SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 3. junija 1926 Št. 14 Bojkot Nedavno so se dogodili v Zagrebu pri nogometni tekmi med Gradjanskim in moštvom Juventusa iz Turina obžalovanja vredni incidenti. Igralci in gledalci so se spozabili tako daleč, da so dejansko napadli goste in je moral sodnik igro predčasno zaključiti. Težje incidente je preprečila policija, ki je izpraznila igrišče in zaščitila goste. Jugoslovanski nogometni savez in policija sta storila vse, da dasta Italijanom za žalitev čim večje zadoščenje. D očim je JNS zelo strogo kaznoval dva neposredno prizadeta igralca, izrekel italijanski nogometni federaciji in italijanskemu poslaništvu obžalovanje radi dogodkov, je policija uvedla natančno preiskavo med gledalci ter vse prizadete pozvala na odgovor. Po vsem tem se je zdelo, da bo spor zadušen v kali in se bodo Italijani kot športniki pokazali tudi v tem položaju prave športnike. Toda zgodilo se je drugače! Consiglie Federale je na sobotni seji radi zagrebških incidentov dobesedno sklenil sledeče: »Po natančnih in podrobnih informacijah o brutalnem napadu, ki ga je doživelo moštvo Juventus F. C. na svoji zadnji turneji po Jugoslaviji, izraža C. F. jugoslovanski federaciji svoj ogorčeni gnev, ker je moglo priti do incidentov, ki lahko popolnoma onečastijo sport, tamkaj, kjer bi morali napram Italiji gojiti samo spoštovanje in ljubezen. C. F. vzame na znanje opravičila in ukrepe in ugotavlja, da niso zadostna zadoščenja za storjene krivice. Vsled tega si pridržuje, da prepove do nedoločenega roka vsak stik i tali jan skib moštev z jugoslovanskimi. Dalje živahno odobrava ■ zelo plemenito obnašanje Ju ven tu-sa napram napadalcem. Posebno častno omenja ime igralca Alemandija, ki kot pravi Italijan in vzgled prave in možate resnosti, ni kotel povezan ostati med onimi, ki so ga pretepli.« Tako je oficijelno besedilo najvišjega italijanskega foruma po vseh ukrepih naših merodajnih faktorjev. Italija je brez ozira na vse razdrla vezi, ki so najprikladnejše, da drže narode v stalnih prijateljskih odnošajih in lahko v veliki meri pripomorejo, da se prijateljstvo ustali tudi na drugih poljih. — Vrgla je rokavico športnemu tekmecu, ki se je radi storjene krivice kot gentleman opravičil! Vsa jugoslovanska sportska javnost je sprejela ta korak italijanskih športnikov z ogorčenjem. Iz vsega tiska je odjeknilo, da nam ta gesta naših sosedov ne bo mogla škoditi. Povsod prevladuje razpoloženje, da naj Spomladanske Poslednje binkoštne nesreče v naših \lpah so nas ponovno in jasno opozorile, da je turistom razen navdušenega hi neskaljenega veselja 'er uživanja prirodnih krasot potrebno tudi razuma in tehnične izvežbanosti. Vzroke alpinskih nesreč je treba iskati predvsem v lahkomiselnosti turistov, dalje v nezadostni opremi in tehnični ne izvežbanosti. Gorski teren ni ravna cesta, kjer človek stopa enakomerno tjavendan; alpski svet s svojini vedno se menjajočim terenom, ki je tudi po svoji kakovosti in sestavinah zelo različen, zahteva od turista podvojene pazljivosti in resnosti. Poleti, ko je teren viden, je to lažje, neverjetno otežkočen pa je dostop gora v zgodnji pomladi, jeseni in po zimi, ko pokriva nepregledna množina snega vso krajino in. ovira vsako podrobnejšo terensko orijentacijo. V podobnih primerih pa ni človek nikoli dosti previden. Znano je tudi, da imajo pravi alpinisti in boljši turisti pred zimskimi turami največji rešpekt, da dobro premislijo vse neprilike, s katerimi sie bo treba boriti, preštudirajo vse vremenske prilike ter se za tako turo tudi kolikor mogoče dobro tehnično opremijo. Turist začetnik, večje izletniške družbe naj se na težje ture ne podajajo, posebno pa ne brez sprem- oholi in prenapeti športniki ostanejo doma, kjer njihovi megalomanski nastopi ne bodo škodovali niti toliko kot hočejo sedaj... Tudi mi smo mnenja, da njihov bojkot nam ne more škoditi. Naše mednarodne športne zveze brez. Italijanov ne bodo mnogo trpele. Poleg njih, ozir. nad njimi je še mnogo starejših, boljših in resnejših športnikov, ki kljub svojemu znanju in premoči ne prezirajo svojega nasprotnika, najmanj pa še tedaj, če je po storjeni krivici pokazal vso dobro volju, da jo popravi. Želimo, da bi tudi merodajni krogi z enakimi občutki k viti rali nesportske ravnanje Italijanov ter jih pustili tam, kjer so! ture v Alpah stva dobrega in izkušenega alpinista. Kraji, ki so poleti lahko dostopni, so v snegu večkrat nevarne ture, ali pa sploh nedostopni. Priprave za zimsko turo morajo biti temeljite. V prvi vrsti mora biti vreme stanovitno, v slabem vremenu se podati na težjo turo, je gotova pogibelj. Zimski turist-začet-nik naj prične vedno z manjšimi in lažjimi turami. Pridobiti si je treba najprvo tehnike, na snegu in ledu, še le potem se lahko p odvzame večje in napornejše ture. Nikoli pa naj se turist ne odpravi na turo, katere podrobno in tudi v letu ne pozna. Vremenske neprilike: sneg, plazovi, posebno pa megla so zimskemu turistu zelo opasne. Kjer ni planinskih zavetišč, se mora računati tudi s prenočevanjem v prirodi. Bivakiranja v snegu vsakdo ne zdrži in je za to treba trdne konstitucije. Po težjem terenu je nočna zimska tura opasna. Od turista zahteva taka tura hladnokrvnosti, energije, vzdržljivosti in volje. Zimska tura zahteva mnogo več tehnične opreme kot pa letna. Smuči, dereze, cepin ter temna očala so neobhodno potrebna. Zavarovanje z vrvjo je v zimi. ponavadi dosti lažje kot v letu; cepin igra pri tem glavno V četrtek 3. jun. 1926 ob 11. uri dop. prijateljska bazena tekma ATENA : ILIRIJA Igrišče