GLASILO NARODNO-SOCIALISTIČNE STRANKE. V Ljubljani, četrtek 1. maja 1924. p°samei"a 150Dln- Leto VT. 18. štev. Poštnina platana v gotovini, Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. ■— Telefon štev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ----------------------- v oglasnem delu. —___________________________ Danes 1. maja zadnji dan deSa za Pravd©” S Zato porabimo 1. maj izključno samo za nabiranje novih naročnikov. Jutri pošljimo sezname upra i „Nove Pravde", nakazane zneske pa oddajmo na pošto. Razdelitev nagrad objavimo 17. malat Vse majske proslave na) se vrše v znamenju nabiranja novih naročnikov za strankino glasilo. E!13j. zato. da zakrijemo svojo slabost. Nikakor ne! Za naš strankarski razvoj ne potrebujemo nobene pomoči. Za skupne nastope se izrekamo samo zato, ker splošne proletarske interese nadrejamo strankarskim efektom in ker smo zagovorniki delavske solidarnosti vselej, kadar je to delovnemu razredu v korist. Naša moč in vera v uspešen boj temelji v nas samih, v narodno - socijali-stičnem programu. Trdno smo prepričani, da je končni uspeh delavskega gibanja mogoč edino-le na znanstveno utemeljenih principih etičnega in razvojnega socijalizma. Naš vzor sta Klofač in Masaryk. Ta dva sinova proletarskega razreda nam kažeta pot. po kateri nam je hoditi! Klofač in Masaryk sta naš program! Posebno iz takozvamih »naprednih« vrst se nam rado očita, da se je ustanovila naša stranka samo iz osebnega sovraštva do gotovih meščanskih voditeljev. Temu očitku odgovarjamo na kraitko: V našem programu in našem delu je udejstvovan pojem bratstva in humanitete. Smo zagovorniki najčistejše demokracije. Kot taiki ne moremo poznati v političnem boju osebnega sovraštva. Toliko manj, ker naše gibanje ne sloni na osebah, ampak na idejah. Mi poznamo samo načelna nasprotstvai In za ta svoja načela smo pripravljeni bo-jevati se do smrti. Ce meščanski kričači zamenjavajo načelno borbo z osebnostjo: žalostna jim majka! Dobro se zavedamo, da je še dolga in trnjeva pot do zmage narodnega so-čijalizma. Dolga predvsem zato, ker zahteva narodni socijalizem novega človeka, etično prerojeno dušo. Toda naj je še tako dolga poit, ne strašimo se je. Kot apostoli bomo hodili iz kraja v kraj. od človeka do človeka. Preganjali nas bodo, obrekovali in zasmehovali. Vendar čimveč se bo nam stavilo zaprek, tem vztrajnejše bo naše delo. Vsi naši nasprotniki naj vedo, da smo fanatični pripadniki nove socijalistične vere. In takih oznanjevalcev odrešilnega ljudskega pokreta ne omaje nobena sila na svetu. Letošnji prvi maj praznujemo obenem z ostalim jugoslovanskim proleta-rijatom s trpko mislijo na preteklost, a zato s tem večjim solnčnim upanjem v prihodnjost. Mi narodni socijalisti v Jugoslaviji smo še majhni. Ni čuda! Saj smo prestali komaj krst prvih bojev! Ne moremo še praznovati prvega maja z armado stotisočev. Praznujemo pa lahko prvi maj z zavestjo, da stoji za nami stotisočera armada češkoslovaških narodnih socijali-stov, s katerimi smo eno po mišljenju in po slovanskem krvnem bratstvu. Praznujemo lahko prvi maj z zavestjo, da bo tako pri nas v bodočnosti, kot je že v sedanjosti v Češkoslovaški, narodni socijalizem kronan z vencem zmage proletarskega razreda nad razredom izkoriščevalcev. S to zavestjo: Živel praznik Dela, živela naša učitelja brata Klofač in Masaryk! Štiriindvajsetega aprila leta 1920 je tekla na Zaloški cesti v Ljubljani , kri proletarcev. Pred štirimi leti je slovenski proletarijat praznoval prvi maj ob svežih grobovih nedolžnih žrtev. Klerikalni veljaki, ki so povzročili umor na Zaloški cesti so se po svojem zločinskem dejanju krili za vojaške bajonete. Komunistični voditelji, ki so nahujskali delavske množice, so pa zbežali preko meja in prepustili delavstvo svoji usodi. Upravičeno je delavstvo pred štirimi leti preklinjalo tako tiste, ki so ukazali streljati, kakor tiste, ki so po brezvestnem hujskanju pozabili na svojo odgovornost in na svoje dolžnosti napram delavskemu razredu. Tudi letos so marksisti skalili praznovanje prvega maja. Kot so leta 1920 pognali delavstvo na Zaloški cesti v nepremišljen krvav boj. tako so tudi letos na shodu v Mestnem domu brezvestno nahujskali delavstvo v krvave poboje. Malo je manjkalo, da tudi letos ne praznuje delavstvo prvega maja ob grobovih nedolžnih proletarskih žrtev. Kot leta 1920 tudi letos uvidevnejše marksistično delavstvo obsoja svoje voditelje, da se tako nepremišljeno igrajo z usodo delavskih interesov. Kdaj se bo delavstvo za vselej otreslo svojih komunističnih zapeljivcev? Ali ne zadostujeta že samo zgleda iz Zaloške ceste in iz Mestnega doma, da se s terorističnimi metodami proletarski razred niti za korak ne približuje uresničenju svojih socijalitičnih idealov? Ali še danes ne spoznavajo v marksističnih vrstah nahajajoči se delavci, da se s takimi blaznimi nastopi le neposredno služi kapitalistični reakciji? Zadnji čas bi že bil, da marksistično delavstvo obrne hrbet svojim voditeljem in krene na pota, ki vodijo do socialističnega cilja. Cisto drugačna bi bila lahko proslava prvega maja. kot bo pa letos. Prav vsi, ki zastopamo socijalistična načela, bi lahko nastopili v eni vrsti pri proslavi praznika Dela. In na ta prazink bi se pripravili z resnim in smotrenim delom. Ne pa tako kot letos, da je bil uvod za delavski praznik pokol j proletarskih bratov v Mestnem domu. Včasi smo mislili, da komunisti lahko računalo proletarskih nastopih. Po kušnjah zadnjih let smo pa prišli do končnega zaključka*, da niti od daleč ni misliti na skupne akcije z zastopniki tretje internacijomale. Nemogoče iz enostavnega razloga, ker je za nas nesprejemljiva teroristična metoda. Kot pa uvidevamo nemočnost enotnega nastopa s pripadniki tretje inter-nacijonale, smo vendar preričani, da je z ostalim razredno organiziranim industrijskim in kmetskim delavstvom mogoč enoten akcijski nastop. Tega prepričanja ostajamo navzlic temu, če so se tudi naša dosedanja prizadevanja za skupni nastop brez naše krivde — izjalovila. Ce že govorimo o nastopih naše stranke za gotove skupne akcije z nam nasprotujočimi strankami, nikakor nočemo reči, da iščemo skupne ' nastope bi se iudi s pri skupnih številnih iz- Boiena Z. ^ Žena in socijalizem. Zena je imela že od nekdaj,, ko je nastopila v javnosti ali delovala iz zatišja, mogočen vpliv na socijalni in kulturni razvoj narodov Rojena mati in gospodinja ima že po naravi vse zmožnosti in pripomočke, da z odločilno potezo poseže v organižacijo in razvoj socijalnih in kulturnih ustanov ter s tem sodeluje na mogočni stavbi civilizacije in napredka. Narava sama je ženski žč odkazala in opredelila njeno delo in začrtala jasne smernice. Dočim je žena delovala do najnovejše dobe bolj v krogu rodbine in na karitativnem polju, je stopila zadnje čase pogumno na plan in sl zagotovila ugledno pozicijo skoro na vseh poljih. Brez žene se danes ne odločuje več, niti v organizacijah, niti v javni upravi in tudi vobče v dr žagi ne. V odborih narodnih organizacij, pri najrazličnejših prireditvah, pri deputacijah, intervencijah, v občinskih zbornicah in parlamentih, — povsod srečuješ ženo, in sodbe o njenem delovanju so soglasne v pohvali. Važen korak je napravila žena s tem, da je končno stopila na vroča tla socijalistične borbe. Tu bo pridobila njena delovna zmožnost šele na razmahu v organizatorič-nem in stvarnem delu. Ni je panoge na obširnem socijalističnem polju, kjer bi žena ne mogla nuditi dragocene pomoči. Vendar so pa tudi na polju socijalističnega udejstvovanja stroke, ki so takorekoč izrecno pridržane ženskemu stremljenju. V prvi vrsti prihaja v poštev organizacija ženske mladine in njena vzgoja za resno socijali-stično delo. Tu se ji nudi brezmejna prilika za uveljavljenje onih načel, ki jih nudi program socijalistične stranke, kateri namerava mlada socijalistinja posvetiti svoje moči. Seveda bo naloga mladenke, ki uvideva v socijalizmu rešitev iz kapitalističnega objema in pot k razvoju in napredku človeške družbe, ta, da si ogleda program socijalistične stranke, v kateri misli, da bo najlažje udejstvovala s prepričanjem svoja načela in smotre. Dejstvo je, da se je pri Slovencih žena razmeroma še zelo malo pečala s socijal-nirni problemi v duhu socijalizma. Ni temu morda krivo toliko nezanimanje žene ali preslaba agitacija. Krivda leži drugje. Naša žena je bila vzgojena v konfesijonalnem duhu in navajena gledati v socijalizmu pokret, ki je namenjen le priprostemn človeku — proletarcu. Videla je morda le formalno zunanjost in pa največkrat neokusne borbe posameznih struj in osebnosti. O idejah in smotrih socijalizma pa ni čula ničesar! In končno: ne najmanjša ovira je bila in-ternacijonalnost in protinarodnost naših marksistično orijentiranih socijalističnih strank! To vse so pojavi, ki so našo narodno mislečo ženo odvračali od socijalističnih pokretov in ji onemogočali