Krivega je zgrabil. Priredil I Z. Mojster Florijan, znan pek po celem trgu in okolici, je vedno, kakor imajo tudi drugi to navado, tožil in rentafiil nad svojo pekarno, 6eš, dandanes ni s pekarno nič več, ni6 več ne nese, A pri vsem tem je bil eden najbolj bogatih tržanov in on sam je pričal o svojem blagostanju, Mogočen trebušček in masten podbradek sta aaznanjala svetu, da se jima slabo ne godi. iMojster Florijan je bil sitnež, sitnež prve vrste. Njegovi pomagači in vajenci so mnogokrat kleli mojstrovo sitnobo. Obrnil je včasih vse narobe; napravil z dneva noč, z noči \dan in nalašfi drugim v jezo. Ker je moral po noči delati, je ropotal in razbijal včasih, da je vsem sosedom spanje pre^nal. Dolgo so prenašali tržani ta ropot, slednjič je bilo vendar krojaču Bendežu preveč. Napoti se torej drugi dan k mojstru Florijanu ter mu prepove ropotanje in motenje. Mojster Florijan, rudeč ko kuhan rak od same jeze nad krojačevo predrznostjo, ga začne obsipavati z najljubeznjivejšimi priimki, kiso padali kakor toča. Seveda krojač tudi ni molčal in ko pozdravi Florijana ,,z napihjenim močnikom'', ga prime Florijan za vrat ter ga vrže iz hiše na cesto, tako da je ostalo nekaj suknje v pekovi roki in nekaj kože na cestnem tlaku. Krojač mu priseže neizprosno osveto! Dva tedna pozneje prinese sodnjiski sluga p&karju povabilo, da naj pride čez osem dni v Maribor na sodnijo. Krojač ga toži zaradi razžaljenja časti. Prihodnjo soboto bo obravnava. Mojster Florijan je klel vse krojače, sodnije, tožbe, časti in Bog zna kaj vse. Ravno v soboto mora biti. in šte tako zgodaj ob osmih! Da je bilo tako zgodaj, ga je najbolj jezilo. Flonjan je moral celo noč delati ter se je komaj ob šestih zjutraj vlegel spat. Ob dveh popoldan je navadno \stal, obedoval, se oblekel ter obiskal vse kr&nej ki so kupovale od njega kruh. Ti obiski so trajali po najvee do večera in potem je zopet začel svoje delo v pekarni. Mojster Florijan je vedel, da ne sme zamuditi obravnave. Trg je bil samo 5 postaj od Mari, bora. Jutranji vlak je došel ob tri četrt na osem v mesto. Ravno prav k obravnavi. Položaj ne more biti tako nevaren, si je mislil Florijan. Ce krojač ne odjenja, pa še vložim jaz tožbo, saj me je on tudi zmerjal. Samo zamuditi ne smem, to je glavna stvar. IJsmiepulna sobota pride. Florijan ga je spil iz jeze še kozareo ve6 kakor treba, ter ropotal vso noč po stari navadi. Vleči se ni smel, ker bi laliko zaspal. ., Nevoljen z;bere vse potrebno skupaj, si kupi vozni listek, stisne sprevodniku nekaj okroglega v roko, da bi iinel niied potjo rnir. Ta mu odkaže poseben oddelek. Florijan mu še naroči, naj ga v Mariboru gotovo poklifie, če bi zaspal. Ako ga pa ne bi mogel zdramiti, naj ga kar vrže ven. Sprevodnik mu smeje obljubi. Vlak. se začne premikati in mojster Florijan kinalu trdno zaspi. Slučajno je bil v sosednem oddelku tudi potovalec, ki j'e smrčal, kakor stara mašina. Ta je pa bil namenjen v Celje, kamor je vlak prišel dve uri pozneje. Vlak pride v Maribor. Popotniki pribajajo in odhajajo. Sprevodnik v tej zmešnjavi pozabi na peka. V zadnjem trenutku se spomni nanj, skoči v oddelek, a k nesreči k tujemu potniku, ga začne tresti, a ko se ta ne prebudi, ga prime za vrat in ga vrže iz vlaka. V tem hipu se vlak odpelja. Potovalec, misle6, da so ga napadli, začne kričati: Roparji, tatje, morilci! ter razbijati z rokama okrog sebe kakor nor. Komaj so ga drugi ukrotili. Da se je potem hudoval na vse mogoče načine nad sprevodnikom in vso ž&leznico, si lahko vsak misli. Vlak pa je drdral dalje in dalje, od jediie postaje do druge, dokler ne pride v Celje. Tukaj se prebudi mojster Florijan ter pogleda skozi okno. 0 groza! Svojim lastnim očem ne more verjeti, da nd v Mariboru. Vso nesrečo vidi jasno pred seboj. Zgubljeno vse, ne da se več spremeniti. Ve6 ur od Maribora in ob osmih je obnavnava. Kaj si je hotel. Vse rentafienje in zmerjanje nad uradniki, sprevodniki, železnico ni pomagalo ni6; kar je — je. Se le popoldan se vrne pek domov. Nekaj dni pozneje prinese isti sodnijski sluga razsodbo. On je seveda zgubil, krojač dobil. Kazen se je glasila: 50 K v blagajno za uboge ali 10 dni zapora, 20 K sodnijski stroški, 10 K krojaču za suknjo in 10 K za bolečine. Vsa svota se mora pla8ati v osmih dneh. To je bilo preveč. Pla6al je, ker je moral; a opustil je pekarno ter živel kot razžaljen, a vendar bogat zasebnik od obresti svojega ,,spe^enepa" kapitala ter želel vse krojafte, odvetnike, sprevodnike tja, kjer paprika cvete.