Atene Ob vsakem vremenu vlogo. Uporaba vrvi pri smučanju v visoko alpinskih pokrajinah se do sedaj pri nas ni mnogo upoštevala, je pa zelo priporočljiva. Pri vsaki daljši zimski turi se terenske prilike navadno po večkrat menjavajo, tako da moramo temu podobno menjavati tudi svoje tehniške pripomočke. V lažjem terenu smuči, v ledu dereze in cepin, potem krplje in zopet dereze in seveda, navadno vedno tudi vrv. Radi vedno se menjajočih snežnih sprememb je treba podvojene pazljivosti in vztrajnosti. Kolikokrat porabimo za mesto, ki bi ga drugače lahko absolvirali v četrt ure, cele ure; vsako stopnjo si je treba v led s cepinom izklesati in si stopnjo osigurati. Ni čudo če porabimo za podobne ture cel dan ali pa tudi več dni. Eno pravilo naj bo za vsakega turista: Kjer ne vidiš pod sabo ugodnega terena, pazi, da je vsaka tvoja stopinja osigurana, bodisi potem s cepinom, derezami ali vrvjo. V snežnem metežu in viharju je osiguranje tem večje važnosti. Na zimske ture ne hodi nikdar sam; družba pa naj tudi ne bo prevelika, ker to ovira uspešno napredovanje. 3—4 zanesljivi turisti izvršijo tako turo najlažje in najbolj uspešno. Sedaj, ko je pri nas napredovalo smučarstve, se je tudi smisel za zimsko turistiko neprimerno dvignil. Zimska tura je neprimerno lepša in zanimivejša kot letna. Snežena priroda s svojim čarom nudi obiskovalcu neprimerno več užitka kot golo skalovje. Posečaj naše planine tudi takrat, ko so pokrite z belo odejo, pazi pa na sebe in ne draži prirode, kajti ona hodi po svojih od vekov začrtanih potih ravno v svoji smeri; vse kar ji kljubuje in izziva, pomandra na svojem potu. Veličastna je na tem svojem potu, polna grozote in resnobe, a tudi krasna in mila. Človek, spoznavaj jo, ljubi in — spoštuj! Prvenstvo LNP Prvak za leto 1925-26 zopet SK Ilirija. Pretečeno nedeljo se je zaključilo s tekmo Ilirija : Rapid prvenstveno tekmovanje ljubljanskega nogometnega podsaveza za leto 1925-20. Prvenstvo je ostalo tudi letos SK Iliriji, ki si je s tem šestič osvojila naziv prvaka LNP. Prvenstveno tekmovanje v LNP se je vršilo letos' po precej kompliciranem sistemu. Najti je bilo treba najprej tri okrožne prvake za ljubljansko, celjsko in mariborsko okrožje podsaveza. Prvaki okrožij so nato igrali odločilne tekme. Kot polfinalista je določil žreb ljubljanskega prvaka Ilirijo in celjskega prvaka SK Celje, za finale sta preostala nato Ilirija in mariborski prvak SD Rapid. 1 liri ji je pripadlo Ihibljansko prvenstvo tudi letos brez večjega napora. Od 12 odigranih tekem jih je 11 dobila in le 1 zgubila. Razmerje golov, ki ga je pri tem dosegla se glasi 95 : 7, število doseženih točk 22. Naslednji trije klub' v ljubljanski tabeli zaostajajo po 6 točk za Ilirijo. Deloma je absolvirala svoje prvenstvene tekme z drugo garnituro. Pred težjo nalogo sta jo stavili le jesenska tekma z Jadranom ter pomladna s Primorjem. Semifinale je dobila par forfait, ker Celje ni nastopilo; o finalu, kjer je našla v Ra-pidu nepričakovano dobrega protivnika, poročamo na drugem mestu. Drugi finalist, mariborski Rapid, je odločil prvenstvo svojega okrožja zase že jeseni z visoko zmago nad SSK Mariborom, edinim opasnim tekmecem v Mariboru (7 : 1). Popolnoma utrdil si je pozicijo spomladi s ponovno zmago nad istim protivnikom (4 : 3). Ostali trije klubi ga v prven- stveni poziciji niso mogli ogrožati. Od 10 odigranih tekem jih je 9 dobil, zadnjo, proti najšibkejšemu protivniku Svobodi, pa nepričakovano zgubil; dosegel je 18 točk in score 69 : 17. SSK Maribor, naslednji v mariborski tabeli, zaostaja za njim za 3 točke. V finalu proti Iliriji se je prezentiral v prav dobri formi, dokazal je, da je v pretečenem prvenstvenem letu marljivo delal in napredoval. SK Celje,, prvak celjskega okrožja, je imel premagati na potu do okrožnega prvenstva le eno težko oviro in sicer Atletsko SD, dočim mu Red Star ni bil opasen. Odločiti je mogel obe tekmi, jesensko in pomladno, v svojo korist. Dosegel je 8 točk in score 15 : 1. Atletiki, ki stoje na drugem, mestu, imajo 4 točke. V polfinale Celje ni nastopilo vsled nekih diferenc z LNP; v prijateljski tekmi, ki jo je igralo mesto tega z Ilirijo, je doseglo časten izid 3 : 5 ter se pokazalo v dobri formi. Zaključno stanje prvenstvenih tabel prinašamo v naslednjem: Prvenstvo Ljubljanskega nog. podsaveza za 1925/26. Prvak S. K. Ilirija. 1925/26 I. moštva Ljubljana Ilirija Jadran Slovan Primorje Hermes Svoboda Slavija Število tekem Dobljenih Neodlo- čenih Zgublje- nih Score Točke Mesto Ilirija 4:1 9:1 11.0 10:0 3:2 0:1 4.0 3:0 11:0 17:1 15:0 8:1 12 11 — 1 95:7 22 I. Jadran 1:4 1:9 7:1 2:6 4:1 2:0 8:1 1:5 3:0 11:0 3:0 5:2 12 8 — 4 48 29 16 III. Slovan 0:11 0:10 1:7 6:2 <5* 4:2 2:3 2:1 6:2 6:0 16:0 6:1 3:1 12 8 — 4 52:40 16 IV. Primorje 2:3 1:0 1:4 0:2 2:4 3:2 10:0 3:0 14:0 9:0 3:0 12:0 12 8 — 4 60:15 16 II Hermes 0:4 0:3 1:8 5:1 1:2 2:6 0:10 0:3 O 9:0 4:0 3:0 3:2 12 5 — 7 28:39 10 V. Svoboda 0:11 1:17 0:3 0:11 0:6 0:16 0:14 0.9 0:9 0:4 3:1 0:1 12 1 — 11 4:102 2 VII. Slavija 0:15 1:8 0:3 2:5 1:6 1:3 0:3 0:12 0:3 2:3 1:3 1:0 12 1 -! n 9:64 2 VI. 1925/26 I. moštva Maribor Rapid Maribor i Merkur Z Mura Svoboda Število tekem Dobljenih Neodlo- čenih Zgublje- nih Goli Točke Mesto za proti Rapid 7:1 4;3 3:1 11:2 9:2 7:3 8:1 3:0 14:0 3:4 10 9 — 1 69 17 18 I. Maribor 1:7 3:4 3:0 5:3 1:1 6:3 11:0 3:0 5:1 10:3 10 7 1 2 48 22 15 II. Merkur 1:3 2:11 0:3 3:5 a 7:3 2:4 14:0 11:1 3:2 5:1 10 5 — 5 48 33 10 IV. Ptuj 2:9 3:7 1:1 3:6 3:7 4:2 -?