približevanje in udejstvovanje. Zena je opažala nehote v socijalističnem pokretu navaden, breznačelen in materialističen boj nerazsodnih mas za kruh, mezdo; — boj nezadovoljnežev proti kruhodajalcu. Torej navadno kruhoborstvo! Kakega višjega cilja, ideje, v tem dnevnem boju žena ni mogla zaslediti, ker se ji ni nudilo prilike, da bi se seznanila z načeli socijalizma, z njegovim programom in borbeno taktiko. Ženi, ki je prešla polagoma Iz konfesi-jonalizma v nacijonalni tok, bo mogoče obrazložiti polagoma stremljenja in načela socijalizma le tedaj, če se bo njen prirojeni narodni čut rešpektiral in če se bo z marksističnim materijalizmom ter z anahronistično internacionalo temeljito pomedlo. Zenska, ki daje otroku prve pogoje življenja, mu vceplja čut za materni jezik, domovino in vso lepoto sveta, se bo odločno branila, da bi zatajila te prirodne čute na ljubo tuji, mrzli internacijonali. Ni dvoma, da ima žena dovolj smisla In čuta ter vse predpogoje za sočijalistično udejstvovanje. Nikar je pa ne silite, da bi pri tem pogazila svoje prirodne čute in nagone. Zena bo prešla v socijalizem le z vpoštevanjem njenega narodnega čuta in le tedaj bo postala prepričana socijalistinja, kadar bo imela jamstvo, da njeno delo ni protinarodno, marveč da je narodno zato, ker je socijalistična Delovni razred praznuje I. maj. Vsako leto se ponavlja, ali vendar prinaša neposedujočim vselej kaj novega, večinoma razočaranje, prevaro glede njihovih nad in upov. Temu je kriva korupcija. izraba države v sebične strankarske namene, kar je edini program takozva-nih državotvornih strank. In kolikor bolj se pogreza vladajoči meščansko-kapitali-stični razred v blato nemorale, v močvirje koristolovstva ter zbira krvavi kapital iz ročnega in duševnega dela nepose-dujočih, toliko večje gorje nastaja v razredu izkoriščanih duševnih in ročnih delavcev. Prepad med posedujočimi in izkoriščanimi je že tako globok, da se poda vsakdo v nevarnost, ki mu preti od te ali one strani, če bi ga poskušal premostiti in napraviti pot do sporazuma in medsebojnega vzdržnega občevanja. Tudi v tem slučaju ne pozna socijalizem nobenega kompromisa, ker obmejna demarkacijska črta je pregloboko začrtana med dvema neprijateljsko razpoloženima sosedoma. Ob tem globokem prepadu se mora ustaviti vsak zaveden proletarec, kateri noče umreti v brezdnu lastne nezrelosti in nevednosti, kdor noče biti izdajalec lastnega razreda. 1. majnik je za ves razredno- zavedni proletarijat praznik dela. Ljudstvo hoče dela; a iz dela izvira plačilo, eksistenca nosameznika in družine, eksistenca celokupnosti in družine — države. Šestič praznuje delovni razred v novi državi ta dan, ali vsak tak praznik je obenem proletarijatu glasen opomin na vse delodajalce, zlasti tudi na državo, da uvede v svoji upravi po 1. maju, po prazniku dela, red in poštenost, preskrbi zakonom potrebno veljavo in spoštovanje, odpravi nečisti proporc pri nastavljanju državnega uslužbenstva in izroči državno krmilo takim sposobnim in poštenim ljudskim zastopnikom, ki bodo imeli za delovni razred tudi srce. priznali delu prednost pred osebnimi ambi-c i j a m i in ki bodo 1. maj z vsem prole- Naš praznik. tarijatom praznovali kot praznik zmage dela. V boju za pravice izražene v praznovanju I. maja se mora združiti ves pro-Ietarijat vseh socijalističnih strank v enoten blok, ker gre za koristi vsega razreda neposedujočih, za premoč večine nad manjšino. Posedujoči imajo življenske pogoje zavarovane, zavarovati si jih mora tudi razred izkoriščanih! 1. maj naj bo resen opomin vsem onim delavskim voditeljem, ki iščejo v delavskih vrstah sebe in dvigajo osebne lastne interese nad koristmi skupnosti, celega razreda. Da je proletarsko gibanje danes tako oslabljeno in da skoraj nemoteno slavi mednarodni kapitalizem svoje orgije proti uspehom dela neposedujočih, je kriv razdor v socijalističnih vrstah. Kdor ovira skupen nastop vseh proletarskih sil ob vsaki priliki, je sovražnik proslave 1. maja, ta nima pravice, da slavi praznik dela, ker je rušilec sreče in zadovoljnosti onih proletarcev vsega sveta, ki so si izbrali 1. maj kot svoj praznik. Vsaka delavska stranka naj ta dan razmišlja o vseh svojih voditeljih ter se povpraša, če so oni krivi, da imamo 3, 4 ali več socijalističnih 1. majev! Izprašajte svojim voditeljem vest in kličite jih na odgovor, da bo 1. maj res enotna manifestacija vsega proletariata za njegove pravice! Naše delo v tovarnah, delavnicah in Pisarnah je delo za skupnost. Interes skupnosti zahteva sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci; prej ne bo v državi miru in pravnega stanja. Zahteva razreda neposedujočih pri praznovanju 1. maja je ta, da dobe priliko za delo vsi izvoljeni zastopniki v jugoslov. parlamentu. Vsaj ustroj države kot take naj dokaže resno^ voljo do dela, ako so že njeni uradni organi sovražniki delovnega ljudstva in nasprotniki proletarskih pravic. Delovni razred takoj na krov! Kajti 1. maj se sicer ponavlja, ali zamujenega časa ni mogoče nikdar več nadomestiti! Ambrožič. Zakai smo .»narodni” socijalisti I Pred dnevi Je Feliks Forstner, najemnik veleposestva Borel pri Ptuju odpustil iz službe uradnika Andreja Pintariča, Hrvata iz Varaždina, ker ne zna nemškega jezika in nemškega knjigovodstva. 'Velene-mec Scherbaum, mlinar v Mariboru, je odpustil tri slovenske nameščence ter jih nadomestil z avstrijskimi Nemci. Kranjska industrijska družba odklanja svoje bivše delavce, doslužene vojake, ter uvaža mesto njih avstrijske Nemce. Naše domače banke, zavodi In velepodjetja odpuščajo kar na debelo svoje uradništvo, ki je kljub dolgoletni službi čez noč na cesti. Neki zavod jih je ! odpustil kar 40 naenkrat! Nasprotno pa iz-j kazuje statistika grozeč pritok nemškega delavstva In uradništva v našo deželo, — in ni ga človeka, organizacije ali oblasti, ki bi se temu početju energično zoperstavila. človek bi sodil, da bodo ob tem samomorilnem početju naših odločujočih činite-ljev nastopile vsaj razne socijalistične stranke, struje ali organizacije. Toda te molče kot ribe! Njihova internacijonalnost. njihov marksistični program jim zabranjujeta vsak nastop proti uvažanju tujih delovnih moči in naj si bo tudi v škodo in pogubo last- nega brata! 2e dejstvo, da bi ščitili slovenskega delavca proti nemškemu delavcu, bi bil zločin proti internacijonali. Ta ne pozna nobene narodnosti (seveda, če gre za Slovana). Zato 'ni misliti, da bi naši marksisti mogli ali hoteli nastopiti proti importu nemškega delavstva. Da bi takozvani demokrati prevzeli zaščito našega delavca napram tujcu, ni misliti, ker bi bili to že lahko davno storili, če bi le hoteli. Sicer pa zadene baš demokrate največja krivda na teh žalostnih razmerah, ker dajejo oni Nemcem potuho, jim preskrbujejo vse mogoče koncesije in tudi pri svojih lastnih podjetjih protežirajo Nemce napram Slovencu. Narodnost nosi ta gospoda samo na jeziku ob volitvah in pri svečanostih, drugače je po možnosti še slabša od Nemcev. Opažalo se je že često, da vodimo dosleden in neizprosen boj proti tujim za]e-dalcem in zlasti proti Nemcem. Napačna pa bi bila domneva, da je ta boj sovražnost proti drugim narodom ali pa gola nacijo-nalna fraza. Ne! Nikakor nismo nizkotni šovinisti, ki bi odrekali drugemu to, kar za* htevamo zase. Vsakdo pa bo razumel, da je v svoji lastni hiši vsak sam svoj gospod, — tujec le gost, več ali manj dobro došel. Gosta, ki se bo v tvoji hiši nesramno obnašal, boš pa kratkomalo vrgel čez prag. Kaj bi si mislili o človeku, ki bo naložil tujcu polno mizo, lastnega brata pa pustil stradati v kotu ali celo metal iz hiše? Kakšen narod je to, ki ima tako malo zavesti in ponosa, da za lastne ljudi nima eksistence, za tujca pa siplje s polnimi rokami? In kakšen socijalist je, ki pozna Interese tujega delavca, za delavca brata pa napram tujcu nima in ne sme imeti srca? Mi takega tujega, brezsrčnega, lažiinternacijonalnega socijalizma ne potrebujemo! Nemško-žldovslti marksizem je pač za Nemce dober in koristen, za slovenskega delavca je sovražnik, strup. Naj gre iskat slovenski delavec pomoči k internacijonali proti nemškemu delavcu! Kaj bo dosegel? Vsakdanje življem nje ima dovolj bridkih primerov; niti ene-,mu Nemcu internacijonala še ni skrivila lasu v prid slovenskemu delavcu. Stranka, ki hoče biti v resnici socijalistična, bo sicer priznala zaščito In eksistenco tudi tujemu delavcu. Vsikdar in vedno pa bo dajala prednost in brezpogojno zaščito de-lavcu-domačinu. Prvi je slovenski človek, delavec in njegova domovina! S tem, da skrbi socijalistična stranka za duševno in telesno dobrobit slovenskega delavca, vrši obenem eminentno narodno ali nacijonalno delo bolj, kakor vsi kapitalistični In lažina-cijonalni kričači. Socijalizem in prava na-cijonalnost se tu ne dasta ločiti in se oba pojma krijeta. Pravi in resnični socijalizem Je sam ob sebi naroden in edino državotvoren. Slovenski delavec mora postati gospodar na svoji zemlji, v svoji državi! In zato smo »narodni« socijalisti! Podružnica NSSZ na Desenlnah. proslavi 1. maj Z RAZVITJEM SVOJEGA PRAPORA po sledečem sporedu: ob pol 8. uri zjutra zbirališče vseh članov ter somišljenikom pred gostilno »Rauhekar«. Nato z godb< na čelu odhod na kolodvor kjer je sprejen gostov. Ob pol 10. uri svečano razvitji prapora pred kolodvorom. Po razvitju ma nifpstacUskl obhod na Jesenicah in Savi d< gostilne Rauhekar, kjer je slavnostni govoi O PRAZNIKU DELA Po govorih razhod. Popoldne skupni izle na Bled, kjer se vrši koncert godbe Sokol skega društva na Jesenicah. Prapor se raz vije ob vsakem vremenu! — Odbor po družnice NSSZ na Jesenicah. Ker straža stroga b’la izjemno je vtaknila nju v luknjo temno. Ko z milom kajho sta oprala, na prosto nju spet je straža dala. (Dalje elpdL) 26 mmmm »NOVA PRAVDA.