56 Za boljšo prakso Andreja Jereb, itniv. dipl. ped. V V UCECA SE DRUŽINA Tudi starši potrebujejo šolo POVZETEK V času ne ne hi d h sprememb, vedno več neosebnih vzgojnih vplivov (internet, televizija, revije ...) in hkrati ob krajšanju časa. ki ga starši aktivno preživijo s svojimi otroki, se vsaj v dobi mladostnišlva svojih otrok starši večkrat znajdejo v zagati, kako naj pravilno vplivajo na svojega otroka. S tem namenom se predvsem v osrednji Sloveniji zadnje desetletje ustanavljajo številne šole za starše, katerih namen je informirali, izobraževali starše in jim nuditi ustrezen prostor za izmenjavo izkušenj iz njihove vsakdanje vzgojne prakse. S tako pomočjo nastajajo učeče se družine, ki zmorejo z uspešnim obvladovanjem vsakodnevnih stresov in konfliktov, nenehno refleksijo skupnega življenja in ob iskanju kakovostnejših oblik sob i vanj a premagovali vsakodnevne izzive. Ključne besede; družinska andragogika, pomoč staršem pri vzgoji, kakovostna vzgojna praksa, učeča se družina, šola za starše L Starševstvo je poklic, ki ga večina ljudi opravlja brez predhodne priprave,. 'jubežen je resda ena temeljnih lastnosti, ki jo pričakujemo od staršev, vendar ni dovolj. Kakšen bo posameznik v vlogi starša, je odvisno od mnogih osebnostnih značilnosti. Veliko ljudi je prepričanih, da se ljudje za to vlogo usposobimo že v mladosti, v svoji izvorni družini. Toda procesi primarne socializacije ne posvečajo dovolj pozornosti usposabljanju mladega Človeka za morebitno kasnejšo vlogo starša. Poleg tega se v sodobni družbi dogajajo nenadne spremembe, ki zahtevajo drugačen način življenja, kot so ga odrasli živeli v svojem otroštvu. Metoda posnemanja modelov starševskih vlog zato ni več učinkovita, včasih je celo povsem neustrezna. Ljudje po- trebujemo dodatno izobraževanje za starševsko vlogo, saj vzgoje in starševstva ne moremo razumeti le kot naravno sposobnost in danost. Se sploh, če si priznamo, da je starševstvo ena najodgovornejših in verjetno najtežjih vlog v življenjskem ciklu družine. Lahko ga razumemo tudi kot poklic, ki pa ga veČina opravlja brez vsakršne predhodne priprave. Družina in starši vplivajo na oblikovanje intelektualnega, socialnega, čustvenega in moralnega sveta otrok. Odnosi, ki prevladujejo v družini, ter občutka ljubezni in varnosti, ki ju otrok doživlja ali pa ne doživlja v družini, ga zaznamujejo za vse življenje. Pomen družine za posameznika je torej neprecenljiv. Starši, ki jih pri vzgoji vodita zgolj pripravljenost in volja, so tako v prizadevanjih pomagali otroku različno uspešni. 42 Za boljšo prakso KLASIČNA ŠOLA NE IZOBRAŽUJE ZA STARŠEVSTVO Ze v delili Platona in Aristotelu zasledimo idejo o pomembnosti nalog starševstva, za katero je potrebno določeno znanje. Komensky je poudarjal, da je pedagoško neznanje staršev nevarno za otroke, Rousseau je menil, da starši nosijo največjo odgovornost za vzgojo otrok, Frobel je dajal velik pomen v razvoju otrok materi, Pestalozzi je poudarjal vitalno vlogo staršev pri vzgoji (Maleš v Pšunder, 199$, str. 81). Ob takih ugotovitvah in razmišljanjih so nastala tudi strokovna dela, ki so namenjena predvsem materam, Za izobraževanje staršev, ki je del družinske andragogike, se pojavljajo različni strokovni izrazi; izobraževanje za starševstvo, svetovalno delo za starše, izobraževanje za družinsko življenje, delo s starši. O tem, kaj vsebinsko obsega izobraževanje staršev, zasledimo različne opredelitve, in sicer: ■ pomoč staršem za učinkovitejše starševstvo, ■ celotno družinsko življenje, ■ vprašanja, ki so vezana na vzgojo otrok, ■ vsako učenje staršev za prevzemanje različnih vlog v družini in vključuje tudi vzgojno komponento, komponento razvoja posameznikove osebnosti (Pšunder, 1998). Pri opredelitvi izobraževalnih ciljev vzgoje za starševstvo lahko zasledimo najmanj tri cilje: ■ pomoč staršem, da znajo poiskati ustrezne strokovnjake, ■ pomoč neuspešnim staršem, ■ pomoč staršem za vzpostavitev pozitivnih odnosov med njimi in otroki (prav tam). Različen odnos staršev do izobraževanja nas navaja k razmisleku, da moramo k staršem pristopiti različno, oblikovali različne programe in razmišljati predvsem o tem, kako jih motivirati za izobraževalne vsebine o vlogi in nalogah starševstva. Institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev, je na prvi pogled malo, predvsem zato, ker največkrat to ni primarna dejavnost organizacij, v okviru katerih poteka. Ličenova (1997) navaja sledeče organizacije, ki se tako ali drugače ukvaijajo z vzgojo in izobraževanjem staršev: ■ ustanove, ki jih obiskujejo otroci: vrtci, šole, društva, cerkve • zdravstvene ustanove; Šole za bodoče starše, svetovanja za doječe matere, izobraževalni programi za starše bolnih, liendi-kepiranih otrok, ■ ljudske univerze in druge andragoške ustanove, ■ ustanove za socialno delo, ki se ukvarjajo predvsem s starši posvojenih otrok, rejniki, ■ mediji: televizija, Časopisi, revije, radio, zbirke ..., ■ svetovalni centri, ki se ukvarjajo s šolsko, zdravstveno in mentalnohigiensko problematiko, Najpogosteje se starši izobražujejo v institucij ah, ki jih obiskujejo njihovi otroci Odnos do izobraževanja se pri vsakem od staršev razlikuje. V grobem lahko starše glede na njihov odnos do izobraževanja za vlogo staršev razdelimo v tri skupine: ■ Starši, ki izobraževanje sprejemajo z veliko zadržki, se ne poslužujejo knjig ali revij, ki so namenjene vzgoji otrok, in se ne zanimajo za organizirane oblike izobraŽevanja. Menijo, da se največ naučijo ob otrocih. • Starši, ki izobraževanje sprejemajo, vendar le v primeru, ko rešuje dejanske probleme, odpravlja težave. Izobraževanju torej pripisujejo kurativno vlogo, * Starši, ki izobraŽevanje povsem sprejemajo, ga razumejo kol preventivo in se jim zalo zdi popolnoma smiselno in potrebno (Ličen, 1999). 58 Za boljšo prakso Starši začnejo iskati znanje šele takrat, ko naletijo na problem, ki ga sami ne znajo rešiti. ' knjižnice s centri za samostojno učenje ali kol organ i zaton ce raznih predavanj, izobraževalnih srečanj za starše. ■ skupnosti, kot sta soseska, lokalna skupnost. Najpogosteje se starši izobražujejo v insti-lucijah, ki jih obiskujejo njihovi otroci. To je zanje najbolj razširjena organizirana oblika pridobivanja znanja v naši praksi in naj bi pripomogla h dvigovanju kakovosti domačega okolja, ki vpliva na vzgojo in izobraževanje otrok. Tradicionalno izobraževanje staršev navadno vključuje- predavanja na določeno temo, za katero predavatelji menijo, da jo starši potrebujejo. To je sicer boljše kot nič, vendar ni posebno učinkovito, saj tema ni izbrana na podlagi potreb in zanimanja staršev. Tako ostajajo ti največkrat nedejavni opazovalci oz. lahko predavanje pri njih vzbudi celo občutek nezaupanja v njihove starševske sposobnosti. Če hočemo, da bo izobraževanje uspešno, moramo upoštevati interese staršev, ker bodo le tako postali aktivni sodelavci. Novak (1998) razume idealni model partnerstva na področju izobraževanja kot nenehni učeči dialog o učenju med vsemi udeleženci, to pa pomeni, da moramo upoštevati načela