> 5:1 3:0 4:2 3:1 10 5 1 4 31 36 11 III. Mura* 1:8 0:3 0:11 0:3 0:14 1:11 1:5 0:3 V 3:2 0:3 10 1 — 9 6 63 2 VI. Svoboda 0:14 4:3 1:5 3:10 2:3 1:5 2:4 1:3 2:3 3:0 — 10 2 — 8 19 50 4 v. S. K. Celje Atletiki 1 acs czš Število tekem Dobljeno Neodločenih 1 Izgubljenih j Goli Točke Mesto Opomba za proti S. K. Celje 3 : 1 1:0 8:0 3:0 4 4 — — 15 1 8 I. Atletik S. K. 1 :3 0:1 5:2 11:1 4 2 — 2 17 '7 4 II S. K. Redstar 0:8 0:3 2:5 1:11 4 — — 4 3 27 ;o 111. Športni turnir ŽSK Hermesa Železničarski športni klub »Hermes« priredi v počast kongresa Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev športni turnir s sledečim sporedom: Sobota 5. junija: Ob 17. uri nogometna tekma med Ž. S. K. Hermes : S. K. Slovan in ob 18. uri 30 minut nogometna tekma med S. K. Ilirija : S-. K. Jadran. Nedelja 6. junija: Ob 15. uri pričetek finalnih tekmovanj. Med odmori nogometnih tekem se vrši moška štafeta 4 X 100 m in damska štafeta 4 X 60 m. Startajo atleti in atletinje S. K. Ilirije, S. K. Jadran, S. K. Slovan in Ž. S. K. Hermes. Tekmuje se poi cup-sistemu za od UJNŽ podarjena darila, ki so v razpisu določena sledeče: Za nogomet: I. Častno darilo, II. bronasta plaketa, III. bronasta plaketa, IV. kolajna. Za atletiko: I. Bronasta plaketa, II. bronasta plaketa, III. kolajna. Pri nedeljskih popoldanskih tekmah sodeluje godba Narodno železničarskega glasbenega društva »Drava« iz Maribora. Vstopnina: Stojišče Din 10.—, tribunski sedež Din 15.—, ložni sedež Din 20.—. Sprehod po svetu Dosedanji rezultati teniških tekem za Daviso'1 pokal so tile: Argentina — Ogrska 3 : 2, Anglija — Poljska 5 : 0, Italija — Holandska 3 : 2, Švedska — Švica 3 : 2, Francija — Danska 5 : 0, Češka — Indij i 4 : 1. — Nemka Friedleben je bila boljša kot gospa Neppachova, 7:5. — Najuch se bo, po zmagi med Koželuhom, kosal z angleškim prva kom Burkejem, 13. junija. Lahka atletika nam prinaša vsak dan kaj novega. Prav izborni so bili izidi južnoameriških-tekem v Montevideo. Napovedovali so celo svetovne rekorde in bi jih bili morda tudi dosegli, da ni mied tekmami deloma močno deževalo. Argentinci so si priborili 72 točk, Chileni 12, Uruguayci 8; občinstva 30.000, seveda tudi uruguayski predsednik. Največ pozornosti je zbudil Chilenec Plaza, ki je dobil vse teke od 3 do 10 km, in so ga takoj nazvali »južnoameriški Nurmi«. Rezultati: 100 m Albe 10.8, 200 m Albe 21.8, 400 m Brew-ster 50, 800 m Ledesma 1:58.4, 1500 m Ledesma 4:11, 3000 m Plaza 8:51.4, 5000 m Plaza 15:12.4, 10.000 m Plaza 32:54, lese 110 m Valania 15.6, troskok Brunetto 15.10, itd. — Pri zadnjič omenjenih ženskih rekordih si zapomnimo še: kopje (800 g) Vidlakova 32.56 m, krogla (5 kg) Vencova 8.40 m. Nemka Reute je vrgla lani diskos 34.01 m daleč, a ni bilo priznano, ker Nemčija ni včlanjena v Mednarodni zvezi. — Od 27. do 29. julija se bodo vršile v Goeteborgu na Švedskem mednarodne igre v ženski lahki atletiki; pričakujejo okoli 149 tekmovalk. — Vrsta univerze Vale je na meetingu univrrze Pennsylvania pretekla 4X220 y v 1:27.8 (220 y v 21.95), univerza Columbia 4X880 y v 7:53.6 (804.5 m v 1:58.4). — Nurmi je tekmoval proti 5 tekačem po 1000 m ter je zmagal v 14:53.3. V Berlinu je zboljšal Widejev svetovni rekord na 3000 m od 8:27.3 na 8:25.4. Na istem meetingu je dr. Peltzer s 3:58.6 na 1500 m napravil nov nemški rekord, prav teko Trossbach s 26.4 na 200 m lese. — Houbcn je porabil za 100 m 10.8, Oger Fluck 10.8, Schiiller za 200 m 21.8, Buchner 21.9, Holandec Paulen za 400 m 50.8, Šved Peterssor: 110 m lese 15.3, Šved Lillier kopje 63 m. Dunajčan Schielberg je tezno dvignil 120 kg, s sunkom IGO kg, Aigner 117.5 in 157.3 kg, Lep-pelt je z desnico potegnil 90 kg. Paolino je v Barceloni po točkah potolkel Brin inia Spalio v 15 rundah; Spalla se je zatekal k nereelnim sredstvom. Mussolini je brzojavil italijanskemu konzulu v Barceloni: »Reci tovarišu Spalla, da zahtevam od njega jasno in odločno zmago.« Brzojavka ni nič pomagala. Skoraj hkrati je Italijan Barbaresi premagal Eminijbvega brata Giuseppa že v 1. rundi k. o. — Francoz Francis Charles je potolkel Nemca Breitenstraeterja k. o., Bosisio pa Devosa v 10 rundah po točkah. 1000 m sta na kolesu vozila Blanchonnet in Oszmella v 1:15 (svet. rek. ima E gg z 1:13.4). — Na stadionu v Elberfeldu je vozil Savvsll dva nova svetovna rekorda, 30 km v 21:18, 40 km v 28:11, na uro je vozil 83.74 km. — Na 294 km dolgi progi v Thuringiji, v hudem dežju in po zelo slabih cestah je vozil Italijan Belloni 10.26:20; na 184 km dolgi cesti v Pfalzi Wolke 6.01:45; iz Pariza v Nantes 365 km Rebry 14.43, v dežju; iz Pariza v Lille 280 km Fochler kljub premočeni cesti 8.41:27; iz Prage v Pardubice 100 km Martinek: 3:57:46.4, V mnreu je na dirkališču Monza pri Milanu dirkala Angležinja Cordery v avtomobilu na daljše razdalje. Športna komisija avtomobilne zveze ji je sedaj priznala sledeče svetovne rekorde: 10.090 milj v 177 urah 4 min. in 16.4 sek. tna uro 56.47 milj); 15.000 milj v 268.58:27.8 (55.76); 20.000 km v 223.1:42.2 (na uro 89.674 km); 25.000 km v 278.53:31.6 (89.64). Francoza Tončka, ki hoče leteti v aeroplanu iz Amerike v Evropo, hočejo Amerikanci prehiteti in bodo poslali kar dva aeroplana čez Atlantski ocean. — Dalje namerava ameriška družba Good-Year Corporation v Clevelandu zgraditi ogromen zrakoplov, 270 m dolg, hitrost na uro 140 do 160 km, popotnikov 1000! — Po zemlji okoli pa sedaj kar za stavo letajo: Italijani, Španci, Francozi in tudi že Čehi. V. Š. NOGOMET — Iz Ljubljane Gostovanje Moravske Slavije (Brno) Jadran : Moravska Slavija (Brno) 2:1 (2:0). Jadran: Vidmar — Pleš (gost), Pečnik — Rogač, Kem, Brcar — Jamnik, Perko, Rape, Oman (gost) Januš. M. Slavija: Koch — Trojanek, Chlad — Rez-niček, Kovarik, Klein — Vostrejš, Foltyn, Zavrel, Prudik, Paraček. Po dolgoletnem presledku smo imeli priliko videti češko moštvo. Moravska Slavija je v Brnu na drugem mestu, goji pa izvanredno lepo igro. Kombinacija napadalnega tria s srednjim krilcem je prvovrstna.' Igra je tipično češkla; kombinacija po zemlji na kratke pase je izvedena tako precizno, da lahko služi za vzgled vsakemu moštvu. V tehničnem oziru je posebno ugajala leva stran napada in pa izvrsten srednji krilec, ki je tehnično najboljši mdž na polju. Siguren »stoping«, dober pregled situacije in izvanredno natančno podajanje žoge, so odlike tega simpatičnega igralca. Branilca sta nekoliko počasna, vendar pa izredno mirna. Desni back Trojanek ima krasno igro z glavo. Vratar, ki je bil nadomestnik, je bil najslabša točka moštva in je kriv obDh golov. Moštvo se odlikuje po svoji fairnesi in strogi disciplini. Jadran je nadvse častno zastopal slovenski nogomet. Svojo prvo mednarodno tekmo je povsem zasluženo odločil v svoj prid. Moštvo je igralo skrajno požrtvovalno. Izvrstna je bila obramba, v kateri je Pleš s svojo hladnokrvnostjo naravnost imponiral. Ravno on ima glavno zaslugo na zmagi. Pečnik je bil v začetku hesiguren, v drugi polovici pa je bil vreden partner Plešu. Vidmar je bravurozno držal nekaj nevarnih strelov. K rilska vrsta je bila požrtvovalna do skrajnosti. Kern je izvrstno razdiral ter ima dober takling. Stranska krilca zadovoljiva. V napadu je bil duševni vodja Oman, ki je bil topot izvrstno razpoložen. S svojim krilom se je dobro razumel Perko je kmalu izčrpal svoje moči; po našem mu je nujno treba kondicijskega treninga. Jamnik zelo predrzen; hotel je pa na vsak način iz nemogočih pozicij doseči gol. Napravil je tudi nekaj nepotrebnih foulov. Igra je bila v znamenju lahke premoči gostov, ki so pa s hiperkombinacijo pokvarili marsikatero zrelo pozicijo; v streljanju so povsem odpovedali. Jadran je izvedel svoje napade zelo energično in so bili celo mnogo nevarnejši. Gole za Jadran so dosegli Oman in Perko vsled neodločnosti vratarja. Za goste je scortal Chlad iz 11 m v zadnji sekundi. Malo prej so zastreljali enako šanso. Sodnik g. Vodišek strogo objektiven. Publike zelo malo; tekma je vsekakor zaslužila mnogo večji obisk. Tako bi bil Jadran imel poleg moralnega tudi materijelno zadoščenje. Finale prvenstva Slovenije Ilirija : Rapid 7 : 3 (0 : 0). Odločitev pade v podaljšku 2 X 15; redna igra neodločena 3 : 3. Ilirija je nastopila brez Ladota, drugače kompletna. Moštvo je zopet popolnoma odpovedalo in ni (krsti manjkalo, da ni izgubilo prvenstva. Tako slabe igre nismo pričakovali z ozirom na važnost tekme. Namesto, da bi moštvo pokazalo, da zasluži častni naziv prvaka Slovenije, je igralo tako inferiorno, da ne bi bilo nič čudnega, ako bi bil Rapid odnesel zmago. Niti v času, ko je Rapid ne-k j minut pred koncem dosegel vodilni gol, ni moštvo pokazalo nikake volje in je še celo tratilo čas z udarjanjem žoge v avt. Napadalna vrsta, ki ni igrala ravno slabo, ni našla v krilski vrsti zadostne podpore in je morala gledati, kako je Rapid vsak s trudom doseženi gol takoj izenačil. Šele v podaljšku je moštvo igralo z voljo, kar j'e izraženo tudi v rezultatu. Seveda je k temu mnogo pripomogel Rapid, ki je bil popolnoma izčrpan in ni mogel nuditi niklakega odpora. V rednem poteku igre je prijetno iznenadit; tekom zadnjega leta je mnogo pridobil. Hrbtenico moštva tvori še vedno izborna obramba, v kateri je po dolgem presledku zopet nastopil izvrstni vratar Dolinšek. Miklavčič je držal nekaj strelov jako lepo, udeležen je pa na tretjem golu Rapid a. Branilca Pogačar in Beltram topot nista bila kos svoji nalogi. Poleg raznih taktičnih napak je tudi v tehničnem oziru mnogo primanjkovalo. Veliko krivde na nesigurnosti obeh branilcev pa nosi k rilska vrsta, ki ni mogla ustaviti niti enega napada Ra pida. Poleg tega so bili krilci tako nesrečno plasirani, da sta imela branilca često kompletni napadalni kvintet Rapida pred seboj in ni čuda, da sta v takih situacijah delala napake. Košenina se jo sicer trudil, ni pa mogel nadomestiti Ladota. Plasiral se je vedno napačno in s tem onemogočil svojemu krilu, da se razvije. Proti koncu je igral mnogo boljše. •— Dekleva je z0čel precej ležerno; bil je pa edini, ki je podpiral napad. Izvrsten je v igri z glavo. Dr. Tavčar je bil v prvi polovici indisponiran; proti koncu igre pa je igr I povsem v znanem stilu. V krilski vrsti so fco- likov toliko zadovoljili poedinci; v skupnosti pa je odpovedala in ni zadostno podpirala napada. Forvard se je trudil in je izvedel nekaj lepih potez; igralo se je pa preveč po levi strani in se je vsled tega Doberlet vidno izčrpal. Izvrstno je bil disponiran Hermann, ki je bil pa v prvi polovici premalo zaposlen. Oman je bil še dosti razpoložen za streljanje, vendar pa je poslal nekaj žog med oblake. Doberlet j'e topot dajal izvrstne predločkie in prepustil streljanje drugim. V ero v-šek preveč zaostaja; zna pa izborno izrabiti vsako situacijo za streljanje. Krleč je zadovoljil in je dosegel v drugi polovici odlično formo.. •— V splošnem moramo konstatirati, da je skoraj pri vseh igralcih opažati preigranost. Svetujemo Iliriji, naj da moštvu odmora, ki ga po težkih tekmah prejšnjega meseca nujno potrebuje. Rapid je bil izredno žilav protivnik. Borbenost je bila vedno njegova odlika; tej se je pridružila še precej dobra skupna igra. Moštvo kot celota je lahko vsalcemu moštvu opasen tekmec. Dolinšek v golu je storil več kot svojo dolžnost. Držal je strele iz neposredne bližine; imel pa