* Stev, lf Mladina in socijaiistično gibanje. Ce Hočemo streti kapitalizem in na njegovo mesto postaviti socijalizem, kar je naš končni cilj. je treba za to temeljitih priprav, vstrajnega, resnega, vestnega in požrtvovalnega dela. Za to delo nikakor ne zadošča delovanje v organizacijah starejših delavcev. Za vzgled si moramo vzeti kapitalizem, ki se je po-tom državnih oblasti, ki stoje izključno*pod njegovim vplivom, vrgel z vso silo na mladino. Vzemite v roko šolske* knjige in videli boste, v kakem duhu se vzgaja naša mlada generacija, ali za kapitalizem, ali za socijalizem, ali za militarizem, ah za pacifizem, ali za napredek in svobodo, ali za klerikalizem m reakcijo najhujše vrste? Kapitalizem prav dobro ve, da seme, položeno v mlada srca, najdalje drži in da se ne dd tako hitro izruvati. Vplivi, ki jih sprejmemo v zgodnji mladosti, žive najdalje v naših srcih. Da navedemo kratko primero. Vzgojeni smo bili kot katoliki. Pa četudi vsled spoznanja vsi ne izpolnjujemo več dolžnosti Katolikov do cerkve, vendar nam ostanejo v spo-spominu molitve in vsi važnejši nauki in dogodki iz mladih dni. Koliko notranjega boja stane marsikoga predno se otrese predsodkov, koliko boja predno se iznebi suženjstva in postane svoboden človek! Ako imamo vse to pred očmi, potem spoznamo takoj, kako važno in obenem težko je delo za socijalizem med našo mlado generacijo, brez katere — o tem si bodimo na jasnem — ni bodočnosti proletarijata in socijalizma. Zato moramo brez vsakega olepševanja pribiti resnično dejstvo, da one socija-listične stranke, ki ne znajo ceniti po mena mladine za socijalistični pokret, ne pojmujejo svoje naloge in da zidajo stavbo na pesku. Ne da bi podcenjevali dela v političnih, strokovnih in gospodarskih organizacijah, naglašamo, da je vse to delo brezplodno, ako se Istočasno ne posvete vse moči socijalistični vzgoji mladine. Ker naletimo pri tem delu na mnoge težkoče, ki izvirajo iz predsodkov, dobljenih v sodobnih šolah kapitalizmu v korist, je to delo najtežje in zanteva največ jih žrtev, je pa obenem najbolj uspešno in koristno za pokret socijalizma. Kadar se nam posreči v mladi duši izpodbiti kapitalističnim koristim prikrojene hlapčevske nazore, smo priborili za socijalizem dragocene nove sile, ki niso od danes do jutri, kakor se čestokrat dogaja pri starejših pristaših, ki so brez globokega prepričanja prišli v socijali-stično stranko. Mladi socijalist radi tega np bo nikdar igral vloge grde neznačaj-nosti, ki se večkrat pojavlja pri starejših tovariših in sodrugib, kateri mislijo povečini, da obstoja stranka radi njihovih osebnih koristi in ambicij, a ne radi splošnosti, radi celokupnega proletarijata, ki čaka na osvobojenje izpod kapitalističnega jarma. Žal, da sedanja razcepljenost med proletarijatom in nelepi boi med proletarskimi strankami, mladi generaciji ne nudi baš lepih vzgledov. Ako bi hotela socijalistična mladina slediti voditeljem in povzročiteljem razcepljenosti, ne bi šla jx> pravi poti. Ndjvečja ovira celemu pokretu je pač žalostno dejstvo,, da morajo učenci, namesto da bi prejemali nauke, deliti lekcije svojim lastnim učiteljem in voditeljem. Učenci, to je proletarska mladina, se morajo postaviti na lastne noge in misliti z lastno glavo, sicer bodo zapeljani od tistih, ki žive od samih hujska-rij, zdražb in prepirov, v zavesti, da so v urejenih razmerah taki demagogi nemogoči. Priti mora čas, ko se bo o so-ciializmu, našem najvažnejšem življenjskem vprašanju, resno razpravljalo, a ne dtemagoško. To pa je mogoče le rned razumnimi ljudmi. Zato se mora naša mladina prizadevati, da si pridobi čim več znanja, v politiki pa mora slediti onim socijalističnim strankam in voditeljem, ki so za skupnost in za resno delo brez vsakega demagoštva in ki skrbe za to, da besedam slede tudi dejanja. V tem oziru se namreč največ greši. Mnogi mislijo, da za socijalista zadoščajo besede. Tudi v naši stranki sami jih je še dosti, ki svojih sinov in hčera še niso vpisali v naše mladinske organizacije. In končno, kako malo je število onih tovarišev, ki posečajo prireditve mladine in s tem gmotno podpirajo mladinsko socijalistično gibanje! Mnogi mislijo, da privatno življenje nima z javnim življenjem ničesar skupnega. Ne tako, tovariši! To, kar očitamo dušnemu pastirju, ki na prižnici govori lepe besede, v svojem privatnem življenju pa živi čisto drugače, to velja tudi za socialističnega politika. Socijalist biti samo z navzočnostjo na shodu, to ne zadošča. Tak, kakršne so tvoje besede na shodu, moraš biti tudi v delavnici, v trgovini, v javnem lokalu in v vsem svojem privatnem življenju. Mladini se mora nuditi dober vzgled! Le pod tem pogojem je podana garancija, za napredek celokupnega socialističnega gibanja, za napredek strank, ki so si na svoj prapor zapisale socializem. Zaključujemo s ponovnim povdar-kotn, da je treba na mladino polagati največjo važnost. Vanjo moramo staviti tudi največ nad. Brez mlade socialistične generacije ni socialistične bodočnosti! —r. KDO PRAVZAPRAV REŠUJE VLADNO KRIZO. Jedro parlamentarne fcrize in kako najj bi se rešila. Sedanja parlamentarna in vladna kriza se je pričela 1. decembra 1918. Nesoglasja so obstojala že takrat. Vendar pa se z ozirom na delikatnost in nujnost vprašanja —■ ali jugoslovanska država, ki sprejme v svoje okrilje vse Srbe, Hrvate in Slovence — ali bog ve kaj, ni moglo odstraniti. Zmagal je Pa-šičev duh, narod se je začasno uklonil, a obenem začel razmišljati, kaj je hotel in kaj ni hotel. In takoj je bil storjen sklep: volja naroda naj se upošteva. To pa zlasti v prečanskih krajih. — Tako se je započela sedanja kriza. Eno zlo je pa rodilo drugo. To nesoglasje se je poostrilo v konstituanti, zlasti pa s sprejetjem ustave, ki je povzročila spričo trmoglavosti nekaterih srbskih politikov in njihovega diktatorstva srbsko-hrvatsko-slovenski spor. Da se je pa ublažitev tega spora še bolj onemogočilo, zato so poskrbeli naši prvi izvajalci nove ustave, zlasti koalicijska vlada radikalov in demokratov, kateri so poleg tega uvedli v vse naše javno življenje še prvovrstno korupcijo, ki jo svet drugod sicer tudi pozna, a ji vendar ni najti primere. V ljudstvu je rastla nevolja, nezadovoljstvo, nezaupanje in celo mržnja in sovraštvo do poštenega in nedolžnega srbskega naroda. Lahko rečemo mržnja. ki je že prekoračila svoje meje. Temu je dalo tiaše ljudstvo izraza pri zadnjih skupščinskih volitvah in po volitvah, tako da so se treznim in po= štenim ljudskim zastopnikom v parlamentu odprle oči. Povedali so, kaj ljudstvo hoče. napovedali so konec začetka in zahtevali upoštevanja ljudske volje. 1. decembra 1918 porojena kriza se je razvila v današnjo krizo, ki jo lahko 'menujemo državno krizo. In kako, kdo naj to krizo reši? Mar tisti, ki so jo zakrivili. Hočemo li, da bi tekla bratska kri? Tukaj pridejo parlamentarni običaji izven diskusije! Ali so poklicane reševati krizo one parlamentarne skupine, ki so izgubile zaupanje naroda? V radikalni stranki sta nastali dve struji: za in proti sporazumu. Demokratska stranka pa je padla od najmočnejše stranke na stopnjo male strančice brez vsake politične koncepcije, brez ljudskega zaupanja. Nasprotno je zopet vsa opozicija strnjena ter odločena, da se medsebojno podpira. Sicer pravimo, da še ni povedala kaj hoče, toda danes je tudi to vsakomur jasno in brezdvomno ji lahko zaupamo. Opozicija hoče sporazum in ako že ni drugega izhoda: ljudstvo naj govori svobodno! Do sedanje vlade pa ljudstvo absolutno nima nikakega zaupanja. Zato pa ljudska volja ne bi nikakor prišla do izraza, ker bi to zabranjeval Pribičevi-čev teror. To ve tudi naš drugi ustavni faktor, ki mu jc končno tudi na tem, da čuje svobodni ljudski glas. In še nekaj! To vprašanje se mora rešiti tudi zato, k,er gleda že na nas ves ostali svet. Saj so poročali listi, da sta prav te dni bila v Beogradu dva angleška zastopnika, ki g. Pašiču nista prav prišla. To so razlogi, ki jih mora uvaževati naš drugi ustavni faktor, ki nikakor ni vezan na stare parlamentarne običaje. To so razlogi, ki govore proti sigurnosti Pašič-Pribičevičeve volilne vlade. Pravijo, da se kriza bliža h koncu! Mogoče, toda samo v tem slučaju, ako bo zmagala pamet. V nasprotnem slučaju se bo kriza hipoma Še povečala in izhod iz poznejše krize bo veliko težji, kakor iz sedanje, če bo sploh mogoč! KAKO MISLIJO O NAŠI KRIZI DRUGJE? Neki dunajski list pravi, da se nahaja- 0 v krizi, ki še ne bo tako hitro rešena, roces in razkroj se šele vrši — polagoma. 