenjenim strankam, da sem ponovno odprla ŠIVILJSKO DELAVNICO V MURSKI SOBOTI. CANKARJEVA ULICA 12 Izvršujem vsa ženska in otroška dela po najnovejših krojih in modelih. Se priporočam: ROTDAJČ IDA, šivilja Dobro jedilno olje - prvovrstna začimba! Vse pridelovalce oljnih semen obveščamo, da spet redno obratuje OBČINSKA OLJARNA CEZANJEVCI Pri nas lahko zamenjate vse vrste oljnih semen za prvovrstno jedilno olje. Obenem lahko kupite tudi oljne pogače, ki jih prodajamo pridelovalcem po znižanih cenah Kmetijske zadruge imajo pri zamenjavi posebne ugodnosti. Radio tombola 12. IV. 1953 V 2. kolu Radio tombole je enkratno povečano število dobitnikov. Izžrebanih bo 50.000 tombolskih dobitkov in 2118 tombolskih premij v skupni vrednosti 12 milijonov dinarjev. Cena tombolske tablice stane samo 20 dinarjev. Tombolske tablice prodajajo vsi prodajalci srečk Jugoslovanske loterije (v Ljutomeru prodajalna časopisov »Panonija«, v G. Radgoni tvrdka Vidmar naproti okraja). Prav tako izplačujejo tombolske dobitke prodajalci srečk na podlagi žrebne, katera bo objavljena v vseh časopisih. Sreča vas čaka — morda boste tokrat zadeli vi?! Zahtevajte načrt dobitkov. Ljutomerčani na radgonskem odru Pred kratkim je Radgončane obiskala igralska družina ljutomerskega KUD »Ivan Kaučič« z Zupančičevo »Veroniko Deseniško«. Gostje so bili toplo sprejeti, razsežna dvorana je bila nabito polna. To je redek primer, ki daje radgonskemu občinstvu vse priznanje. Kar so pokazali gostujoči Igralci, pa je tudi redkost za Radgono. Kaj boljšega bi jim lahko dalo le poklicno gledališče. Ljutomerčani so zaigrali res umetniško. Človek je za hip pozabil, da gleda predstavo v Radgoni, ne pa v kakšnem poklicnem gledališču. Največ zaslug pri tem ima tov. Malec, ki je kot gost zrežiral za podeželje zahtevno zadevo. To pa ne zmanjšuje uspeha, saj je moral imeti tudi ljudi, s katerimi se je lahko tako izkazal. V zasedbi ni bilo slabih mest. Zelo je izstopal Herman, ki ga Je predstavljal tov. Malec. Njegov poln bariton je osvojil sleherni kotiček dvorane. Človeku je večkrat zastal dih. Zelo je uspela tudi Jelisava Frankopanka, ki jo je igrala tovarišiča Seršenova. Njena igra je bila polna tragedije, vsaka beseda je bila skladna z notranjimi dogajanji, da je tragična usoda Jelisave zadihala tudi med gledalci. Prav dober je bil tudi Bonaventura, posebno v začetnih prizorih. V ječi pa ni bil do kraja prepričljiv. Tovariš Žagar, ki je igral Friderika, je od časa do časa stal krepko ob strani svojega očeta in se je s svojo igro dobro skladal s Hermanom. Mimo lahko rečemo, da so bile vse vloge dobro odigrane. Posamezniki pa bodo morali obrusiti še jezik. Radgončani so svojim sosedom iz srca hvaležni za ta obisk. Posebna zahvala pa gre tovarišu Žagarju kot vodji ljutomerskega odra. -rko ŠPORT NAFTA — BRANIK 1:1 (0:1) Lahko rečemo, da je bilo nedeljsko prijateljsko srečanje v Lendavi pomembno za domačine in goste iz Maribora. Obe enajstorici stojita pred spomladanskim delom prvenstvenega tekmovanja, ena in druga z željo doseči čimvidnejši uspeh. Pozadnjem porazu Nafte v Mariboru je vladalo mnjenje, da bodo Lendavčani tudi tokrat podlegli, kar se pa ni uresničilo. Moštvo Nafte je zaigralo požrtvovalno in borbeno ter doseglo neodločen rezultat s priznanimi Mariborčani, ki so v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja slovensko-hrvaške lige zasedli tretje mesto. Gostje so prišli v vodstvo proti koncu prvega dela igre, domačini pa so izenačili