je precej zaslombe v prečki. Najboljši del moštva sta branilca. Izredno sta sigurna — posebno Barlovie — v odbijanju in sta rešila marsikatero kočljivo situacijo. Krilskla vrsta je bila boljša od nasprotne in je tudi boljše podpirala napad. Izvrsten je bil desni krilec Pernat E. Napadalna vrsta ima hitre tekače, ki pa so v svojih akcijah preveč nervozni. Tehnično izvrstna sta desno krilo in leva zveza. Igra je bila v prvi polovici bnez golov; Ilirija je zastreljala več sigurnih pozicij. Po odmoru se je igralo nekoliko živahnejše. Predor Doberleta, katerega pas pošlje Oman v mrežo. Rapid izenači po levi zvezi. Zopet pride Doberlet in lepo centrira, Oman je na mestu in brez truda plasira. Vsled napake Pogačarja postavi srednji napadalec rezultat na 2 : 2. Prodor desnega krila prinese Rapidu vodstvo. Nekaj minut pred koncem izenači Verovšek. V podaljšku absolutna premoč Ilirije. Goli padejo še po Verovšku, Hermanu, Omanu in Doberletu. Ilirija je s to zmago šestič dosegla prvenstvo Slovenije. Sodnik g. Deržaj je pregledal precej rok v kazenskem prostoru Rapida; drugače pa ni oškodoval nobene strani, M. P. Iz ostalih krajev države Zagreb Jugoslavija — Bulgarija 3:1 (0:1) Nezadovoljiva igra naše državne reprezentanca — Ivkovič, Premrl in Giller edine svetle točke — Cindrie zabije vse tri gole. — Izvrsten sodnik Madžar Gero. Zanimanje, ki je vladalo za prvi nastop bul-garske drž. reprezentance, je bilo zelo veliko, kar se je izrazilo tudi v posetu (ca. 4500 gledalcev) na Haškovem igrališču. Žalibog pa tekma ni dosegla namena, ki ga je imel savezni kapetan dr. Pandakovič, namreč da bi bilo današnje srečanje za naš team nekakšen »probe - galop« za tekmo proti Franciji. Naš napad, ki smo ga imeli za naše najboljše orožje, je dal tako slabo in inferiorno igro, da razen Giller-ja sploh ne pride v pcštev, da zastopa našo državo. Z zakasnitvijo več kot pol ure priskaklja nr. igrališče bulgarsko moštvo v zelenih majcah z rodečim drž. grbom na prsih in v belih hlačkah. Godba intonira bolg. drž. himno (Šumi Marica), katero poslušajo igralci stoje. Minuto kasneje je tudi naše moštvo na igrišču: modri dres z drž. grbom, bele hlačke, rdeče nogavice — svira se naša drž. himna. Umevno je, da sta bila oba teama burno aklamirana od publike, ki je bila do konca igre objektivna in ni štedila s priznanji za goste, kakor tudi za naše igralce. Sedaj sledijo na sredi terena pozdravni govori, medsebojna izmena drž. zastavic, fotografiranje, in žrebanje za začetni udarec. Oba teama nastopita v sledečih postavah: Jugoslavija: Mihelčič (Gradj.), Ivkovič (Jug.) — Remec (Gr.), Hitrec (Gr.) — Premeri (Viktorija) — Bonačić I. (Hajduk), Gjurič — Jovanovič — Luburič — Petkovič (vsi J.) — Giller (Gr.), v drugem polčasu zamenja Luburiča Cindrič (Con-cordija). Bulgarija: Pančev — Macnikov — Stojanov II. Stojanov I. — Staikov, Nikiforov — Kortevski — Čonupalev, Jankov — Manolov, Andrejev. Kakor smo že omenili, je naš napad odpovedal. Luburič, ki v II. polčasu ni več nastopil, nam je pokazal edino »štopanje« v vseh pozicijah, v čemur je mojster, to mu je bilo pa tudi vse. Petkovič (imenovan Senegalac), naš šuter, sploh ni prišel do strela, bil je prepočasen. Njegovi pasi na krilo so bili vedno plen nasprotnika. Jovanovič, desna zveza, je bil len do indolence; ne potrudi se do žoge, če mu ni dana na nogo. Edino pasi na desno krilo so mu bili dobri, kjer je igral Gjurič v II. polčasu še dokaj dobro. Levo krilo Giller je pa bil duša napada in ni bila njegova krivda, da v L polčasu ni bil zaposlen kakor to zasluži. — V drugem polčasu je zavzel Luburič e vo mesto Petkovič, a v levo zvezo je postavil dr. Pandakovič Cindriča, ki je spravil gledalce prvih 15 minut naravnost v obup. Iz kakšnih sigurnih pozicij je ta i^rač zastreljal, je skoro neverjetno. No, kasneje se je popravil, in je s svojo agilnostjo dosegel hat - trik. Z Gillerjem se je izvrstno razumel in mislim, da bi bilo krilo Giller — Cindrič najboljše, kar imamo. V halvesliniji je treba najpreje omeniti cen-terhalvesa Premrla, ki je bil neumoren, posebno v II. polčasu; bil je vsepovsod, predriblal po 2 do 3 nasprotnike in precizno oddal žogo prostemu igralcu. Njegova zasluga je, da se je zadnje pol ure stvoril v polju Bulgarov obroč, katerega niso zmogli. — Zelo dober je bil tudi Hitrec, ki ne kapitulira nikdar pred nasprotnikom. Tudi Bonačičl. je bil dober, a videlo se mu je, da je navajen drugega sistema. Obrambni trio je bil izvrsten; v njem je briljiral Ivkovič, kateremu je publika živahno aplavti irala, Če ne bi bilo tega igralca v našem te-amu, bi Rulgari bolje odrezali. Remec je imel lažje stališče, ker desno krilo gostov ni bilo baš najboljše. Mihlčič siguren, prejetega gola nSj mogel braniti. Splošen utis našega moštva je bil slab. Igra je bila previsoka, posebno v napadu, igra z glavo zelo pomankljiva, kar bi moglo imeti usodne posledice proti Franciji. Moštvo Bulgarov nas je ugodno iznenadilo: Pozna se jim dunajska šola, posebno vratarju, ki je bil res internacionalno prvorazreden. Tudi centerhalf je uspešno zadrževal naš trio. Gojijo polvisoko igro z direktnim prevzemanjem žoge. kar izvajajo še dovolj precizno. Tudi v opozicijski igri so bili na trenutke boljši od naših. Sodil je tekmo budimpeštanski sodnik G ero, katerega sojenje je bilo veselje gledati. Imel je pa tudi lahko nalogo, ker je bila igra vseskozi fair. Kratek potek igre: Takoj v drugi minuti komer za B, ki se pa ne izrabi. Napadi J. se ne izjalovljajo. V 10. min. prevzame centerfor B poluvisok pas pred golom J. ter mu da s telesom smer v gol