1 ko bo ta končan, bomo šele lahko govo-!i o modifikacijah ustave in takrat bo kri-i rešena. Opozicijonalnl blok smatrajo »Nar. Dnevnik« od 27. aprila pravi: »Vlada se bo odločila za ono rešitev krize, ki bolj odgovarja položaju.« — Sedaj res ne vemo, k]e smol Ali Ima še drugi ustavni faktor besedo, ali pa imamo že polnomoč- nega diktatorja v osebah sedanjih vladnih mogotcev. — Ako se bo nova vlada res imenovala »Pašlč-Priblčevlčeva volilna vlada«, potem bo zares nekako tako izgie- dalo. TESNEJŠI STIKI Z ANGLIJO Kakor se kaže, so tudi naši državniki začeli misliti na to, da si pridobe večjo naklonjenost Anglije. Ne bo kazalo drugače, kakor obračati plašč po vetru, kar pride v svetovni politiki zlasti pri manjših državah vedno do veljave! POGODBA Z MADŽARSKO. Iz poročil inozemskih listov se da skle- I pogodbo z Madžarsko, kar bi dalo razmer-pati, da sklene naša država prav kmalu ' ju na Balkanu povsem novo sliko. V pr@c@py. Preteklo soboto so imeli ljubljanski, celjski in mariborski demokratski samo-stalci v Celju sestanek s člani upravnega sveta Slavonske banke: Dr. Albertom Kramarjem, dr. Lipoldom, Lovro Petovarjem ter zastopnikom polzelskih Nemcev Dr. Ernstom Kalanom. Na tem sestanku je prišlo do ostrega prerekanja radi velenemških članov upravnega sveta Slavenske banke: Scherbauma in Westena, ki jih je predzadnja »Orjuna« ožigosala radi odpusta slovenskih nameščencev, radi importiranja Nemcev in preziranja našega državnega jezika. Na razgovor Je prišel tudi konflikt Dr. Ernsta Kalana s celjsko »Orjuno* radi nastopanja pol2elske nemške tovarne proti slovenskim delavcem in dr. Ernst Kalanovih tožb proti Slovencu radi užaljene nemške časti. Zlasti neprijetno je zadel sestan-karje ostri nastop glasila »Orjune« proti mnogobrojnlm demokratskim odličnjakom. ki jih je »Orjuna« javno ter imenoma izpostavila na sramotni oder radi, njihovega protinarodriega postopanja v »nacijonalizi-ranih« podjetjih. Ugotovilo se je sicer, da je to postopanje omenjenih činiteijev demokratski stranki silno škodovalo ter povzročilo odpad mnogih zavednih članov, ki niso hoteli biti sokrivi preganjanja domačinov po Nemcih, podpiranih od demokratskih voditeljev. Kljub temu pa se večina sestan-karjev ni hotela ukloniti, da bi primorala uvodoma navedene bankirje in kapitaliste, da bi prekinili zvezo s Scherbaumom, We-stenom in polzelskirni Nemci. Nasprotno: razmotrivalo sb je vprašanje, če ne bi kazalo pridobiti štajerskih Nemcev, da bi glasovali pri pričakovanih volitvah za kandidatske liste demokratskih samostalcev, na kar so nekateri zavedni člani ogorčeni zapustili selni lokal. DEMOKRATSKA STRANKA V RAZSULU. Iz Marlbofa nam poroča pristen demokrat, ki je pljunil na Žerjavovo in Pribiče-vičevo izdajstvo, da je dozdeva prof. Bračuna o krhanju demokratske stranke popolnoma točna in že tudi fakt. Organizira se Davidovlčeva stranka. Delo je v polnem teku in ga vodi za to določeni odbor. — Uresničuje se zakon narave, da zapade smrti, kar ni življenja zmožno, in da umetno življenje lahko traja samo kratek čas. — Demokratska stranka je v razsulu — se-gnila bo. Iz nje pa bo zrastlo nekaj nove/ga, zdravega. In Mariborčani so prvi! Čudno, tudi »Orjuna« je na Štajerskem prva pokazala pravo in resno lice! — IN ZOPET »JUTROVI« DEMAGOGI. »Jutrove demagoge srbi hrbet. Že zopet izzivajo. Ko bomo zato udarili z io-parjem, bo pa spet joj! — Vsaka stvar jim pride prav, vsak fantalin ji lahko kaj natvezi in »Jutro« prinese to kot senzacijo. V lažeh pa so tudi sami pravi mcjstrl. In ko se jim njihova laž dokaže, niso toliko pošteni, da bi krivico, storjeno svojemu nasprotniku popravili, ne' Ta dokaz pošljejo potem svojemu dopisniku v »pretres«. — Za »Jutrovce« bi bilo pač dobro, če bi se naučili 7 časnikarskih zapovedi, ki jih Je izdal amerikanski časnikarski kongres. V^aj malo naj bi se po njih ravnali! — Nam je vseeno. Ce hočete osebni boj. imejte ga! Vedite pa, da "potem tudi mi ne bomo prav nič izbirali In bomo vračali vse tako, da bo zaleglo. Tzkopaii bomo iz svolih arhivov afere demokratskih prvakov. Državni pravdnik pa bo potem tudi moral razprašiti gotove akte, če mu niso »izginili«. Za ta slučaj bomo radi postregli oblasti z našimi točnimi zapiski. KONCENTRACIJA Koncentracijo naprednih sil ustvarjajo demokrati na ta način, da podtikavajo naši stranki, njenim voditeljem in somišljenikom gorostasne stvari, ker hočejo s tem razbiti naše vrste. Delajte, kar hožete, saj vas vsi dobro poznajo! Vendar pozneje nam ne prihajajte s hinavskim vabilom, da naj NAPREDNIH SIL. bodo pozabljeni vsi ti brni, vse osebne razprtije, ker to zahteva »interes stvari«! Ves svet ve, da smo pošteni in da nimamo prav nobenega pakta z nobeno stranko. Kadar bomo pa sklepali kak pakt, gotovo ne bomo hodili po dovoljenje h kakemu Žerjavu. To srno že opetovano povdarill. Svetovni pregled. zunanje države za kompakten In so prepričani, da imia večino naroda za seboj, a kljub temu računajo z ozirom na običaj z možnostjo, da dobi volilno vlado Pašič. Potem pa bi govorila opozicija! — Uaesfk s&ankin pristaš m@ra bati mare> fets cta siraitkln Ust! REPARACIJSKO VPRAŠANJE IN SVETOVNI MIR. Kakor smo že zadnjič omeniti, je re-paracijska komisija dokončala svoje delo in podala svoje poroči!«, v katerem je posebno naglašeno to: »Kot predpogoj plačilne možnosti Nemčije je njena gospodarska hi politična enotnost.« — To priznava Anglija In kakor se kaže tudi Amerika, medtem ko Franclja pri teh besedah škriplje z zobmi. To pa zopet poglablja na-sprotstvo med Anglijo in Francijo. In vendar se bo to vprašanje prej ali slej moralo rešiti. Zaradi tega pa se snujejo zveze na vse strani. Vsaka napeta struna poči, če se jo napenja čez mero. In počiti bo moralo še enkrat tudi v Evropi, ker na takih trhlih nogah se mir ne bo mogel vzdržati; In že zato je potrebno, da smo zares Iskreni in ljubimo svojo državo ter napravimo že en-kiat doma mir in zadovoljstvo med ljudstvom. sicer nas bo ob neviht! pogoltnilo razburkano valovje. t NEMČIJA. Nemčija je že sestavila svoj odgovor na poročilo reparacijske komisije. Zdi se, da nemškemu odgovoru večina prizadetih držav niti ne bo nasprotovala, izvzemši Francije in še nekaj manjših. Druge države so že deloma vposlale svoja poročila. Tako bo reparacijska komisija tudi z drugim delom svoje naloge v kratkem pričela. ČEŠKOSLOVAŠKA. Preztdent Masaryk potuje v Rim. Namen potovanja je, da se sklene med ItaUio ta Češkoslovaško zavezniška pogodba, kakor jo je sklenila Jugoslavija. — Nastane tedaj nova trozveza! ITALIJANSKO-CEŠKOSLO VAŠKA ZVEZA. V Rimu oficijozno dementirajo vesti o kaki novi zvezi med Češkoslovaško in Italijo. Vendar se tem trditvam ne more verjeti, dasi tudi v Beogradu o tej zvezi nočejo nič vedeti. Kljub temu pravijo v Beogradu, da bi pozdravili tak korak Češkoslovaške, ker bi bila to itak samo realizar cija ene nadaljnje točke dr. Beneševe politike. — S tem je povedano vse. Zato lahko računamo z novo trozvezo. ANGLIJA. V Angliji računajo na nove volitve v mescu juliju. Konservativci se že pripravljajo. Uradna Anglija je sicer za nastop proti Nemčiji, kakor zahteva Francija, ako bi Nemčija ne hotela kazati do-bre volje glede plačila reparacij, toda to je samo na papirju. Angleži, angleški narod pa zahteva, da se Nemcem vrne najprej od Francozov zasedeno Poruhrje. Štrajkujoči pristaniški delavci bodo šli na de!o, ker so sprejeli ponudbo za zvišanje doklade po 10 šilingov na teden. RUSIJA. V Moskvi se je vršil železničarski kongres, na katerem je govoril Trocky. Odklanjal je vsak kredit od strani Evrope pri tem pa1 naglašal potrebo za izpopolnitev voiske. ker je položaj danes nevzdrž-'ljiv. Z drugimi besedami rečeno: Rusija se pripravlja na novo vojsko. RUMUNIJA. V Rumuniji so reaktivirali več bivših avstrijskih častnikov, ki jih svoječasno niso sprejeli v armado. Dalje so pozvali vse moške do t?. leta, naj bodo pripravljeni, da v 48 urah na poziv stopijo v vojaško službo. — Lepi znaki za svetovni mir! To so najbrž priprave proti Rusiji radi Besarabije. MADŽARSKA. Madžarska se baje posvetuje s Češkoslovaško in Rumunfjo glede pog-odbe z našo državo. V Budimpešti štrnjkajo tiskar)! še naprej. Kakšen bo uspeh se ne ve, zlasti zaradi tega ne, ker nekateri že silijo v delo. TURČIJA. V Angori je bila 24. aprila sprejeta nova turška republikanska ustava ter proračun za leto 1924,\— Kmalu bo šlo v Turčiji hitreje, kakor pri nas. ' AMERIKA. Amerika bo dala Nemčiji 5 milijonov dolarjev posojiia. V to 9vrho se je osnovala posebna bančna skupina. — Slab barometer za. Francijo. Poročila z dežele* Celje. Združeni odbori kraj. org. NSS, NSSZ in »Bratstva« v Celju vabimo vse naše tovariše, člane, somišljenike to prija« telje, da se sigurno in polnoštevilno udeleže v nedeljo dne 4. maja i. 1. izleta v Št. Pavel pri Preboldu v Sav. dolini, kjer zbo- , ruje ta dan NSSZ. Z ozirom r.a to, da Celja samo ne proslavi 1. majnlka na poseben, svečan način, se udeležimo tega slavlja vsi v kolikor mogoče največjem številu, kjer bomo skupno s tovariši in tovarišicami iz cele Slovenije obhajali naš največji dan. — Seja kraj. organizacije NSS v Celju se vrši; v četrtek dne 1. inaja t. 1. ob 8. uri zvečer: v klubovi sobi gostilne pri g. Filipčiču y Gledališki ulici. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, je polnoštevilna udeležba dolžnost, -r- Bližajo se občinske, skup- 1 ščinske In oblastvene volitve — tovariši, vsi na delo, da bo število naših glasov nar predovalo, kakor do sedaj še vedno pri vseh volitvah. V teku prihodnjih mesecev; bomo trikrat z našimi kroglicami dokumentirali, da smo tukaj, da smo vedno jačji ter s tem utrdili vse one omahljivce, kateri gledajo naš pokret še vedno nekako od strani; stare naše borce in pristaše pa uve-rimo, da je naša stvar sveta, ter jih vzpodbudimo k še vstrajnejšem in intenzivnejšemu delovanju. V delu je rast, v rasti ja moč — v moči zmaga! Ptuj. Čislani tovariš urednik! Dolgo časa že nisem pisal v »Novo Pravdo«. Sep daj so me prisilili drugi tovariši delavci, da vam v kratkem opišem njihovo gorje, duševno in gmotno, ki jih tare v »nacijo* nalizirani« tovarni »Petovia« na Bregu pri Ptuju. V čevljarskem oddelku je nameščen obratovodja Nemec, K. B. Kot pomagače! ima nameščene same Snozeince, mojstre, navadne delavce Ln delavke. Prtacipljelno ne bi imel nič proti temu, da bi bi!i zaposleni tudi inozemcl, vendar za navadno delo to ne za višjo plačo kot domačini, ki moramo žrtvovati državi denarni in krvni davek ta prosti čas za probudo slovenstva tu ob severni meji. Vendair bi morali biti inozemci korektni, pošteni ljudje, ter zaposleni le tedaj, ako res ni domačih delavcev na razpolago. Dogaja pa se tu ravno nasprotno. Konstatira lahko vsakdo, da so vsa boljša mesta zasedena'od mozemcev, kljub temu, da bi jih ravno tako in še bolj , vestno opravljali naši domači delavci. Vobče se opaža, da žele naši delavci strokovno izpopolnitev, posebno oni strojnega oddelka. Vodstvo tovarne jim ne nudi prilike za strokovno izpopolnitev, temveč 90 vedno izpostavljeni surovosti inozemcev, Se bi se kdo predrzni! vežbati na stroju. Nemci pač čutijo, da bi jim s strokovno izobrazbo naših delavcev, odklenkalo v naši državL Omenim le en slučaj, ki se je dogodil pretekli teden. Eden naših delavcev se je zanimal za gotov stroj. Mimo njega pridrvi g. K. B., nahruli ga po švab&ko z najbolj priprostimi besedami. Miroljubnosti in razsodnosti našega delavstva se je zahvaliti, da ni odnesel g. K. B. obvezane glave. Motivacija, češ da so tujci le strokovnjaki ta inštruktorji za naše delavce, ni Tesnična, ker tudi naše delavce vešče strojnega dela ne prepusti vodstvo tovarne k strojnemu delu. Tovarna »Petovia«, usnjarska ln industrijska d. d, obratuje že 4 leta. V teka tega časa bi lahko bilo izvežbanih naših delavcev več kot preveč ln bi ne bilo treba plačevati kot »inštruktorja« niti enega inozemca.' Demokrati, ki imajo vodstvo tovarne v svojih rokah, pa protežirajo samo tujce ter odrivajo naše ljudi, ki bi se radi vežbali! Plače mozemcev so res sijajne in gotovo 50% boljše od plač domačih' delavcev in uradnikov. G. B. prejema n. pr. za svoje šikane naram domačinom, povsem moderno plačo 8750 Din mesečno. Poleg plače ima še prosto stanovanje, služkinjo, obutev, kurjavo, razsvetljavo ta razne druge ugodnosti. Ostali tujci imajo n. pr. rhoški po 600—800 Din, ženske 160 do 240 Din, otroci do 200 Din tedensko. Ni samo to, da bi kruh odjedel inozemec glavar družine temveč so zaposlene kar cele inozemske družine z otroci vred. Razume se, da so to pomožni delavci, ki odjedajo kruli domačinu. O izobrazbi tehnični in strokovni ni govora pri g. B. Inozemci protežirajo drug dragega pod pokroviteljstvom vodje »Petovije« demokratskega advokata. G. B. je bil v Budimpešti pred nastopom službe v »Petoviii«. Tam je bil zaposlen kot prirezovalec. Zapustiti je moral Budimpešto Tadi svoje grobosti Madžari so raje zaposlili v svctfi tovarni svofe ljudi. Poboljšal se tudi pri nas nič ni. O naših državnih zakonih predvsem o zakotni o zaščiti delavcev trdi »Die Gesetze geheH mich einen D — ah«. Podjetje je pred kratkim radi splošnih popravil strojev počivalo. Domače delavce je g. B. odslovil brezplačno, dočim so tujci v kolikor nisd šli domov na plačan dopust, postopali po tovarni ta prejeli plačo za ves čas bres-delja. Naši delavci služijo komaj olovico te* ga, kar dobijo inozemci. Na boljša mest* ali druge udobnosti n. pr. o prosti obutvi itd. ne smelo niti misliti. Ravno tako se ne zaposli jugoslovanskih delavskih žen. Pa naj še kdo trdi, da nismo v svobodni Jugoslaviji pod — tujčevo peto. Vse delavce ta UTadnike »Petovk je«, ki enako trpijo pod temi neznosnimi razmerami, pa pozivamo, naj takoj pristopijo v našo organizacijo, ki zagovarja Interes« domačega življa, —■IIWI1IIWII.II ■■■*■ .. INI »I I ■ .1. I II1H II —— I • ■ J Kam v nedeljo, 4. maja? Na »rad — na; grad, kjer bo Jurjevanje CMD šentpetetske ■ in šentjakobske podružnice. Novo postopanje pr) Izdajanju potnih listov. V kratkem bo stopil v veljavo vnov pravilnik za potne liste, v katerem pride zlasti do veljave določba za ouc pomike, ki potujejo češče v inozemstvo. Dpbil se namreč vizum, ki bo veljaven za po! leta. Železniška katastroia. Pri predoru vj Bellinacnl na st. gothardski železnici sia 23. aprila trčila dva brzovlaka, ki sta vo,-zila s polno silo. Pri katastrofi je nastal vsled eksplozije plinove razsvetljave gro-> zoviti požar. Vtič vagonov je popolnoma zgorel«. Mrtvili je nad 30 ljudi, nad 50 težko ranjenih. Nekateri so popolnoma zgoreli, da ni mogoče doznati identitete. Katastrofa je nastala vsied tega, ker je en vlak baje na Izmenjavališču zavozil na napačen tir. Kraljeva dvojica bo koncem maja poselila Pariz, potem pa pride na oddih na Bled. Zopet redukcije! Pri pokrajinski upravi in policijskem ravnateljstvu v Ljubljani jt bilo pretekli teden reduciranih več uradnikov! — Ali še ni dovolj revščine? Odgovor. Z otročajem ki packa po »Radikalu« se mi, kot resni ljudje ne bomo pečali. Drugi pa to papigo itak poznajo. Zato lahko kar naprej vpije o zvezi NSS z radikali, o denarju in ne vemo o čem še vse. Za osebne in privatne napade pa bodo prizadeti fantalina vzeli čez koleno. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju sklicuje svoj glavni zbor za nedeljo, 4. maja 1924 ob pol 10. uri v mestno posvetovalnico v Mariboru. Razpravni red obsega sledeče točke: 1. Poročila zveznega: odbora. 2. Proračun. 3. Sprememba pravil. 4 Volitve. 5. Mojstrska preizkušnja. 6. Reorganizacija obrtnih, zadrug. 7. Mojstrsko zavarovanje. Vstop na glavni zbor imafc> samo osebe, ki se 'egitimirajo s posebnimi od zvezej Izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za udeležence zborovanja polovična vožnja, se bo to še pravočasno ras-glasilo. V nedeljo 4. maja popoldne vsi na Kongresni trs k tombol!! Naša proslava 1. mala. Ljubljana. Okrajni odbor NSS v Ljubljani priredi proslavo 1. maja pc sledečem sporedu: Zjutraj izlet mladinskih organizacij čez Golovec na Fužine. Zbirališče ob pol 6. uri pred Narodnim domom. Povratek opoldne. — Ob 2. url popoldne promenadni koncert pred Narodnim domom. Svira godba ZJ2. Ob tretji uri popoldne se pa prične na vrtu pri Čadu pod Rožnikom majska proslava. Na sporedu je govor o pomenu 1. maja (govori načelnik stranke tov. Ivan Deržlč), nato pa majska veselica z godbo itd. Sodeluje godba ZJŽ. Vstopnina prosta! Vabimo vse naše somišljenike, da se prireditve gotovo udeleže. — Okrajni odbor Narodne socijalistične stranke za Ljubljano. Maribor. Krajevna organizacija NSS v Mariboru sklicuje na dan 1. maja ob pol 10. uri dopoldne javen maniiestacijski shod na vrtu (v slučaju silabega vremena v dvorani) Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdravni govor predsednika krajevne organizacije, 2. Delo in njegova cena (govori obč. svet. tov. Rogllč), 3. Bodočnost so c ij ali zrna (govori tov^ Brandner). — Popoldne se vrši konferenca vseh glavnih zaupnikov NSS, na kateri se bo razjnotrivalo o smernicah bodočega dela. Zvečer pa se vrši skupna veselica Zveze jugoslovenskih železničarjev v Sokolskem domu v Studencih. Celje. Krajevna organizacija NSS proslavi naš praznik 4. maja z izletom v Št. Pavel pri Preboldu, kjer še vrši glavni zbor NSSZ. Trbovlje. Krajevna organizacija NSS in podružnica NSSZ v Trbovljah proslavi 1. maj z dopoldanskim majniškim shodom, na katerem govori tov. Kravos iz Ljubljane. Popoldne se vrši na vrtu gospoda Šulna majniška veselica, ki prične ob 3. uri. Spored: 1. Godba tamburaškega zbora »Bratstva«, 2. »Umetni zdravnik«, prizor v enem dejanju, ki ga uprizori dramatični odsek NSSZ. Litija. Združene narodno-socijallstlčne organizacije v Litiji (krajevna organizacija NSS, podružnica NSSZ in »Bratstvo«) prire-de 1. maja ob 10. uri dopoldne majniški shod, ki se VTši v društvenem lokalu (govornik tov. Rupnik iz Ljubljane). Popoldne se vrši izlet na Breg pri Litiji, kjer se vrši na vrtu gosp. Potokarja skupna proslava s tovariši iz Zagorja, združena z majsko veselico. Zagorje. Proslavi 1. maj s pešizletom na Breg pri Litiji, kjer se vrši ob pol 3. uri popoldne na vrtu gosp. Potokarja majska proslava s sledečim sporedom: 1. Govor o pomenu 1. maja. (Govornik iz Ljubljane.) 