sodelovanja s starši, kot so spoštovanje osebnosti staršev, upoštevanje njihovih individualnih posebno- sti, njihovo aktivno sodelovanje ... Izobraževanje staršev mora biti dinamično, dopolnjevati mora njihovo znanje, razvijati vzgojne sposobnosti ter krepili vzgojno naravnanost. Cilji in rezultati morajo biti jasno opredeljeni, saj bodo starši veliko raje sodelovali, če bodo vedeli, da bo pridobljeno znanje koristilo njihovim otrokom. Opaziti je mogoče, da veliko staršev od takega izobraževanja pričakuje hitre recepte. Toda pot do uspešnega starševstva ne vodi preko receptov. Tako kot »zdravila, ki jih dobimo na recept, ne pomagajo vsem ljudem enako« (Pšunder, 1998, str. 7), tako tudi ni ene same poti za dobro starševstvo. USPOSABLJANJE ZA VLOGO STARŠEV Večino znanja in spretnosti, ki jih potrebujemo za starševsko vlogo, pridobimo po neformalni poti. S pisanjem in računanjem se ukvarjamo vsaj od prvega razreda osnov ne-Šole dalje, za poklicno delo se usposabljamo leta in leta, s starševstvom pa se ponavadi začnemo ukvarjati takrat, ko nas razmere privedejo do tega. Mladi starši, ki ne vedo, zakaj dojenček neutolažljivo joče, ali starši, ki »vijejo roke ob pubertetniških integralih«, lahko iščejo nasvete pri sorodnikih in znancih ali pa se izobražujejo v šoli za starše. LiČenova ugotavlja, da starši začnejo iskati znanje šele takrat, ko naletijo na problem, ki ga sami ne znajo rešiti. Knjige in revije kot vir izobraževanja uporabljajo starši z višjo formalno izobrazbo, ki jim v pisnem gradivu Zanimivi so izsledki ankete, ki jo je izvedla Ličenova (1999) in dajejo odgovor na vprašanje, kje starši največ izvedo o vzgoji svojega otroka. Anketiranci so kot vir učenja na prvem mestu navedli knjige in revije, ki se jih poslužuje 45,7 odstotka vseh vprašanih. Sledijo Sodelavci, pri jatel ji in znanci, nanje se obrača 42,7 odstotkov anketiranih. Na tret jem mestu je šola z 32,2 odstotka, nato TV in radio s skupno 27,5 odstotka. Kot vir učenja 13,5 odstotka anketiranih navaja tudi stare starše, 8,6 odstotka izkušnje in 1,2 odstotka kalehezo (glej Ličen, 1999, str. 259). 59 Za boljšo prakso ni težko poiskali tistega, kar potrebujejo. Starši, ki se manjkrat srečujejo s knjigo, odgovore na svoja vprašanja raje poiščejo pri prijateljih in sodelavcih. Pri izobraževanju za starševske vloge bi si morali v večji meri prizadevati za izobraževanje na zalogo, saj bi staršem to omogočilo, da bi zaceli problem reševati takoj. Do marsikaterih nesporazumov med otroki in starši sploh ne bi prišlo, Če bi bili ti opremljeni z več znanja, ki zadeva medosebne odnose, vzgojni stil, komunikacijske spretnosti ipd. POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU STARŠEV Vsi izobraževalni programi, tudi izobraževanje staršev, se morajo gibati med cilji in realnostjo; med stanjem v praksi, ki se izraža v potrebah, in med cilji, ki jih želi družba doseči (Kranjc, 2000). Vendar izobraževanje staršev ni le družbeno opredeljeno, ampak ga pogojujejo tudi individualne potrebe in znanstvena spoznanja, ki jih družha še ni v celoti sprejela. Uspeš nosi in učinkovitost izobraževalnih programov je vselej odvisna od predhodnega raziskovanja, poznavanja dejanskega stanja, kot se kaže v praksi, razvojnih usmeritev, potreb in jasno zastavljenih ciljev, MohorciČ Špolarjeva (1996) navaja, da je potreba v anglosaksonski literaturi označena kot merljiva razlika med zdajšnjim in želenim stanjem. Collins potrebo po izobraževanju opredeljuje kot »individualno potrebo ali Željo«, Njegova opredelitev