mimo Mihelčiča, ki je skočil iz gola. 0 : 1. Kakih 10 min. je J. v napadu, toda brez uspeha. V 32. min. s težavo brani Mihelčič bombo desne zveze. Do konca L polčasa se napadi menjajo. J. nastopi s Cindričem, ki še bolj zastreljava sigurne šance kot njegovi tovariši. J. je več v napadu kot B. Končno pride v 20. min. do izravnave, Premrl preda prostemu Cindriču, ki strelja iz ca 3 m v gol. 1 : 1. Sledi 10 minutna ofenziva Bulgarov, ki jim ne donese uspeha. Nato prevzame iniciativo J., ki se vgnezdi v polovici B. ter stalno oblega goste. V 32. min. uspe povišati Cindriču rezultat na 2 : 1 ter 7 min. kasneje na 3 : 1. V predzadnji minuti zabije Cindrič še en gol, katerega pa radi off-side-a sodnik ne prizna. Zmaga našega teama je bila zaslužena. Savezni kapetan, povprašan po njegovih vtisih, se je izrazil, da takega, uspeha še ni doživel; dobri so bili: Giller, Premeri, Ivkovič in Cindrič. Zaslužili bi večjo goldiferenco. Lj. Pokalne tekme. Poleg meddržavne tekme so se vršile na igrišču na Miramarski cesti tudi pokalne tekme za pokal g. Lederera, pri katerih so bili doseženi sledeči rezultati: Derby : Zmaj 11 : 0. Željezničari : Ferraria 1 : 0. Viktorija : Sparta 6 : 3. Za semifinale so se kvalificirala moštva Derbyja, željezničarjev in Viktorije. Beograd: Šumadija : Iraklis (Solun) 2 :1 (1 : 0). Slab rezultat boljšega moštva. Grki niso pokazali mnogo in nikakor ne dosegajo beograjskega prvega razreda. Subotica: Beograd : Subotica 4:4. Od časa do časa je bila Subotica v lahki premoči. Sarajevo: Sašk : Viktorija (Plzen) 5 : 2 (2 : 1). Slavija : Viktorija (Plzen) 4 : 3 (1 : 1). Iz inozemstva Dunaj: Avstrija : Francija 4 : 1 (1 : 1). Francozi so se pokazali fair, toda tehnično ne ravno najboljše igralce. Jugoslovanska reprezentanca je gotovo za razred boljša od francoske. Avstrijci so v splošnem igrali slabo in so šele v drugem polčasu pokazali nekaj več igre. Tekmo je sodil Pražan Cejnar. Prisostvovalo ji je 25.000 ljudi. Praga: I. F. C. Niirnberg : D F C 3 : 1. I. F. C. Niirnberg : Slavia 1 : 3. Budimpešta: Prvenstvene tekme: MTK. : Vivo 0 : 0, BEAC : ETC 4 : 1, Kispesti : III. okraj 3 : 2, Vasas ; Torekves 7 : 5, Nemzcti : FC 33 5 : 1. Krakov: Dunaj : Krakov 4 : 2. Brno: Židenice : Sportklub (Dunaj) 2 : 1. Curih: Srednja Švica : Južna Nemčija 4 : 2. Newyork: Hakoah (Dunaj) : S. C. Gianth 2 : 1. Propagandna štafeta za Schvvabov pokal V nedeljo dopoldne se je vršila na progi Aleksandrova cesta — Gledališka ulica — Gajeva ulica — Dunajska cesta s ciljem pred palačo Trboveljske premogokopne družbe propagandna štafeta za Schwabov pokal. Proga je znašala okoli 2.5 km. Žal sta sodelovali pri teku samo dve sta- LAHKA ATLETIKA — feti ASK Primorja in tekma v sportskem oziru ni posebno uspela. Tudi doseženi čas z ozirom na malenkostno konkurenco ni najboljši. Vsekakor pa je gledalo prireditev veliko število ljudi, ki so povsod z zanimanjem zasledovali potek štafet. Prireditev bi d bila v propagadnem in sportskem oziru gotovo pridobila, ako bi bili tekmovali tudi drugi klubi. Ako nimajo dovoljno število zmožnih tekačev na določene proge, naj bi bil razpis — radi propagandnega namena prireditve — pogojen. Tudi termin je bil — brez krivde prirediteljev — precej nesrečno izbran ozir. preložen. Istočasno se je vršilo več drugih prireditev, ki so pritegnile pozornost občinstva, izkazalo se je, da je treba prireditve propagandnega pomena dobro pripraviti, ker sicer, posebno še, ako se vrstijo nedeljo za nedeljo — ne dosežejo svojega namena. Klubi pa morajo ceniti te namene in brezpogojno sodelovati. Tukaj bi bil moral Llap energično zastaviti svoj vpliv. Zmago -si je priborila štafeta Primorje II. v postavi: Janovsky—Močan—šikošek—žorga—Stu- pica v času 6 : 30.8 5 m za njo je pritekla štafeta Primorje I. Klub je prejel prehodno darilo, krasen pokal trgovcca g. Schvvaba, ki je s tem pokazal, da ve ceniti propagandno vrednost štafetnih tekov po mestu. Tekmovalci so mu ob prejemu darila zaklicali trikratni »Zdravo!«. —na. Lahka atletika v Zagrebu. V nastopnem podajamo izide najvažnejših rezultatov srednješolskega prvenstva Jugoslavije, katerega je priredil v soboto in nedeljo Rašk. Pod 16, leti: skok v dalj.: Petričič in Turner (III. r. g.) 5.63, skok v viš. z mesta Burato-vič (Split) 1.30, v dalj. z mesta: Horvat (I. r. g.) .2^65,„skok .Y. Vi|,:, ^rptoviš, „(Split),: 1.55, štafeta 4 X 60 1. real. gim. 25.2, krogla z obema rokama: Horvat (I. r. g.) 19.50, kopje z ob. r.: Kallay (III. r. g.) 52.80, tek 60 m: Horvat (I. r. g.) 7.6. Nad 16. leti: tek 50 m: Schlesinger (II. r. g.) 6.2, 100 m: isti 11.7 (rekord), 200 m: Podanbsky (II. r. g.) 25, 1500 m: Rittig (II. r. g.) 4:50, 65 m zapreke: Kallay 10.2, štafeta 4 X 100: II. r. g. 46.8, skok v vis. z mesta: Kallay 133, z zaletom, isti 165, skok v dalj. z mesta: Černik (II. r. g.) 2.89, z zaletom: Kallay 6.15 (rekord), troskok: Kallay 12.84 in pol (jugosl. rekord), skok ob palici: Kallay 3.10 (rekord), krogla: Kallay 10.33, disk: Meduljaš 32.55 (izven konkurence 33.60 je rekord). Med pavzo nog. tekme Jugoslavija — Bulgar-ska je zmagala Haškova štafeta v postavi Modec — Plehatv — Rosenkranz — Jamnicki 4 X 200 m v času 1 : 37.2 2 m zadaj ASK, a pred tekmo ženska štafeta ASK II 50 + 50 + 100 + ' 100 v 43.6. Lj. Ljubljanske lahkoatletinje v Zagrebu. V nedeljo, dne 6. t. m. nastopijo v Zagrebu izvrstne atletinje Ilirije: Bernikova, Špornova, Tratnikova, Omanova, Jermolova v boju proti zagrebškim atletinjam. Nastop ima velik pomen z ozirom na bližnje mednarodne nastope naših atletinj v inozemstvu. Izvrstna forma, v