2. Godba. (Svirata tamburaška zbora »Bratstva« iz Litije in Zagorja.) 3. Prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd. Jesenice. Proslava 1. maja z razvitjem prapora podružnice NSSZ: podrobneje na drugem mestu. Blejska Dobrava priredi zjutraj peš Izlet na Jesenice, kjer prisostvuje razvitju prapora tamkajšnje podružnice NSSZ. Popoldne valet na Bled. Bled priredi dopoldne telet na Jesenice, kjer prisostvuje razvitju prapora podružnice NSSZ, popoldne skupen povratek na veselični prostor na Bledu. Kočevje letos ne priredi majske proslave v večjem obsegu, radi mnogoštevilnih odpustov rudarjev. Polzela Istataiko ne, Tadi paševanja Nemcev. Št. Pavel priredi majsko proslavo o priliki glavnega zbora NSSZ dne 4. maja. Prosimo, da nam krajevne organizacije takoj poročajo o poteku majskih prireditev, da jih objavimo v prihodnji številki. Po prvotnem dovoljenju javne prireditve o priliki majske proslave NSS v Ljubljani je dostavilo policijsko ravnateljstvo načelstvu v pondeliek 28. t. m. sledeči odlok: Policijska direkcija v Ljubljani. Ljubljana, dne 26. aprila 1924. Št. 352/3/Preds. Načelstvu Narodne - socijalistične stranke, na roko gosp. Antona Brandnfcr v Ljubljani. Tuuradna dovolilnica z dne 25-/4. 1924, št. 127/IV. se v toliko spremeni, da se mora končati veselica pri Čadu v Podrožniku ob 22. uri in da se po 21. uri na tej veselici ne sme točiti akoholnih pijač. Nadalje se prepove nameravaani obhod v strnjenih vrstah z godbo od Narodnega doma po Blei-wel9ovi cesti na Rožnik. Prepovedan je spfoh vsak obhod v strnjenih vrstah k zbirališčem ln iz zbirališč po ulicah kakor tudi izvešavanJa to nošenje rdečih zastav. V slučaju, da se nameravajo držati tudi govori, da takoj predložite semkaj približnjo vsebino govorov. Proti tej prepovedi, izdani na temelju § 6 zak. o shodih v interesu avneea reda In miru je dopusten priziv na Velik, župana ljubljanske oblasti, ki ga je vložiti tekom 8 dni po dostavitvi tega odloka pri tukajšnjem uradu. Priziv nima odložilne moči. — Policijski direktor: Dr. Guštin 1. r. Na? M zal maj je policija zaoieniia. Iz stranke. Seja nadzorstva NSS se vrši v petek, 2. maja ob 6. uri popoldne v prostorih uprave »Nove Pravde«, Gradišče 7. Seja časnikarskega odseka NSS je v soboto, 3. maja ob 6. uri popoldne. Ptuj. Krajevna organizacija NSS priredi prvega maja ob 7.30 zverer prosto zabavo v Narodnem domu. Tovariše poživljamo, da se udeleže te mi'e majniške proslave. Privedejo naj seboj tudi družinske člane in druge naklonjene someščane. — Vstopnina prosta. Strokovni vestalk. Naše delegatsko zborovanje. Samo še nekaj dni in sestanemo se v prijaznem Št. Pavlu, da se resno in trezno posvetujemo o položaju, v katerem se sedaj nahaja delovni stan. Ker mu, kakor žal čuti vsak posamezni, ne gre dobro, se bo treba zediniti, kako bi bilo najlažje in najhitreje temu odpomoči. Naš glavni zbor v nedeljo Pa mora biti tudi velika maniiesta-ti v no^ protestna skupščina, na kateri po- vzdignemo svoj glas proti krivicam, ki se gode delavskemu stanu in manifestirati za svoje pravice. Zato je nujno potrebno, da se tega zbora udeleže ne samo delegati podružnic, temveč tudi vsi oni naši tovariši in tovarišice, katerim leži na srcu dobrobit našega delavca in procvit naše organizacije. Tovariši, tovarišice! Ne strašite se truda in ne žrtev, temveč priključite se delegatom svojih podružnic ter pohitite na letošnji naS glavni zbor v Št. Pavel, čimvec nas bo zbranih, tem jačja bo naša beseda. Glavno zborovanje se vrši samo enkrat na leto. Zato sc tem lažje vsakdo odloči, da dvigne vsaj ob tej priliki svoj glas v korist teptanemu delavstvu. Ne čakajte po- sebnih vabil in pozivov, temveč smatrajte že ta klic kot vabilo In odločite se, da pohitite v nedeljo v Št. Pavel. Tovariši, tovarišice! Naš glavni zbor v Št. Pavlu, mora biti letos veličasten tn sijajen m naša beseda mora biti trda in jeklena! Pridite zato vsi in izpolniti svojo člansko dolžnost. Od dela vsakega posameznika ie odvisno vse naše bodoče delo. Na delo torej vsi, ki želite delavskemu stanu pravo svobodo in boljše življenje! / Odhod v Št. Pavel. Iz Ljubljane odhaja vlak v Celje—Št. Pavel ob 5. uri 23 minut zjutraj z glavnega kolodvora; v ta vlak vstopijo udeleženci iz Litije 4b 6. uri 8 minut, v Zagorju ob G. uri 28 minut, v Trbovljah ob 6. uri 37 minut, v Hrastniku ob 6. uri 44 minut, v Zidanem mostu ob 6. uri 53 minut, v Rimskih Toplicah ob 7. uri 17 minut, v Laškem ob 7. uri 27 minut. Vlak dospe v Celje ob 7. uri 40 minut in sr odpelje proti Št. Petru ob 7. uri 50 minut. Vlak iz Maribora odpelje ob 5. uri 25 minut zjutraj. V ta Iplak vstopajo vsi štajerski udeleženci in prispejo v Celje ob 7. uri 14 minut ter se priključijo udeležencem ljubljanskega vlaka. — Odhod Iz Št. Pavla. Vlak odhaja iz St. Petra ob 1. uri 16 minut zvečer, oziroma drugi dan ob 6. uri 20 minjit zjutraj. Priključek v Celju: Zvečer proti Ljubljani ob 7. uri 17 minut, proti Mariboru ob S. uri 20 minut;, zjutraj proti Ljubljani ob 7. uri 20 minut proti Mariboru ob 7. uri 45 minut. Zborovanje. Olavno zborovanje prične točn« ob 10. uri dopoldne in se vrši vzdr-žema do konca. Prosimo vse delegate, da pridejo točno k zborovanju in vstrajajo prav do konca. Točnost in red sta podlaga smo-trenemu delu v vsaki organizaciji. Prireditev. Popoldne priredi podružnica v Št. Pavlu družabno zabavo v vseh prostorih gostilne Vedenik. Priporočamo vsem udeležencem, da se te prireditve udeleže v čim največjem številu. Podpirajmo dTug drugega in spoznavajmo se med seboj, ker nam bo potem lažje skupno delo! Mladinski vestnik* Narodno-socljallstlčna mladina proslav! prvi maj s tem, da se pridruži prireditvam narodno-socijallstlčne stranke ln narodno-socijalne strokovne zveze. Pozivamo vse brate in sestre, da pri vseh prireditvah aktivno sodeluje. - Osrednji izvrševalni odbor JNSM 4. maja v Št. Pavel pri Preboldu I Ponovno opozarjamo na izlet v Št. Pavel, ki se vrši dne 4. maja. Dolžnost vseh naših organizacij, ker se vrši po glavnem zboru NSSZ seja zastopstva mladine, ki bo obravnavala o zelo važnih točkah. Vlaki odhajajo po sledečem redu: Iz Ljubljane ob 5.28 zjutraj, iz Maribora ob 5.25 zjutraj. V Celju se snidemo s Celjani in se odpeljemo ob 7.50 v Št. Peter v Savinski dolini, od kjer je dobre pol ure peš hoda do Št. Pavla. Na svidenje v Št. Pavlu! — Osrednje tajništvo JNSM. »Bratstvo« v Ljubljani je priredilo v pondeljek zvečer članski sestanek v svojih društvenih prostorih pri Obnovi. Daši udeležba ni odgovarjala števila članov, ker je mnogo brotom in sester, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti do društva, je sestanek vendarle vse lepo uspel, ker so se navzoči člani in članice z veliko resnostjo in zani-manjen udeleževali debate o nadaljnem delovanju v društvu. Zlasti se je polagala največja važnost na idejno propagando, h kateri je pritegniti v mnogo večji meri delavsko mladino, ki je za ideale še najbolj vneta, ln na bratstvo v društvu, ki ne sme obstojati sapo v besedah, ampak tudi v dejaniih. Razmotrlva!® se ie o Izletih v prosto naravo, za katere se je izdelal primeren načrt. Govorilo se je nadalje o bodočih sestankih in občnem zboru. Končno je bil izvoljen prireditveni odsek ža proslavo Pulpanove 10-Ietnlce, ki se vrši 1. junija hi je bilo sklenjeno, da se vsi člani »Bratstva« udeleže proslave 1. maja, ki jo priredi NSS in da za to proslavo z vso vnemo agitirajo. Tedenske novice. Opozorilo našim naročnikom, ki še za april niso poravnali naročnine! Vsem tem v Ljubljani pošljemo z današnjo številko položnice, ker se inkasanta ne izplača pošiljati. Zunanji naročniki pa so itak dobili položnice s prvo številko v aprilu. Zato naj vsak svoje zaostanke poravna 1. maja. $ Vabilo na glavno letno zborovanje Na-rodito-socijalne strokovno zveze, ki se vrši v nedeljo, dne 4. maja 1924 ob 10. uri dopoldne v Št. Pavlu. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Čitanje zapisnika zbora 1923. leta. 3. Poročila odbornikov NSSZ. 4. Poročilo strokovnega tajništva. 5. Volitev osrednjega vodstva; upravnega odbora; nadzorstvenega sveta. 6. Predlogi: a) upravnega odbora, b) podružnic. 7. Slučajnosti. — Tovariši! Tovarišice! Na letošnjem našem zboru si moramo postaviti smernice za naše bodoče delo, ki mora biti plodo-nosno. Zastaviti moramo vse svoje sile, da pomagamo delavskemu stanu, zato naj po-liite na letošnji zbor poleg delegatov tudi ostali naši člani. — Za Osrednje vodstvo NSSZ: Rudolf Juvan 1. r., t. č. predsednik, Albin Tomc 1. r, t. č. podpredsednik. SPLOŠNE OBČINSKE VOLITVE. V kratkem imamo pričakovati razpis občinskih volitev za razne občine, kar bo razglašeno sedaj samo na občinskih deskah. Ponekod bodo mogoče že v maju in juniju. Zato treba največje pazljivosti. Vsekakor naj se načelstvu stranke v Ljubljano sporoči takoj vsak razpis. Delati bo treba hitro, ker bo rok za vlaganje kandidatnih list kratek. Najmanj 10 dni po Izložitvi pra-votnočnHi volilnih imenikov se bodo morale kandidatne liste predložiti okrajnemu glavarstvu. Navodila, kako se postopa pri sestavi kandidatnih list, bomo izdali pravočasno pozneje. Isto tako bomo izdali navodila, kako bo pri občinskih volitvah naša stranka nastopila. — Za danes priporočamo le to, da že sedaj določite kandidate in namestnike v vsaki občini, kjer je to le mogoče, ln da strankinemu načelstvu že sedaj naznanite Imena kandidatov. Prepis volilnega imenika mesta Ptuj Ptuj je pri tov. županu *in tov. tajniku vsem organiziranim tovarišem na vpogled. Vse tovariše nujno poživljamo, naj se člmprej prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. Vrhu tega naj pregledajo ali so vpisani drugi tovariši, znanci itd., da ne bo tarnanja potem, ko ne bo več časa za vpis. Demokratski teror. Demokrati so izdali sledečo parolo: »Mi smo v stanu v 24 urah vsakogar uničiti, pu zopet v 24 urah vsakega spokorjenca, ki priseže na »demokratski prapor, — restavrirati«. S tem se ponašajo demokratski agitatorji. Značilno, kaj ?!--------------------- Demokrati postavljeni na laž! — »Jutro« je pred nekaj dnevi zopet prineslo neosnovati osebni napad na tov. Deržlča in pa podlo laž, da je naša stranka dobila od Zveze jugoslovanskih železničarjev denar. To infamijo je pobilo predsedstvo ZJ2 v raznih listih in dalo na razpolago vse knjige in spise vsakomur, ki kaj takega verjame. Seveda »Jutro« tega pojasnila ni prineslo ter je zopet na lep način dokumentiralo svojo podlost. — Mi bi demokrate in »Jutrove« urednike pozvali, da naj kar povedo, kar vedo nečastnega o naši stranki, povedo pa naj tudi osebo, ki je kaj takega zakrivila! Shod v znamenju komunistične svo bode se je všil pretekli četrtek v Mesl-nem domu v Ljubljani. Shod so priredili socijaini demokrati in bi moral na njem govoriti tudi zastopnik amsterdamske ln-ternacljonale g. SassenbacU ter delegati iz Beograda. Takoj pri otvoritvi shoda pa so komunisti, ki so že par dni poprej močno agitirali za udeležbo, pričeli z ugovori, ki so se naenkrat izpremenili v dejanske spopade, pravcati poboj! Po dvorani so začeli frčati stoli, tekla ie kri. S terorjem in brezmejnim nasiljem so preprečili zborovanje, ki ga je policija zaključila, mestni občini pa napravili precej škode. — Taka )e KINO IDEAL predvaja od četrtka 1. mala do vštevšl nedelje 4. maja senzacijsko dramo iz dobe ruske revolucije v 7. dejanjih BAVU Trpijenje miade kri egi nje. Kot dodatek sporeda pa se predvaja veseloigra Peggy kot cirkuški klovn s priljubljeno malo umetnico Baby Pessy- Od pondeljka 5. do vštevši srede ' 7, maja Kdo je morilec? Detektivska drama V 6. dejanjih v slavni vlači Vijuzo Lar.sen. v resnici komunistična svoboda. To je izrodek od spodaj, ki je uržavi istcitako nevaren, kakor oni od zgoraj; oba stojita na principu nasilja! Dvadcset i peti — Ali metoda 25-----------! Žalibog, da moramo to obešati na veliki zvon. Toda ker smo biil uverjeni, da se ie to odpravilo, v resnici pa sc ta balkanska surovost in kriminalistična .»umetnost« naj-brže še vedno izvaja, je potrebno, da se temu odločno ugovarja in javno žigosa to nečloveško postopanje. —■ V beograjski boi-nici je namreč pred kratkim umrla neka Ljubica Ljubičič, ki je bila prepeljana v bolnico Iz beograjskih polici,skih zaporov. Bila nečloveško pretepena, imela je razbito lobanjo., izbito oko. Sploh je reva iz-gledala kot prava srednjevešKa mučenica v času najbolj razupite inkvizicije in vendar so bile njene zadnje oesede v smrtnem boju: »nišam kriva«. Toliuia zanika, da bi bila Ljubica v zaporih poškodovana in bo to gotovo kljub preiskavi tudi obveljalo, kljub temu, da ie t )liko kot dokazano, da drugje smrtnih poškodb dobiti ni mogla. Društvo slepih razpošilja svoje žepne koledarje. Vse naše pristaše in čltatelje prosimo in jih pozivamo, da pošiijatev sprejmejo ter ceno odpošljejo po položnici. Spomnimo se na ta način slepih revežev in utrpimo nekaj dinarjev za najrevnejše med revnimi! Državni nameščenci In njihove draginj-ske doklade. — Centralni odbor Saveza javnih nameščencev je ugotovil, -da vlada ozir. finančni minister ne drža dane besede glede izplačila draginjskih doklai. Eksistenčni minimum pri uslužbencih, zlasti nižjih kategorij daleko ni dosežen. Zato protestira upravni odbor Saveza proti rešitvi tega vprašanja in naglaša, da vidijo uslužbenci v tem aktu nerazumevanje položaja najbednejših; zato si pridrže proste roke za nadaljnje korake. Savez se zgraža tudi nad tem, da vlada nič ne ukrene glede izboljšanja nevzdržnega gmoim-ga stanja najbednejših vseh bednih — vpoko-jencev, vdov in sirot. — Iz tega se vidi, da prihajajo vendar organizacije polagoma k pameti in da bo le navsezadnje pošteno zaropotalo. Mi smo vedno reševanje uradniškega vprašanja skeptično opazovali. Ko pa je odšel veliki patron.in zaščitnik urad-ništva, dr. Žerjav, v Beograd »posredovat« in ko se je drlo »Jutro« na vso moč, kaj je vse dosegel, smo bili takoj prepričani, da bo iz cekina, ki se je blestel dotlej, dokler ni vstopil uskok Pribičevič v vlado, nastal smrdljiv — klopotec. — Pa si oglejmo to zadevo malo bližje: Po novi uredbi o dra-giniskih dokladah pripada uslužbencu ?a ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka do 16. let po 150 Din na mesec (torej tako kot sedaj!). Med redne prejemke — po zakonu, ne po uredbi — uslužbenca pa spada rodbinska doklada za otroke in sicer do 6. leta starosti po 30 Din, do 12. leta po 50 Din, nad 12 let po 80 Din na mesec. Vzemimo slučaj, da ima kdo 3 otroke oo več ko 12 let stare. Dosedaj je prejemal zanje 3 X 5 X 30 = 450 Din na mesec. Od 1. oktobra mu pripada po zakonu še rodbinska doklada |po SO Din za vsakega otroka, torej za vse tri 240 Din na mesec. Vsega skupaj bi torej moral dobivati na mesec 690 Dirj za otroke, bi si človek mislil. Ali famozna uredba pravi, da se rodbinska doklada, ki mu pritiče po zakonu, odbije od te vsote in da takemu uslužbencu pripade le 450 Din, torej natančno toliko, kot bi dobival pred ureditvijo. Če se vpošteva še okroglo 5% davka, ki se bo odtegoval od 1. okt. 1923 dalje, bo šla vsa razlika med sedanjo in novo plačo, na katero so uslužbenci, pa tudi trgovci, že komaj čakali, po vodi. Niti ene srajce sl za to uslužbenec ne bo mogel kupiti, ntkari da bi mogel obleči svojo na pol golo družino. — To so torej dobrote in uspehi demokratske klike ln kričavega »Jutra«! To-vas vede in hote »farbajo«! — Žerjavov cekin, Žerjavov cekin —I Nevarni časi. Iz vseh koncev In krajev se poroča o umorih in ubojih ter napadih. Pri Ptuju umor, v Murentincih in pri Sv. Barbari uboj. v Puščavi vlomi Itd. Tudi pri nas v Ljubljani se vrši dan za dnem vlomi in napami. Zlasti opasno je na periferijah mesta. Po hišah rodijo sumljivi berači-ogleduhi, zvečer nastopajo organi zirani banditi. Ali bi ne kazalo dati policiji v podporo vojaške patrulje zlasti na periferije? Zakaj imamo voiaštvo? Nekje je pisano, da v zaščito državljanov. In ker smo v nev^jnih časih, naj se da torej ponoči policiji vojaško pomoč. Osebna varnost in varnost imetja mora biti na vsak način zajamčena. Radi umazane plače za tako naporno službo zapuščajo najboljše moči policijo. Posledice se že kažejo! KAS O- čevlji MARIBOR, Koroška c.19. Gospodarstvo Koliko je vreden dinar? Prejšnjl Ta teden teden . dinarjev 100 švic. frankov stano 1435’— 1422’— 100 franc, frankov d 5-25 575'50 100 laških Ur n 8'01 360-75 100 čeških kron M 289-2f> 287-75 100 avstrijskih kron II 0-114 0-U5 100 ogrskih kron II 0-10 o-io 100 bolg. levov II 59-164 58-586 10C dolarjev 11 8075-— 8000-— 100 »ngl. funtov ,, 35400-- 36240-— Curiška borza. 