v začetku drugega polčasa in bili proti koncu igre popolni gospodarji terena. Zal pa tudi tokrat ni šlo brez grobosti, za kar pa nosi precejšen del krivde neodločnost sodnika Vaupotiča. Za kritizirati je pa tudi nešportno vedenje nekaterih posameznikov. Če ne znajo obvladati sami sebe in se športno vesti, naj v bodoče raje ostanejo doma, vsaj ne bodo škodovali ugledu Nafte in Lendave. Tekmo je gledalo okrog 400 gledalcev. LP MURA — LJUTOMER 11:0 (5:0) Sobočani so imeli v gosteh enajsterico Ljutomera in zmagali z dvoštevilnim rezultatom. Rezultat odgovarja močem nasprotnikov. igra sama pa ni bila zanimiva. V predtekmi so se srečali mladinci Mure z njenim drugim moštvom. Zmagalo je rezervno moštvo z rezultatom 5:3. M Sobota, 3. aprila 1953 44 predavanj v beltinski občini Pri občinskem ljudskem odboru Beltinci so takoj po volitvah ustanovili Svet za kulturo in prosveto. Ta je takoj organiziral predavanja Ljudske univerze v vseh vaseh občine. S pomočjo prosvete v Soboti je bil organiziran predavateljski kader, ki je bil ves iz občinskega okoliša S predavanji so začeli v januarju in je bilo do sedaj 44 predavanj v vseh vaseh. Predavanja so bila iz zdravstva, kmetijstva in drugih predmetov. Najbolj obiskana so bila zdravniška predavanja, najmanj pa politična. Zanimivo je, da so predavanja po vseh vaseh občine bila sorazmerno zelo dobro obiskana le v samih Beltincih se niso obnesla, ker ni bilo poslušalcev. Ne vemo, kaj je temu vzrok, prepričani pa smo, da bi tudi Beltinčanom ta predavanja zelo koristila. Naš predavateljski kader je imel vsak teden predavanja tudi v Črensovcih in Veliki Po- lani V Veliki Polani so bila vsa predavanja dobro obiskana, ker je znak, da se ljudstvo zanima za vse probleme, dočim je bilo c Črensovcih isto kot v Beltincih. Uspehi predavanj se že kažejo, posebno na gospodarskem polju. Zato je priporočljivo, da bi se predavanja v jeseni nadaljevala. S. Novi traktorji „Unimog“ za naše kmetovalce Splošne kmetijske zadruge v Radgoni, Račkem vrhu in Sp. Ščavnici se uvrščajo med najboljše zadružne ustanove v ljutomerskem okraju. Tako so pred kratkim z lastnimi deviznimi sredstvi uvozile inozemske traktorje »Unimog«. To je zopet nova pridobitev za zadružnike in ostale kmetovalce. Videm ob Sčavnici Predzadnjo nedeljo Je bila v Vidmu ob Ščavnici konferenca občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, na kateri so izvolili delegate za kongres Osvobodilne fronte. Delegati konference so se pogovorili o raznih problemih v občini, kakor tudi o tem, da bo dobil Videm nov kino-projektor, ki je že kupljen. Če ne bo kakih tehničnih težkoč, bo 1. maja že predstava. ¥ Igralska skupina IZUD Videm In Stara gora je naštudirala dramo rojaka dr Bratka Krefta »Celjski grofje«. Igralci in režiser so vložili v igro veliko truda. Zato je bila igra dobro podana, kar se je pokazalo predvsem v pravilni izgovorjavi, na kar igralske družine niso vedno dovolj pazile. Tudi scene so bile okusne in praktične. Nekatere pomanjkljivosti pa so bile posledica nezadostne opreme odra. S tem Je igralska družina pokazala, da je zmožna nastopiti tudi z zahtevnejšimi deli. ¥ Telovadno društvo Partizan v Vidmu je začelo z redno telovadbo Zaenkrat se morajo mladi telovadci zadovoljiti z dvorano zadružnega doma, ker telo- vadnica še ni urejena. Urediti si bodo morali tudi primerno igrišče. Mladina rada prihaja k telovadbi. Zastopniki prosvetnih društev so na sestanku februarja sklenili. da bodo 26 aprila priredili