kateri se nahajajo sedaj zgoraj imenovane, nam daje mnogo upanja, da bodo postavljeni zopet nekateri novi jugosl. rekordi, predvsem v kroglji 5 kg in v skoku v dalj. z zal. Poleg teh dveh disciplin so na programu še skok v viš. in 4 X 60 m eventuelno tudi tek 60 m. Vse točke se izvedejo dopoldne ob 9. uri. Oglašajte v „Slov. športu!" KOLESARSTVO Zveza slovenskih kolesarskih društev najavlja v ljubljanskih dnevnikih svojo ustanovitev. Predsednik ji je g. Batjel. Iz te notice je razvidno, da je vprašanje ureditve razmerja med kolesarskim pod savezom od n. savezom in kol. dr. Sava v Ljubljani začasno na ta način rešeno, da je kol. društvo Sava najavila ustanovitev Zveze .slov. kol. društev, ter hoče iti svojo pot mimo in proti športnim kolesarskim društvom. Kaj hoče pravzaprav Sava? KPS je šel preko • saveza, le da doseže enotno organizacijo vseh kolesarskih klubov, ter je ponudil Savi odkrito sodelovanje. Prepustil ji je v naprej skoro vso upravo KPS, Sava se bi morala le včlaniti in delovati skupno z ostalimi klubi za procvit našega kolesarskega športa. Toda to je smatrala za neizvedljivo ter hoče stati izven naših športnih vrst. Ustanavlja novo zvezo in nihče ne ve, kdo naj bi bili člani te zveze, kje se je vršilo nenaznanjeno zborovanje i drugo. Sava si bo s tem onemogočila vsako športno delo^ ker športno društvo ne more s .ati izven svojega saveza, zveza slovenskih koleselj ;v bo pa v naprej diskreditirana s tem. ker se .>o v njej videlo organizacijo, naperjeno proti pravi športni zvezi. Ako primerjamo ta dogodek z zadnjim na prvih letošnjih dirkah, se nehote usi-Ijuje mišljenje, da bo tudi oficijelni znak zveze slovenskih kolesarjev isti, s katerim so nastopili člani Save na startu, to je »Tribuna«! Cs. Motociklistične in kolesarske dirke v Mariboru. Radi predčasnega izida lista je poročilo o velikih motociklističnih in kolesarskih dirkah na Teznu zakasnilo. Poročilo priobčimo v prihodnji številki. XIV. Giro d’ Italia. ■ Kakor smo poročali v prejšnji številki, je v peti etapi tradiconalne vožnje po Italiji dne 23. maja privozil prvi stari vozač Girardengo, ki je s tem v splošni klasifikaciji dosegel prvo mesto. Prevozil je skupno 56.00 : 36. V šesti etapi, s katero konča prva polovica vožnje, od Napolja do Fcggie je zmagal Alfredo Itinda, Prevozil je razdaljo 262 km v času 11.58 ; 12. Istočasno sta privozila Girardengo in Bestetti. Proga je bila radi višinskih diferenc precej naporna. V celem je privozilo na cilj še 45 dirkačev. V splošni klasifikaciji je še vedno prvi Girardengo in Bresciani. V sedmi etapi med Foggio in Sulmono, dolgo 250.8 km je privozil prvi Alfredo Binda. Rabil j« 10.40 : 52. Tudi drugi, Brunnero, je prevozil istočasno. Kot tretji se je plasiral Vallazza. Proga je vodila preko abruških hribov in dosegla najvišjo točko 1236 m. V tej etapi je odstopil fenomenalni Girardengo. Že v prvi tretjini pota je dirkač pričel pešati in kmalu po 9. dopoldne je odstopil. Tiho — brez razburjenja je stopil v avto, ki ga je odvedel za dirkači. Na cilj je privozilo samo še 38 mož. V splošni klasifikaciji vodi po umiku Gi-rardenga Brunnero s časom 78.42 : 16. Sledita mu Bresciani in Binda. V osmi etapi (29. maja) med Sulmono in Terni jem je zmagal v času 9.03 : 26 Giovanni Brunnero. Na vsej vožnji je bila to njegova prva zmaga, dasi je dospel vedno med prvimi na cilj. Skupno z njim je prevozil Valazza, 20 sekund kesneje Binda. Po tej etapi je ostalo še 30 tekmovalcev. Prvi trije so vozili povprečno 30 km. V splošni klasifikaciji je sedaj na prvem mestu Brunnero, sledita mu Binda in Bresciani. Prvi je prevozil dosedaj vsega 87.44 : 12. V deveti etapi prispejo dirkači v Bologno, kjer vozijo zadnji kilojneter po tamošnjem dirkališču, ki bo ob tej priliki zopet otvorjeno. Na potek te etape se še povrnemo. BAZENA Ljubljana — Zagreb. V nedeljo, dne 6. t. m. nastopi v Zagrebu reprezentančna družina Ljubljane proti zagrebški družini. Ljubljansko družino bodo tvorile igralke Ilirije in Atene. Predvidoma bo team Ljubljane sestavljen sledeče: Cimperman, Vider (Šaplja B.), Šporn, Schiffrer (Jančigaj) Zupančič, Oman, Bernik. Nedeljsko srečanje je tretja medmestna tekma med Zagrebom in Ljubljano. V prvih dveh tekmah je r'inagal z visokim scorom Zagreb. To pot ima Ljubljana mnogo lepše šance, ker so vse igralke v prilično dobri formi, kar so dokazale v vseh zadnjih tekmah proti zagrebškim družinam. Naši družini želimo« obilo uspeha. Razno Epilog k tekmi Hašk : Primorje. Upravni odbor J. N. S. je na svoji seji dne 28. maja potrdil, da je bilo ravnanje tajnika ljubljanske sekcije ob priliki delegiranja sodnika za gornjo tekmo popolnoma pravilno. S tem je tudi javno stališče, ki sem ga zavzel tudi formalno popolnoma potrjeno. Nikakor pa lega ne more razumeti g. T. Z. v »Jutru«! Napisal je za svoj umik zopet dolg članek. Reagirati nanj bi bilo neumestno, ker1 smatram stvar za zaključeno! Pripomnim še, da njegovo sporočilo Z. N. S. ne bo zaleglo, ker je sekcija že mnogo preje o tem poročala in — točno. V splošnem pa mislim, da g. T. Z. v strokovnem oziru vendar ne bo dajal lekcij našim najvišjim športnim instancam! Športnik. Kam privede klubski fanatizem? »Zagrebački sportski list« z dne 29. t. m. prinaša pod naslovom »Kaj se v Ljubljani vse govori« sledečo cvetko iz poročanja o športnih dogodkih, ki je tako zlobno zavita, da ji res zlepa ni para. Znani dopisnik, ki se seveda ni upal podpisati pod ta »produkt«, pravi doslovno: »Pravijo, da bodo Ljubljano prekrstili po zaslugi g. Vodiška v jugosl. Barcelono. Vsaka tekma, katero igra Ilirija in sodi g. Vodišek, je za goste zgubljena, če ne drugače pa z enajstmetrovkami. V zadnjem času pridno sekundira g. Vodišku — g. Fink. Pravijo, da ima g. Vodišek za-sigurane dobre naslednike v osebah gg. Deržaj, Ahčan in Smole, kateri so položili v nedeljo, dne 25. maja sodniški izpit. Kako so mogli ti gg. z uspehom položiti izpit, je za one, ki poznajo ljubljanske razmere, jasno. Priporočljivo bi bilo, da določi JNS odigran je tekme Jugoslavija—Čehoslovaška v Ljubljano. Jugoslavijo bi moralo zastopati kompletno moštvo Ilirije, a tekmo soditi g. Vodišek. Uspeh ne bi izostal. Zmaga Jugoslavije bi bila v tem slučaju zasigurana.