je v izobraževanju odraslih pripeljala do pojmovanja besede potreba v smislu »potreba, ki jo čutimo, vendar ji nismo zadostili«. Po njegovem mnenju je to potreba, ki jo je treba prepoznati in uresničiti na individualni ravni. Zato se mora posameznik odločati, izbirati ali razvrščati" Številne vnaprej ponujene izobraževalne možnosti, ki naj bi že upoštevale potrebe, kijih imajo, 60 Za boljšo prakso lz rezultatov raziskave Prihodnost izobraŽevanja odraslih v Evropi (Eurodejphi 95) (Leirman. Krajnc, 1995) vidimo, da odrasli prebivalci Slovenije uvrščajo potrebo po izobraževanju za dom in družino, kamor lahko Štejemo tudi izobraževanje staršev, dokaj visoko. Stopnja pomembnosti tovrstnega izobraževanja znaša 5,7 in je postavljena na Četrto mesto, za razvojem osebnosti, dati pomen življenju in učiti se učiti. V ostalih evropskih državah znaša ta stopnja 4,8, je torej nižja kot v Sloveniji in na predzadnjem mestu (prav tam). Potrebe ugotavljamo večplastno: ■ z analizo dejavnosti, za katere je posameznika ali skupino treba usposobiti ali si za to prizadeva sam, ■ z določanjem znanja, spretnosti ali drugih osebnostnih lastnosti, ki jih za tako dejavnost potrebuje, ■ z ugotavljanjem posameznikovega znanja in izkušenj ter ■ z identificiranjem manka, ki ga posameznik glede na cilje mora zapolniti - z identifikacijo individualne izobraževalne potrebe torej. Ugotavljanje potreb je tesno povezano z vrednotenjem, ki nam ves čas kaže položaj na poti do cilja. Daje potreba po izobraževanju staršev velika, lahko sklepamo tudi zato, ker Slovenci družino uvrščamo v sam vrh svoje lestvice vrednot. Poslavljamo jo na drugo mesto, takoj za delom, s tem daje razlika med njima praktično zanemarljiva (glej Četrtič lstenič, 1995, str. 70). Če izhajamo iz prepričanja, da je človek za to, kar mu veliko pomeni, pripravljen marsikaj narediti, lahko sklepamo, da so partnerji in starši pripravljeni vložiti svoj čas in trud v kakovostno družinsko življenje. Delno lahko k temu pripomoremo ludi z izobraževalnimi programi. Največkrat po programih za starševstvo sprašujejo starši predšolskih otrok. Podobno je tudi v razvitih evropskih državah: tudi tu ostaja družina kljub vsem spremembam in različnim družinskim oblikam temeljna vrednota. Po podatkih, ki jih navaja Bajzek (1995, str. 116), je na lestvici sistema vrednot Evropske skupnosti družina na prvem mestu. Potrebe po izobraževanju staršev moramo ugotavljati tudi z vidika vsebine. Najpogostejše potrebe po izobraževanju staršev predšolskih otrok glede na vsebino povezujejo z: ■ izbruhi jeze in trme, ■ nagrajevanjem in kaznovanjem - motivjra-njem otrok, • tekmovalnostjo med brati in sestrami, • navajanjem na osnovna pravila v družini in družbi. Družine šoloobveznih otrok se sodeč po odgovorih v intervjujih (glej Ličen, 1999, str. 297) ukvarjajo z: • prilagajanjem otrok na pravila, • ličnimi težavami, ■ zdravstvenimi težavami, ■ nezaninianjem otrok, • puberteto. Starše mladostnikov pa najbolj obremenjujejo naslednji problemi, ki jih navezujemo na potrebe po izobraževanju staršev: ■ upornost, ■ strah pred drogami in zasvojenostjo, • spolnost najstnikov, • strah, da bodo mladostniki odšli od doma, • strah pred motnjami hranjenja (prav tam), Tudi vsebinsko je izobraževalni program potrebno prilagoditi potrebam staršev. Kot vidimo, so teme, ki jih zanimajo, odvisne od 61 Za boljšo prakso starosti njihovih otrok in se navezujejo na specifične prelomnice oz. značilnosti posameznega razvojnega obdobja, ki od staršev zahtevajo več dejavnosti