kulturnoprosvetno revijo v Vidmu Kaže. da prosvetna društva tega niso vzela dovolj resno, ker še niso pričela s pripravo programa. Sedaj je že tako kratek čas da bodo morala resno prijeti, če bodo hotela nastopiti -an. MNOŽIČNI SESTANEK DELOVNIH LJUDI V ZGORNJI ŠČAVNICI Ni dolgo tega, ko se je v Zg. Ščavnici zbralo na množičnem sestanku nad 100 ljudi, članov Socialistične zveze delovnega ljudstva Na zborovanju je bil navzoč zvezni ljudski poslanec, tov Franc Simonič. V medsebojnem razgovoru so zborovalci ugotovili, da Je bila OF v kraju glavni pobudnik za razvoj dogodkov in napredek kraja. V bodočem delu Socialistične zveze pa bo moralo biti bolj odraženo tudi izobraževalno delo in poslovanje kmetijske zadruge. Kronika požarov VUČJA GOMILA — 4. marca kmalu po polnoči je začelo goreti stanovanjsko poslopje Marije Ferencek v Vučji gomili št. 58. Kmalu so na kraj požara prišli gasilci in ostali vaščani, ki so požar omejili. Rešil so tudi lesene stene hiše, tako da je zgorela le streha in nekaj kokoši. Skoda znaša okrog 70.000 dinarjev. Poslopje ni bilo zavarovano. Ker Je pričelo goreti na strehi, se smatra, da je bil požar podtaknjen. Preiskava je v teku. DOMANJŠEVCI. — 8. marca opoldne so opazili požar v mladem gozdu, last Geze Bedoke in Janeza Nemeca iz Domanjševec. Ker je pihal močen veter, se je požar hitro širil. Gasilci in ljudje, ki so pritekli na kraj požara, so omejili razširitev tako, da so gozd posekali in naredili goličavo. Škoda znaša okrog 20.000 dinarjev. DOLNJI SLAVEČI — 8. marca okrog 11. ure so se vžgale saje v dimniku pri Francu Celecu privatnem obrtniku v Dolnjih Slavečih št. 63. Iz dimnika je ogenj preskočil na slamnato streho, ki je popolnoma zgorela z vsem ostrešjem. Zgorelo je tudi nekaj živeža, obleke in dvokolo, kar je bilo na podstrešju. Domači gasilci in sosednji iz Motovilec so skupno z ostalim prebivalstvom rešili čevljarsko orodje in vso hišno opremo. Skoda znaša okrog 150.000 dinarjev, a poslopje ni bilo zavarovana gospodarskega poslopja ter svinjakov in drvarnice. Ta znaša okrog 280.000 din, zavarovano pa je bilo le za 80.000 din. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz sosednjih vasi. Vzrok požara ni znan. VUČJA GOMILA — 23. marca so imeli v Vučji gomili še en požar, ki ga Je povzročilo kurjenje trnja, posekanega pri čiščenju gozda. Ker je zapihal veter, se je požar razširil po gozdu. Vžgali so se tudi kupi vejevja, ki je bilo pripravljeno za drva. Na srečo so požar še hitro omejili in zatrli, da znaša škoda v državnem gozdu, last Gozdne uprave v Soboti, le 14.500 din, kar je bilo zavarovano, v privatnem gozdu, last Sandorja Ciguta iz Vučje gomile št. 108, pa 2000 din. To je ponovno svarilo, da moramo biti v tem času v gozdovih posebno previdni! KUŠTANOVCI — 21. marca je povzročil požar, ki Je nastal v dopoldanskih urah pri Aleksandru Novaku v Kuštanovcih št. 44, okrog 70.000 din škode. Zgorel je del gospodarskega poslopja, ker so ostalo obranili gasilci in vaščani. Skoda Je delno krita z zavarovalnino. RADGONA Lani so v Radgoni v rekordnem času postavili enosmerni most, ki že služi svojemu namenu. Tako so porušili naravno pregrado, ki jo je dajala Mura, in odprli pomembno pot iz naše države v sosednjo Avstrijo. Sedanji začasni most pa bodo sčasoma zamenjali z železobetonskim mostom, ki ga bo postavilo naše gradbeno podjetje »Konstruktor« iz Maribora. Na to veliko delo se že pripravljajo. V bližino sedanjega mostu so že navozili precej