28. aprila 23. aprili švicarskih frankov Občni zbor »Slov. plan. društva«, ki se je 'vršil 26. t. m. v Ljubljani je končal burno oziroma dnevni red prav za prav ni bil izčrpan. Poročila predsednika dr. Tominška in drugih funkcijonarjev so bila sprejeta in računi odobreni, pri proračunu za bodoče leto je prišlo do katastrofe. Odbor je’ smatral za nezaupnico, da je prodrl predlog nekega gospoda Iz ljubljanske jutrov-ske družbe glede nekih stavbenih del v naših planinah. Zato je celokupen odbor odstopil. In v Slov. plan. društvu je padla Iskra, ki utegne imeti '/ie posledice, vse zaradi par nestrpljivih ljudi. — K stvari se še oovrnemo. 100 dinarjev |e stalo 7 025 7-075 100 tranc. frankov ♦» 30-50 38-40 100 laških lir 1» 25-20 25-40 100 čeških kron tl 16-55 10-70 100 avstrijskih kron tl 0-00795 000798 100 ogrskih „ »1 0-0075 0*0075 100 bolg. levov n 4125 412 100 dolarjev X 563 — 565— 100 angl. funtov »* 2472-— 2486-— Tajinstveni morilec deklet. - (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Tega ne vem, dragica. Nekdo me i moral osumničiti, kajti že v Londonu sen« opazil, da je policija obračala name posebno pozornost.« Eilen upre vanj svoje čiste modre oči, kot da hoče z njimi prodreti v dno njegove duše. Potem pa dvigne pred seboj klečečega Williama kvišku In tako prisrčno kramlja z njim kot je VVilllam še nikdar ni slišal- AVilliam, dragi moj 'SVllliam, povej mi, kaj si pregrešil? Saj te tako vroče prosim, vedeti pa tudi moram. Z nobeno bešedo ti pe bom očitala tvojega pregreška.« VVilliam se prisiljeno nasmehne. »Ti me torej smatraš za zločinca?« »Nikakor ne, moj William, to ne; pa če bi bil tudi storil kaj kaznjivega, bi te ravno tako vroče ljubila kot popreje, prisegam ti to!« »Ali res, Ellen?« Ellen osupne vsled tega vprašanja, vendar pa se še bolj močno privije k izvoljencu svojega srca. »Da, Willlam! Moja ljubezen^do tebe ie tako goreča in velika, da bi te še celo v tem slučaju ne nehala ljubiti.« »Ne, ne, draga Ellen, ne morem tl povedati — tudi ti nočem napraviti težkega* srca!« »William!« vzklikne Ellen motreč nje-' sov obraz- Iz katerega ie razbrati težak boj. govih strašnih duševnih raukepolnih bojev. »Usoda,« šepeče VVilliam neslišno, »strašna usoda, moja prisega, da se maščujem, je grobokop moje sreče!« ‘ Nenadoma pa se vzravna Ellen in naglo reče: »William, prepričam naj te, kako zelo tl zaupam. Vzemi me s seboj, odvedi me pred oltar, vsako uro se ti odzovem!« Zamolkel vzdih se mu izvije iz prsi. »O, Ellen, kako sem ti hvaležen za ta dokaz tvoje ljubezni, toda sedaj še ne smeš postati moja, ker nq maram, da postaneš žena moža, kateri bo morda kmalu aretiran.« tudi še tako prisrčno poljublja svojega Wil-liama, vendarle gloda v njenem srcu črv dvoma, katerega nikakor ne more prepoditi. Zatopljena vsak v svoje misli sedita še spominu svojega očeta ti prisegam, da sem nedolžen. Verjel sem tvoji prisegi, ko si z njo odgnala iz mojega srca bridke dvorne glede tiste noči, sedaj zahtevam isto od tebe!« Ellen se po tej izjavi oddahne, potem pa se s solzami v očeh zgrudi na njegove prsi. »Ob, VVilliam. verujem ti, da je vse čista resnica, kar praviš. Toda eno te prosim. Ali1 ni mogoče sumnje izpodbiti?« »Zaenkrat dozdevno govori vse proti meni, vendar sem prepričan, da bo že v najkrajšem času odkrit pravi krivec. Gorje podležu!« Zdi se, da je VVilliam uganil misli svoje izvoljenke. »Potrpi, draga Ellen, potrpi! Ne bo dolgo, potem odpade sumnja, ki leti sedaj na mene, in-------------« Beseda mu zastane. Liki temna pošast se mu sedaj pojavi v duši vsa njegova preteklost. Ali naj to ubogo nedolžno dete -postane žena strašnega Jaka? »Ellen, draga Ellen, vsako jutro in vsak večer bom prišel semkaj. Tu ostanem še več dni. Moje skrivališče ni daleč odtod. Toda ne vprašuj me kje, dovolj naj ti bo, da imam prostor, kjer se morem skriti.« Odzovorni urednik Anton Brandner. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Izdelovalnica instrumentov. — Velika zaloga vseh glasbil, zlasti tamburic najboljše kakovosti, strune in vse v glasbo spadajoče potrebščine. [ene nizke! Postrežba ločna ■ OGLAŠAJTE Trboveljski premog in drva ^ dobavlja AIIH7I IMRVim ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. ifllltff UIb 1117118 1 Telefon 220. Plaillo tudi «3 obroke. Telefon 220. L3UBL3ANA, Zidovska ulica. Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. — Krznarnica in izdelovanje čepic. — Nakup kož od divjačine. — Kožuhovina, obleka, preproge itd. se sprejmejo čez poletje v shrambo. Priporoča se tvrdka JOSIP PETELINC L3UBL3ANA, Sv. Pstra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. NMM«IHMtOHIHIMMIIMMM••••»«*•• ••••••<*• • j Najboljši Šivalni stroji Oritzner v vseh • | opremah za rodbinsko rabo in Adler za t S obrtniško rabo. Istotam potrebščino za kro- S J jača, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- J g nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- J S baze sukance, svile v niti. Jedilno orodje, | S alpaka, aluminij, tlice, vilice, noži, ikarje, j 2 britve, razne palice, nahrbtniki, igle za vse jj I sisteme ilvfilnlh Strojev ter njihovi posa- S S mezni deli. — Popravila šivalnih strojev se | j sprejmejo. Pouk V vezenju, krpanju perila » j in nogavic na stroje brezplačno. Večletna j i; garancija za šivalne stroje. I Cen« najnižje. Postrežba točna. • •IMMMM ■MteM* »MM»I IMIMM MMMM ———• • 9 L3UBL3ANA, Go»po Poskusite jo in prepričajte se o najboljši kakovosti! Dobi se po vseh trgovinah. Za obilna naročila se priporoča tvrdka Ivan Kordiš, Ljubljana, Vegova ul. 2. urar državnih železnic AVTO-VOZI! priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. Edini tihi pisalni stroj L C. Smith & Bros Hlod. 8 brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana a ielenbursova ulica 6/1. c Priporoča so delikatesna trgovina in zajutrkonalnica Frece & Plahuta Cella, Aleksandrova ulica 7. fJUGO-HAGj 'LJUBLJANA! j BOHORIČEVA 24 | Itelgfon 5(io; (bivša Preskrbovalnica). Veliha zelog-a sukna, ženskega in moškega, hla-čevine, žameta, kontonine, tiskovine, etamina, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, naglavnih rut, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazlicnega drugega blaga. Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba je vestna in točna. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih ure, zlatnino najbolje kupite pri obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantneje. Rezerve : Din. 32,513 000 Delniška glavnica Din. 60,000.000 Centrala (ifflO) Ljubljana izprašan optik in urar LJubllana, Stari trg št. 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Podružnice Korčula Kotor Kranj Sarajevo |P'U .. oibenik Zagreb Beograd Bled Cavtat Celje Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunajska ce^fa Štev. 4 | Ekspoziture | (v lastni stavbi). —————— Kapital in rezerve Din 18,300-000. gzvršule vse bančne posle Konjice —Meža-Dravograd rcajfočneje in naikulantnaje. —:....... Naslov za brzojave« JADRANSKA ■ - -------------Amerikanski oddelek — Potniški urad INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica Trst Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMfcRIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City. Maribor Novo mesto Rakek Siovenjgrsdec Slovenska Bistrica Brzojavi: Trgovska, eUgAOSJI s ej) |Ujgaw »BUBjignn ki divja v njegovih pr*lh. »Wllliatn, mo] I ljublje»i \VIlliain. nekaj s-traineg;* mi prikri- ! va?! Oh, povel mi goro resnico, sicer me bodo mučile grozile slmnje ponoči in podnevi.* Medtem pa ie že ponehal bnj, ki ga je bojeval William sam s seboj. Povsem mirno prime Ellen za roki in nepremično zre v oči svoje izvoljenke. »Ellen, ne vprašaj, česa me dolže. Pri Zadnje besede izreče Williani z nič do* j brega obetajočim naglasom. Ellen se vsa preplašena zdrzne. »Oli. bože moj, kaj nama še vse prinese usoda? Wiiiiam, tako srečno sem se smatrala — in sedaj---------------« Solze ji udnše glas, svoj obraz sedaj tembolj krčevito pritiska na prsi svojega Williama. In prav je tako, sicer bi bila opazila na njegovem lepem obrazu odsev nje- »In zakaj ne? Ponosna sem nate, Wll- lfetm, ti si moj edini, moje vse. Ah----------------« »In mati?« reče \Villiam mehko. Ellen bolestno vzdihne. Da, miati! Kaj bi ona k temu rekla. Saj pozna njeno odkritosrčno poštenost. Kako bi mogla dovoliti zvezo z Williamoin, če leži na njem le senca sumnje? Seveda je Ellen že polnoletna. Ali pa naj žali svojo mater, morda naj si za vedno nakoplje njeno jezo? Nemogoče! »In tamkaj trpeti pomanjkanje?« prista- vi Ellen skrbipolno. »Nikakor ne, Ellen! Prav udobno živim ondi, in če se vrnem v London, se bom tudi tamkaj moral nekaj časa skrivati pred policijo, dokler ne pade sumnja na pravega krivca.« Ellen si ne upa ničesar več vprašati. Vse se ji zdi tako tajinstveno, tako čudno kot da so vsi zadnji dogodki le sanje. In če- dolgo časa v lopi. Toda nad njima se dvigajo in kopičijo temni oblaki: \Villiamovi spomini na strašno preteklost. Hardvjeva lopovščina. Dva dni je minilo po opisanem dogodku. V senčnatem drevoredu nedaleč od Elle-ninega posestva korakajo ob reki štirje možje, ki se med seboj živahno razgovar-jajo.