in v družinsko Življenje pogosto prinašajo novo dinamiko. CILJI IZOBRAŽEVANJA STARŠEV Izobraževanje staršev si za cilj postavlja preventivno delovanje, medtem ko je naloga družinske terapije reševanje problemov v smislu kumtive. Pri postavljanju ciljev naletimo na dve vprašanji. Prvo se nanaša na vsebine in spoznanja, ki naj bi jih starši z izobraževanjem pridobili, drugo pa na stališča in vrednote, ki naj bi jih s pomočjo izobraževanja spremenili. Cilji se oblikujejo glede na to, katere lastnosti so v določenem okolju zaželene in kaj se od staršev pričakuje. H ar man in Brini (1980) navajata sedem tipov staršev, ki se pojavljajo kot zaželeni v različnih obdobjih; • ljubeči in razumevajoči starši, ki sprejemajo svojega otroka, • starši, ki sledijo svoji vlogi, ■ starši, ki razumejo otrokov razvoj. ■ starši, ki prepoznavajo in razumejo vplive svojega vedenja na otroka, • starši kot reševalci problemov. • starši, ki znajo vodili dom, • sproščeni, naravni starši, ki se v svoji vlogi prijetno počutijo. Iz zaželenih lastnosti izhajajo operativni cilji izobraževanja. S pomočjo izobraževanja želimo vplivali na starše, kajti samo izkušnje niso dovolj. Izkušnje moramo miselno predelati in jih povezati v sistem znanja. Izobraževanje naj pripomore h kakovosti Življenja staršev in s tem celotne družine (Ličen, 1997). Cilji izobraževanja staršev so individualno, znanstveno in socialno pogojeni, saj izhajajo iz potreb ljudi, razvitosti teorije in položaja družine v družbi. Cilje določajo: a) Starši in njihove potrebe: To je osnovno izhodišče izobraževanja staršev. Ker se starši vključujejo v izobraževanje na podlagi lastne želje, izobraževanje v osnovi nima intervencijskega značaja. Cilji so odvisni od starosti otroka. Z vsebinami programa lahko povežemo dva cilja: spoznavanje otroka, razvojnih zna-čilnosli in otrokovih potreb ter spoznavanje razvoja odraslega in njegovih potreb. Končni cilj je samo-izobraževanje staršev. Izobraževanje staršev naj bo odgovor na potrebe tistih staršev, ki želijo več vedeli o svojih otrocih, jih drugače obravnavati in se o tem pogovarjati z drugimi starši in strokovnjaki (Ličen, 1997). b) Razvoj stroke, nova odkritja družbenih in drugih ved: Ob potrebah, ki jih izražajo starši, se pojavljajo tudi tiste izobraževalne potrebe, ki jih vidita stroka in družba. Če izobraževanje izhaja le iz potreb. ki jih predpostavijo strokovnjaki, gre za intervencijsko dejavnost. c) Zahteve in možnosti družbe, ekonomske in tehnične spremembe, razvoj kulture: Cilj izobraževanja staršev je staršem vseskozi posredovati novo znanje in jim razvijati nova stališča, navade in spretnosti, glede na zahteve družbe. Vzroki za to so bili v različnih zgodovinskih obdobjih različni. Prve pobude so prihajale predvsem od socialnih služb, ki so Želele izboljšati razmere v najbolj ogroženih družinah. Izobraževanje za starševstvo ima preventivno vlogo. Končni cilj izobraževanja za starševstvo je samoizo-braževanje staršev. 62 Za boljšo prakso Šole za starše H morale postati organiziran sistem dialoga staršev z družbenim sistemom. 