gradbenega lesa. Z delom pa bodo začeli že v prvi polovici letošnjega leta. KOSTANJ Kraja koles je zamikala tudi Stanka Stanjka iz Kostanja. Izpred poslopja Ljudske milice v Bučkovcih je odpeljal dvokolo, seveda tuje, toda sreče z njim ni bilo. Izsledili so ga in ukradeno kolo je moral vrniti. Pouk podobnim — vse pride na dan, nečedno in kaznivo dejanje še toliko bolj. IVANJKOVCI Pred kratkim so se v Ivanjkovcih zbrali zastopniki vaških organizacij SZDLJ. Na seji so enodušno glasovali za delegata Ivana Kelemino, ki jih bo zastopal na bližnjem kongresu OF v Ljubljani. POPRAVEK V »Objavo« Prostovoljnega gasilskega društva M. Sobota dne 20. marca 1953 se je vrinila tiskarska pomota. Namesto »Rok dostavitve ponudbe 10. VI. 1953« se glasi pravilno »Rok dostavitve ponudbe 10. VI. 1953«. Podobno je imel tiskarski škrat svoje prste vmes v članku »Soboški plavci mnogo obetajo«, ki je bil objavljen 13. marca. Pri naštevanju »nadarjenih plavcev, ki obetajo mnogo ne samo za Soboto, ampak za vso Slovenijo, kot so:« je treba črtati besedici »ter pionirja« in se pravilno glasi: »Korpnikova, Meleš, Šeruga, Šiftar in Kramberger.« VENČESLACI — 9. marca dopoldne so otroci zažgali gospodarsko poslopje Ernesta Vizjaka v Venčeslavcih št. 112. Kljub temu, da so na kraj požara prispele štiri sosednje gasilske čete in domači vaščani — gasilskega društva v Venčeslavcih namreč nimajo — Je požar povzročil ogromno škodo; poleg sena in slame so zgoreli tudi vozovi in razni kmetijski stroji v vrednosti 230.000 din, kar je delno krito z zavarovalnino. ŠALAMENCI — 22. marca zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje Stefana Kovača v Šalamencih. Iz šupe in drvarnice se je požar hitro razširil po vsem gospodarskem poslopju. Zato tudi z motorko niso mogli več preprečiti velike škode, ki jo je povzročil požar z uničenjem sena in slame, ostrešja ALI SI ŽE ČLAN AVTO-MOTO DRUŠTVA? Če še nisi, pa le pristopil Avto-moto društvo „Štefan Kovač“- v Murski Soboti je vzgojilo doslej že precej motoristov in šoferjev; vrata društva pa so še vedno odprta vsakomur. Najprej pa nekaj besed o pogojih, članarini in podobnem, o čemer se zadnje lase precej govori. članarina za redne člane je sicer res dvignjena od 10 na 100 din. Zato je vsak član nezgodno zavarovan — do 100.000 dinarjev v primera trajnih posledic nezgode. S tehničnimi novostmi iz avtomobilizma in drugače lepo opremljeno in izpopolnjeno revijo ..Življenje in tehnika" prejeme na dom vsak član društva. Avtomobilist ali motorist, ki redno pladnje članarino, bo imel tudi motnosti cenejših nabav raznega materiala v posebni trgovini s tehničnimi predmeti. Tudi oni člani, ki nimajo lastnih vozil, so nezgodno zavarovani, prejemajo revijo, imajo iste ugodnosti razen nakupovanja v tehnični trgovini, članarino pa dajejo le 50 din na mesec. Tudi podpornih članov ima društvo precej, plačujejo pa mesečno 10 din. Torej, pogoji so zelo ugodni, dela dovolj; če vas veseli avtomobilizem ati motorizem — potem pridite v soboško Avtomoto droštvo! Bodonski Partizan se pripravlja za Prekmurski festival Pred tedni je tudi bodonska mladina ustanovila telesnovzgojno društvo Partizan s predsednikom društva Frančekom Gerenčerjem ter načelnikom Rihardom Barfijem in načelnico Anko Lednik. Društvo ima že 120 članov Pred dnevi pa je imel odbor sejo skupno z mladinskim odborom in so razpravljali, kako bodo uredili igrišče za odbojko in nogomet Menili so se tudi, kaj bodo pripravili za proslavo občinskega