« Čudimo se sportskemu listu Zagreba, da sprejema take izbruhe bolne fantazije kot športna poročila iz Ljubljane. Neverjetno je, da list ne more najti v vsej Ljubljani športnika, ki bi mu od časa do časa poročal sportsko kroniko brez zavijanja in brez bujnih poročil osebnega kova. Z namigavanjem o načinu polaganju sodniških izpitov je dopisnik zavozil na prav nevarno pot. Vsekakor bo imel v tem primeru tajnik ZNS-a, g. Hajman, ki je vodil izpite, zadnjo in odločujočo besedo. Takih dopisnikov ni treba in so stvari samo v škodo! Primejo naj za delo tam, kjer bodo lahko koristili. Najboljše je, če to sami izprevidijol Mednarodne označbe automobilov. Kadi evidence in pregleda pripadnosti posameznih vozil so določene posebne označbe. Dočim so nekatere lahko umljive, so druge zopet manj jasne. Radi zanimivosti in eventuelne uporabe jih prinašamo: A (Avstrija), B (Belgija), BG (Bolgarija), CS (Češkoslovaška), D (Nemčija), DA (Gdansko), D K (Danska), E (Španija), F (Francija), GB (Anglija), GR (Grška), H (Madžarska), I (Italija), L (Luksemburška), MC (Monte Carlo), N (Norveška), NL (Nizozemska), P (Portugalska), PL (Poljska), R (Rusija), RM (Rumunija), S (Švedska), SB (Jugoslavija), SF (Finska), SH (Švica) in US (Amerika). Našim čitateljem Današnji številki prilagamo položnice ter prosimo, da poravnate naročnino za drugo četrtletje, odnosno tudi za prvo, kdor še prvega četrtletja ni poravnal. Prosimo vse. da so točni s plačevanjem naročnine, ker je to pogoj, da morete list redno prejemati. Zaeno prosimo vse naše čitatelje, da nam pridobivajo novih naročnikov ter s tem pripomorejo k utrditvi lista. Uprava Slov. Sporta. Listnica uredništva. G. Šime, Split. Žal prepozno; pošljite po mož■ nosti do srede dopoldne. Službene objave Službene objave Lhp-a (iz seje upr. odbora z dne 31. 5. 1926. Ponovno se opozarjajo vsi gg. sodniki, da pošiljajo sod. zapisnike v dvojniku. Naknadno se odobre prijave tekem: Iliriji bazenski turnir 15. in 16.5, dalje Ilirija — Con-ccrdia in Atena — Concordia dne 23. in 24.5., ASK Primorje — SSK Maribor v Mariboru dne 13.5. ASK Primorje — Adrija v Trstu dne 23. in 24. V. Istočasno se dovoljuje prijat, tekma Ilirija — Atena dne 3. VI. Akceptira se termin 6. VI. za odigranje medmestne tekme Zagreb—Ljubljana v Zagrebu. Za potnega maršala se določi ga. Pajnič. S D Rapidu se potrjuje prejem članarine za L 1926 v iznosu Din 100.—. Vzamejo se na znanje rezultati tekem: Mura — Ilirija 15 : 5 za Ilirijo, Ask — Ilirija 6 : 1 za Ask. SSK Maribor —. ASK Primorje 5 : 2 za .Maribor, Concordia — Ilirija 5 : 5. Verificirajo se rezultati prvenstvenih tekem: Mura : Rapid 6 : 0 za Muro par forfait, Maribor rez. : Rapid rez. 1 : 0 za Maribor, Mura — Merkur 6 : 0 za Muro par forfait. Bernikovi (Ilirija) se podeli pismen opomin radi ponovnega vpadanja v sodniške odločitve pri zadnjih tekmah. Dopis TKI) Atena glede napada na njene članice v 7. številki lista Naš Sport« se vzame i.n znanje, ter se sklene z. prositi vse ljubljanske liste, da se v bodoče izognejo takemu načinu poročanja. Istcčasnoi se ta neupravičeni in neumestni napad, katerega namen je bil jako prozoren, najenergičneje obsoja. Na dopis Mure glede povrnitve stroškov s strani SK Viktorije ža arangement tekem 23. in 24.5 se odgovori pismeno. Protest Mure proti verifikaciji rezultata prv. tekme Maribor : Mura se vzame na znanje, ter se protestu ugodi iz razloga, ker predvidevajo pravila, da mora prvenstvene tekme voditi edinole savezni sodnik. Tekma se dne 13. VI. ponovi v Ptuju pod saveznim sodnikom, kar naj izvoli*a oba prizadeta kluba vzeti na znanje. Sodniški zbor v Zagrebu se najenergičneje pozove, da končno vendar že izvede sodniške izpite v Mariboru. M. O. Lhpa, se sporoča, da imajo glasom sklepa pod saveza režijo prvem tekem klubi sami, kar se v Mariboru ni upoštevalo. Tozadevne direktive dobi M. O. pismenim potom. Vzame se na znanje demisija g. Šepca kot tajnika MO Lhpa in kooptacijo g. Cizla na to mesto. Istočasno se MO Lhpa sporoča, da spadajo lahkoatletske prireditve edinole v delokrog Llap-a. Tehnični referent. Vse dopise na uredništvo in upravo je pošiljati na naslov: Ljubljana, Rimska cesta štev. 10, I. nadstropje. Trpe^rtosl, solidnost In tovarnišRe cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Športniki proti nakaznici svojega kluba imajo 3% popust. — Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 — KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana KOLESA ŠTAMPILJK ITALIJANI RADIO- aparate P E Č*A T 1 NA TRIGLAVU ♦ e ETIKETE e ♦ najboljše pri J. GOREČ LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke GRAVEUR ANTON ČERNE LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 10 USTANOVLJENO LETA 1903 se niso mogli dovolj načuditi, da je mogoče tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA izdelovati tako krasne športne — obleke za tako nizko ceno. — Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.