1/ družini potrebujemo več zna nja o učinkovitih načinih sporazumevanja, razumevanja in skupnega ustvarjanja. ŠOLE ZA STARŠE Šole za starše imajo nalogo, da posamezniku preko drugih staršev ali strokovnjakov v konkretni situaciji nudijo znanje, nasvete in razumevanje. Če pa želimo vzpostavili okvire za večjo družbeno vlogo staršev, bi lahko šole za starše postale eden izmed poskusov njihovega organiziranega delovanja. Če trdimo, da je družina osnovna enota vsake družbe, potem naj bi vsak družinski član imel tudi možnost vpliva na širšo družbeno skupnost. Kol pravi K. Pečarič Podobnik (1999a), je soočenje posameznika z večjim družbenim sistemom običajno podobno srečanju don Kihota z mlini na veter, kjer ima vsak svoj prav. Organiziranost staršev lahko pripomore k temu, da starši spregovorijo v jeziku sistema in tako opozorijo nase teč povečajo sliŠanost svojega glasu. V tabeli 2 so prikazane ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem za starševstvo, njihovi projekti in cilji. Podatki nam lahko služijo kot informacija in kot izhodišče za pripravo celovitega kataloga programov in institucij, ki se ukvarjajo s tovrstnim izobraževanjem. Druge šole za starše: ■ Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Srednja ekonomska Šola Ljubljana, Šola za starše mladostnikov, ■ Glotta Nova (društvo Vezi), Dom občanov Nove Fužine - Svetovalnica za otroke, mladostnike in odrasle za družinske, partnerske in druge odnose, ■ OŠ Šmartno pri Litiji, ■ Škofijska klasična gimnazija Ljubljana Šentvid, Šola za starše, ■ Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, ■ PISC - Preventivno informativni svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, • Center za socialno delo Maribor, Svetovalni center za otroke, mladino in starše (prav tam). Glede na projekte, ki so navedeni v tabeli 2 in v seznamu drugih šol za starše, opazimo, da so ustanove, ki se s tem ukvarjajo, zgoščene predvsem v Ljubljani. ZAKLJUČEK Ljudje, ki se odločijo za družino, si želijo, da bi jim ta prinašala zadovoljstvo in osebno izpolnitev. Vendar Še tako velika želja brez zadostnega znanja ne more prispevati k večjemu zadovoljstvu, bogatiti odnosov med starši in oiroki, niti zagotoviti uspešnega osebnega življenja in življenja v skupnosti. Na medosehne odnose, ki zaznamujejo družino in njene člane, vplivajo številni dejavniki: šola, izobrazba, delo, poklic in zaposlitev, sorodstvo idr. Poleg zunanjih vplivov na družino velja omeniti tudi zelo pomemben notranji vpliv, to je vpliv otrok na starše in družinsko Življenje. Družine se srečujejo z različnimi vprašanji, kar narekuje različno obravnavo in pristop. Izobraževalni programi morajo upoštevati razlike in potrebe, ki jih izražajo starši, pa tudi opozoriti na to, katere družinske oblike predstavljajo rizični dejavnik za oirokov razvoj. Za kakovostnejše življenje v družinah in konstruktivne odnose med starši in otroki je potrebna predhodna priprava. Na ta način se lahko izognemo težavam, ki jih družina 63 Za boljšo prakso Tabela 2: Projekti šol za starše v šolskem letu 1998/99 (glej Pečarič Podobnik, 1999, str. 24, 25) Ustanova Projekt Cilj Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana Vloga družine pri preprečevanju zasvojenost staršem predstaviti problematiko zasvojenosti, starše vzpodbudili k odkritemu pogovoru, posredovali informacije Ljubljanski vrtci Šola za starše pomoč staršem pri vzgoji otrok inštitut za razvijanje osebne kakovosti Kako postavili zdrave meje? Kako prisluhnili otrokovim čustvom? ozaveščati in spodbujati starše k uporabi pozitivnih alternativ, spodbujati otroke k večji odgovornosti in sodelovanju ter jih odvračati od agresivnega vedenja, zmanjšati stres m konflikte v odnosih med starši in otroki Viški vrtci Sodelovanje, t ¡gneči otrok r preventivnem programu vrtca izraziti poglede in pričakovanja, ¡/„menjati izkušnje in uskladiti vzgojne cilje in ravnanje Zavod MJSSS Ljubljana Skupaj proti drogi povezovanje staršev, učiteljev