dneva in za Prekmurski festival. Za to priliko bodo zbrali tudi najboljše pevce iz vse občine. Tudi na kulturni dom v Soboti niso pozabili. Sklenili so, do bodo šli pomagat graditi kot POTUJOČA TEHNIČNA DELAVNICA ZA POPRAVILA KMETIJSKIH STROJEV Prodajalna kmetijskih strojev v Murski Soboti, ki že nekaj mesecev na veliko presenečenje vseh dobavlja našim zadrugam, državnim posestvom in zasebnim kmetovalcem poljedelske stroje in orodje vseh vrst, pripravlja v teh dneh novo presenečenje — potujočo tehnično delavnico za popravila kmetijskih strojev in orodja. Nedvomno bodo to pridobitev pozdravili vsi naši kmetovalci in se je tudi s pridom okoriščali. prostovoljci. Kajti mladinci ne morejo prispevati kakega materiala. ker ga sami nimajo. Čerček. MALI OGLASI SPREJMEMO v službo več kvalificiranih soboslikarjev in pleskarjev Plače po tarifnem pravilniku. Službo lahko nastopijo takoj. — »Slikoplesk«, Ljutomer. PRODAM ali zamenjam za radijski sprejemnik šivalni stroj za šiviljo. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo Usta pod šifro »Zamenjava«. PRODAM dva kosa železne traverze, dolžina 5 m. Na željo postavim v Mursko Soboto. Koltaj. Prosenjakovci. HARMONIKO klavirsko prodam. Gostilna Zekš, Tišina. Prodam ali zamenjam za tako domačijo na Murskem polju: hišo s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, pivnico, drvarnico, svinjaki, vrtom, njivo in dvoriščem, ograjenim z brajdami — 7 arov zemlje v predmestju Čakovca. Naslov v prodajalni časopisov »Panonija« Ljutomer. POZOR ZADRUGE IN KMETOVALCI! Kmetijska zadruga Gornji Petrovci razpolaga z večjo količino apnenega dušika za spomladansko setev. Kdo rabi, naj pride z vrečami, ker so papirnate vreče raztrgane. TEDENSKI KOLEDAR Petek. 3. aprIla — Žarko Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja, 5. aprila — Velika noČ Ponedeljek, 6. aprila — Peter, Ivo Torek, 7. aprila — Herman, Radivoj Sreda, 8. aprila — Albreht, Viljenka Četrtek. 9. aprila — Tomaž, Ljubomir Petek, 10. aprila — Apolonij, Sreča Sobota, 11 aprila — Leon, Rada Nedelja, 12. aprila — Julij, Lazar GIBANJE SONCA: v petek, dne 3. aprila vzide ob 5.39, zaide ob 18.33 ari; v četrtek, dne 9 aprila vzide ob 5.28. zaide ob 18.41 uri. GIBANJE LUNE: zadnji krajec 7. aprila ob 5.58 uri. SPOMINSKI DNEVI: 5. aprila 1903. leta so bile velike demonstracije delavcev in visokololcev v Beogradu, ki sta jih organizirala delavska voditelja Dimitrije Tucovič in Radovan Dragovič. Osovraženi Obrenovičev režim je videl v teb demonstracijah signal za začetek revolucije v Srbiji, zato je oblast streljala na ljudstvo in je bilo 5 demonstrantov ubitih. več pa ranjenih. — 6. aprila 1941. leta sta Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo. Bombardirana sta bila Beograd to Split. — 6. aprila 1945. leta je Jugoslovanska armada osvobodila Sarajevo. — 9. aprila 1848. leta je deputacitja s Kranjskega dosplea na Dunaj, kjer je izročila zahteve Slovencev. — 11. apriia 1864. leta je bila ustanovljena Slovensta Matica; njen tajnik Je postal France Levstik. SEJMI GORNJA RADGONA: Prvi torek v aprilu — živinski. LJUTOMER: 9. aprila — živinski in kramarski. VIDEM OB ŠČAVNICI: 25. aprila — živinski in kramarski. KINO SOBOTA predvaja od 3. do 6. aprila angleški film »ANA KARENINA«. Od 7. do 9. aprila angleški barvni film »SINJA LAGUNA« IVANJKOVCI predvaja 5. aprila »NORČIJE V OPERI«. 