in otrok OŠ Božidarja Jakca Šola za starše izboljšati medsebojne odnose med starši in učenci, staršem omogočili pridobitve novih psiholoških in pedagoških znanj o vzgoji otrok, medsebojna komunikacija med starši OŠ Majde Vrhovni k s skupnimi močmi poglejmo drogi v oči ozaveščati, izobraževati in informirati o drogah, usposabljati za prepoznavanje simptomatike uživanja ter svetovati, kam po pomoč za zgodnje odkrivanje ali preprečevanje uživanja drog UP - Društvo /a pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Šola za starše in Starši staršem ozavešČati, vzgajati in reševati problematiko v družinah Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik Psihosocialnu pomoč staršem, svojcem in zasvojenim z ilegalnimi drogami pomoč staršem in svojcem zasvojenih ter tistim, ki sumijo, da njihov otrok zlorablja drogo Frančiškanski družinski center Šola za starše - upajmo si biti starši pomoč staršem pri težavah, ki jih staršem povzroča odraščanje otrok, razumevanje mladostnikov Društvo Vezi Bodimo srečni in uspešni starši pomoč pri razreševanju družinskih odnosov in osebnih problemov 64 Za boljšo prakso prinaša, če se vanjo napotimo brez ustreznega znanja, izobraževalno ponudbo bi morali razširiti zlasti na tiste starše, ki se ne poslužujejo knjig, revij, Časopisov, radia in televizije in se pogosto izogibajo tudi roditeljskih sestankov. Predvsem pa bi jih morali znati motivirati za tovrstna izobraževanja. Ponuditi bi jim bilo treba programe, ki bi bili vsebinsko in metodološko prilagojeni njihovim potrebam. Družine brez konfliktov ni, zato je bolje, da se jih naučimo čimprej reševali. Družinsko življenje se stalno spreminja. Kdor »zadremlje« ob poročnih fotografijah in na podobi družinske idile, se pogosto prepozno zbudi ob nakopičenih problemih, kijih ni hotel videti ali pa jih ni znal reševati. Družinski Člani se spreminjajo, zato moramo nenehno prilagajati in dopolnjevati skupni način življenja. Pri tem moramo biti pozorni, da puščamo vsakemu posamezniku dovolj samostojnosti in hkrati vzdržujemo povezanost in soodvisnost med družinskimi člani. Za odkrivanje svojih potencialov ¡n edinstvenosti potrebujemo avtonomijo, medtem ko nam povezanost daje dragoceno izkušnjo, da nas drugi potrebujejo in skrbijo za nas, da nekomu veliko pomenimo, da jih imamo radi in nas imajo drugi radi. Vsak v družini mora imeti svojo vlogo, s pripadajočimi pravicami Kot smo ugotavljali, je družina sestavljena iz podsistemov, med katerimi potekajo interakcije in učenje. Razmišljati bi morali o programih, ki bi partnerja opremili s spretnostmi za vzpostavljanje in vzdrževanje zadovoljujočega odnosa, ki je temeljnega pomena za oblikovanje starševskega odnosa. Starši naj bi poznali lastnosti, ki opredeljujejo različne odnose znotraj starševskega podsistema in prispevajo k zadovoljujoeim odnosom in s tem h kakovostnemu družinskemu življenju. Tudi starševstvo je proces, spremembe znotraj njega zahtevajo prilagajanje in znanje. Kot nujno vidimo izobraževanje za partnerski odnos. Otrok za zdra vo osebnostno rast potrebuje tako avtonomijo kot tudi povezanost in obveznostmi, tako da so funkcije družinskih Članov usklajene. Z izobraževanjem lahko pripomoremo k trdnejši strukturi družine in razvijanju danosti vsakega družinskega člana. Razmerje do zunanjega sveta določa družina s svojimi mejami, meje med zunanjim in notranjim svetom pa si postavi tudi vsak posamezni član. Vsakdo prinaša v družino nove informacije, izkušnje in spoznanja. S tem se širi obzorje celotne