12. aprila slovenski, film »NA SVOJI ZEMLJI«. GRAD predvaja 5. in 6. aprila francoski film »Parmska kartuzija« — 12. aprila ameriški film »Bojeviti O'Flynn«. Vsak teden ena NEUSPELI NAPAD Vodja: »Prijateljčki, vpijte! Napad je najboljša obramba. Dokler bomo mi vpili, nasprotniki ne bodo prišili do besede ...« Po nekaj tednih, ko se je zvedela resnica, je nastal premor-molk. Vodja: »Prijateljčki, Jaz ne morem nič več, tako sem že hripav.« VREMENSKA NAPOVED za čas od 2. do 9. aprila V splošnem nestalno s pogostimi padavinami, deloma močnejšega značaja in razmeroma hladno, v jasnih nočeh nevarnost slane. Padavine se pričakujejo predvsem 3. ali 4 in okrog 7. aprila. Janez Švajncer: (25) STRELI NA MEJI Ko so tihotapci po Jocovem neuspehu pod Katinim oknom gnali živino čez mejo, so komaj odnesli pete. Joco je iz maščevanja zabičil graničarjem, naj skrbno zastražijo mejo. Psa niso več puščali v karavli, temveč so ga jemali s seboj. In tako je pes zavohal tihotapce in jih izdal z lajanjem. »Bežal sem za ostalimi, ko da bi me preganjal veter,« je pripovedoval Cmager »Živina je bezljala, da me je kar zanašalo. Nekje Je pokalo in mimo ušes so mi žvižgale krogle. K sreči graničarji nobenega niso zadeli. Povem pa lahko, da takega straha niti na fronti nisem doživel. Prevrnil sem se čez hlod in zletel čez kup gnoja in ne vem, s čim sem se oprasnil, da sem na pol polomljen ušel nevarnosti. Vidite, strah me je tako prevzel, da me ne bi nič bolelo, četudi bi si polomil vse kosti. Vinko ni mogel pozabiti, kar so doživeli na meji Niti časa ni imel, da bi potegnil revolver. Šele v Avstrji si je opomogel od strahu. Zato je razmišljal, kako bi preslepil graničarje. Misli so se mu križale z mnogimi načrti. Nato se je spomnil na Anzo. Nekaj bo že vedel, si je dejal in zavil proti hlevu. Anza je pokrit s konjsko plahto enakomerno vlekel dreto in pihal skozi odprta usta. Vinko je ugasnil žepno baterijo in ga nekajkrat stresel. »Anza, ali že spiš,« ga je poklical. Hlapec je zabrundal zaspano: »Kaj pa je?« »Jaz sem,« je odgovoril in mu posvetil v obraz. »Anza, vstani malo. Nekaj bi rad govoril s teboj.« Anza si Je z roko zasenčil oči, zdehnil in se leno pretegnil. »Pri miru me pusti,« je nejevoljno odvrnil. »Že ves večer mi roji po glavi, kako bi prelisičili graničarje,« je šepetal Vinko, kakor da se pogovarja s samim seboj. »Nič pametnega Še nisem našel. Zdaj bo zapadlo preveč snega, da bi še mogli hoditi čez mejo. Zato bom nakupil čimveč živine — sem že naročil mešetarjem, naj oblezejo vse hiše __ nato pa bomo počakali tako dolgo, dokler ne bo boljša pot. Biti moramo previdni da nam je graničarji ne zagodejo. Saj veš, da nas ima Joco v želodcu. Noče nam več pomagati. Gra- ničarji stražijo mejo, da je težko priti mimo njih. Na vsak način nas hočejo ujeti, nam vzeti živino — prste naj si obliznejo — in nas pretepsti in mogoče celo zapreti. Ti si včasih vedel kakšno pametna daj, še zdaj zini katero. Mi boš pomagal?« Ko se Anza ni oglasil, je posvetil vanj in opazil, da je med njegovim pripovedovanjem zaspal »O, ti klada zaspana,« se je razjezil in ga stresel. Nejevoljno mu je še enkrat vse razložil. »Ja, previdni bomo morali biti,« je zaključil Anza in si potegnil plahto do vratu. »Seveda, saj tudi jaz to vem. Mogoče bi ti kaj vedel, da bi se zmenila?« je hlastno vprašal Vinko. »Čakaj, da malo premislim.« Anza je mežikal z očmi in gledal v prižgano baterijo na ležišču. »Tisti pes tam blizu meje je najbolj nevaren.« »Na to se nisem niti spomnil. Z lajanjem nas izdaja graničarskemu psu v karavli.« »Veš kaj? Reci kmetu, naj zapre psa v hlev, da ne bo renčal na nas.« »Da bi?« »Zakaj ne? Kmet te bo ubogal, če mu boš kaj dal. Denarja se ne bo branil.« Vinko se je presedel na trdem ležišču. »Seveda! Ti si fant od fare. Kmetu bom dal nekaj kovačev, da bo zaprl psa, ko bomo šli mimo njegove hiše.« »Se na druge stvari sem pomislil.« »Povej že no,« je silil Vinko. »I, takole se mi zdi. Mi smo navadno bili skupaj, ti pa si šel malo pred nami. Ce bi tebe graničarji dobili, bi mi vsi za teboj padli v kašo. Malo drugače bi bilo treba napraviti.« Vinko je radoveden poslušal in posmrkoval. »Toliko nas je že, da bi se lahko razdelili. Eden bi šel naprej prazen, drugi za njim bi gnal teličko ali kravo ali vola, kakor bi pač ti hotel. Tudi za tem bi postavil vmes še enega ali dva, ki bi nas takoj obvestila, če bi se s prednjima dvema kaj zgodilo. Bolje je izgubiti malo, kakor vse.« Anza je utihnil in gledal v strop, kjer je počival odsev luči. Vinko se je razgrel. Dvignil je obrvi, prikimal in spregovoril z drhtečim glasom: To si bom zapomnil. Napraviti pač moramo tako, da nam ne bo spodletelo.« »Kaj pa, če bi nas financarji dobili?« »Teh se ni treba bati preveč. Podnevi prežijo za človekom, ponoči ne upajo nikamor Strahopetni so in se bojijo, da bi kje dobili po grbi,« se je Vinko zasmejal in poravnal slamo, na kateri je sedel. Tedaj je močno potrkalo. Oba sta se zdrznila in se prestrašena spogledala. Vinko je takoj ugasnil luč. »Tiho bodiva,« je zašepetal. »Dobro, da sem zapahnil vrata. Če je tujec, ga ne bova spustila noter.« Trkanje na vrata ni ponehalo. Kmalu sta slišala moški glas: »Anza, odpri mi! Tako sneži, da ne morem nikamor več.« Vinko ni spoznal glasu. Pritajeno je dihal in se nagnil k Anzi. Moški glas Je nadaljeval: »Anza, odpri mi. Saj me vendar poznaš Jaz sem, Ojsterman!« Anza je stisnil konjsko plahto, iskal Vinkovo roko in šepetal: »Si videl, da ni res, kar si govoril o financarjih. Vedno lazijo okoli oglov in prisluškujejo. Nič mu ne bova odprla. Po glasu sem ga spoznal. Saj to je financar Mojzer!« »V gostilni bi rajši ostal in ne lazil okoli,« je ušlo Vinku. Tihotapci so zavili po bližnjici. Pred odhodom je Vinko naročil: »Anza. ti boš šel na čelu skupine, vi trije pa pred njo. Ker boste praznih rok, vam ne bo težko. Če bi bilo nevarno, nam takoj sporočite, da se bomo umaknili.« Z njimi je bil nocoj prvič Peter Močnik, edini sin kmetice na meji. Marsikaj je že prenesel čez, bil je že celo v Gradcu, toda živine še ni pomagal gnati. Bil je pritiklave postave, nekoliko kozav v obraz, s Črnimi brki pod nosom. Na glavi ga je kazil izrastek, ki je nastal potem, ko se je stepel s fanti na vinotoču in ga je eden udaril s kolom. Toda to ga še ni tako bolelo. Dekleta pri fantih niso toliko gledala na lepoto, kakor na to, koliko je kdo imel doma ali pa pod palcem. Vse bi bilo dobro in Peter se ne bi grizel, če bi imel vsaj prsi kakor drugi fantje. Bile pa so ploščate in jih ni mogel zakriti, da ne bi takoj vsakemu padlo v oči. Se ko ie obiskoval osnovno šolo mu je nekdo rekel, da ima takšne prsi kot kura. Tako se ga je od tega dne prijelo ime »kurjeprsnik«. Tudi oblačil se je površno V nedeljo zvečer je vrgel čevlje pod posteljo in jih pustil ležati tam do prihodnje nedelje, ko jih je zopet nataknil na noge. Nič drugače ni ravnal z obleko. Odložil jo je na posteljo ali na mizo in Je ni dal zlikati dasi mu je mati prigovarjala, naj bi ne bil takšen. Bolelo jo je, saj so bili še viničarski fantje oblečeni lepše kot on.