družine. Učeča se družina pa se ne odziva le na nujno spreminjanje, ampak dejavno posega in načrtuje svoj razvoj. V družini se učimo tudi odnosa do sprememb. Družine so namreč različno odprte za novosti, s čimer vplivajo na razvoj posameznika. Vsako obdobje v življenju družine ima specifične značilnosti in razvojne naloge, zato družinsko življenje sproža in zahteva izobraževanje, Obdobja sprememb, tudi stresne situacije, so za učenje ugodna. Menim, da bi staršem v izobraževalnih programih lahko predstavili predvidljive težave in neizogibne spremembe, jim ponudili strategije reševanja in pozitivnega odziva na stres. Vemo, da se v družini učimo interpretirati stresorje in resurse, z vedenjem lahko vplivamo na sprejemanje dogodkov. Rada bi opozorila še na nekaj, kar sicer ugotavljajo tudi starši sami. Vzgojni vzorci, ki so bili Še nedavna dobri, danes niso več zanesljivi in relevantni. Spreminjajoče se razmere zahtevajo prožnost, prilagodljivost in pripravljenost učiti se. Da bi lahko svoje otroke vzgajali za prihodnost, potrebujejo aktualna znanja. Možnosti za izobraževanje staršev v ustanovah, ki jih obiskujejo otroci, so Še zelo neizkoriščene. Partnerski odnosi med starši in vrtci, šolami, društvi, klubi itd. nudijo možnosti za kakovostnejše in učinkovitejše reševanje problemov in nesporazumov ter za proces sekundarne socializacije. Za boljšo prakso 65 LITERATURA Bajzek, J. (1995), Kriza 111 perspektive evropske družine. V Ramovš (ur.), Družina, Ljubljana: Inštitut Anionu Trstenjaka. Čačinovič Vogriniič, G. (1998), Psihologija družine. Ljubljana; Znanstveno in publicistično središče, ČVnitč Islenič M. (1995). Spremembe v družbenem položaju žensk in upadanje rodnosti v Sloveniji, V Rener (ur.), Družine: različne - enakopravne, Ljubljana: Viiritni, llarman, D., Urim, O. G. (1980). Lenrning to be Parents. London, Heverlv Mills; Sage. Knaflič, L. (1999). Družinska pismenost, AndragoSka s po/.nanj a, 5/2, str. 17-22. Krajnc. A. (ur), (1986), Demokratična družina - kaj je to? Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Krajnc, A. (2000). Kdo odloČil o tem, česa se bodo ljudje učili V Andrasoška spoznanja, leinik 6/2, sir. 34-43, Leirman, W.p Krajnc, A. (1995). Prihodnost izobraževanja odraslih v Evropi: Mednarodna primerjalna raziskava o problemih, ciljih, ponudbi in poliliki izobraževanja odraslih. Delfi projekt, Ljubljana: Filozolska fakulteta. Ličen, N. (1995). Učenje za družino. Andragoška spoznanja, 1/34, str. 5-8. Ličen, N. (1997). Potrebe in razvoj izobraževanja staršev. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Ličen, N. (1999). Izobraževanje odraslih za življenje v družinski skupnosti. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Mohorčič Špolar, V., tvančič, A. (1996). Potrebe pO izobraževanju odraslih. Ljubljana: AndragoŠki center Slovenije, Novak, B, (1998). Oblikovanje partnerstva med šolo in starši. V Žerovnik (ur.), Družina - šola. Ljubljana; Družina, Pedagoški inštitut. Pečar i č Podobnik, K, (1999). Starševstvo je odločitev. Vzgoja, l/I. str. 28-29. Pečarič Podobnik, K. (1999a). Šole za starše. Vzgoja, 1/2, str. 24-25, PŠunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in slarši še lahko vedeli? Ljubljana; Zavod Republike Slovenije za Šolstvo. Šinkovec, S. (1995). Šola za starše - sodelovanje med šolo in družino. Iskanja, 13, str. 14-17. Šinkovec, S. (J997), Aktivna šola za starše. Iskanja, 19, str. 15-17. Vaupolič. T. (iyys). Šola in starši partnerji v oblikovanju mlade osebnosti. Razredni pouk, l/l, str. 20-22.