Katoliški shod v Na^arju, Vnedeljo, 11. junija se je na prijaznem hribčku Nazarje v Sav. dolini zbrala ogromna množica, ki je sledila pozivu naše katoliške organizacije. Več tisočev mož, žen, mladeničev in deklet iz vseli krajev gornjegrajske, šaleške in brasl. dekanije je prihitelo na kaioliški shod, da pred svetom izpove svoje katoliško prcpričanje ter sc obenem prenovi in utrdi v katoliškiii načelih ter se navduši za njihovo izvrševanje. Nazarje se je za sprejem obiskovalcev katoliškega sboda odelo v praznično obleko. Cerkev in prostor pred cerkvijo je bil bogato in lepo okinčan. Na robu hribčka je stal velik križ, ki se je na predvečer svetlikal v sijaju električnih luči, žareče iz velikega broja elcktričnih žarnic. Daleč na okoli je segal njegov mogočni sijaj ter napovedoval pomen jutrajšnjcga dne. Po sosednih hribih in gorah je vzplamtelo veliko število krcsov, sijaju luči pa se je pridružil grom topičev — kot glasnik slavja sledečega dne. Tudi Mozirje se je pripravilo za sprejem gostov iz sosednih krajev, zlasti v Libiji so l>ili postavljeni mlaji in slavoloki, pri katerih je v nedeljo okoliški župan Strucelj pozdravil došle ol)iskovalce katoliškega shoda. Shod se je začel v nedeljo ob deveti uri. Viliki prostor pred cerkvijo je bil napolnjen .večtisočere množice. Pogled na to ogromno množico, zlasti na zelo veliko Stevilo mož in mladeničev je bil nadvse razvescljiv. — Kdor je pogledal te vrste, se je uveril, da ima kaloliška misel v Savinjski in Šaleški dolini obilo navdušenih pristašev in požrtvovalnih bojevnikov. Na prostoru pred cerkvijo je bilo cerkveuo opravilo, ki ga je opravil kapiteljski vikar mariborske škofije, mil. gpspod stolni prošt dr. Matek. G. kapileljski vikar fe najprej imel danu primerno pridigo in polcm sioyesno sv. mašo. Po cerkvenem opravilu se je začelo zborovanje, ki ga je v imenu pripravljalnega odbora otvoril gospod rečički župnik Požar. Za predsednika katoliškemu sbodu je bil izbran poseslnik in kovaški mojsler Močnik iz Mozirja, za podpredsednika žuj an Steblovnik iz Smartna na Paki, za zapisnikarja pa p. Marijofil Holeček. Katoliški shod je pozdravil gospod ljubljanski škof Jeglič z naslednjim brzojavom: »Pozdrav in blagoslov vsera udeležencem katoliškega shoda. Le na mge v boj za svete naše pravice, posebno za pravice starlev pri vzgoji njihovih otrok«. Brzojavni pozdrav škofa Jegliča je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Po pozdravnih bcscdah župana Blekača, ki je govoril v imenu žnpanov in odbornikov in p. Marijofila kot zastopnika katoliških organizacij je povzel besedo nrednik S m o d e j, ki je goVoril o katoličanstvu in javnosti. Dosedaj, tak"S je izvajal govornik, se je premalo naglašalo načelo: kalolik sem, premalo smo se tega zavedali, zato pa je v javnosti prišla na površje kriva vera, kakor da se mora katolicizem izgnati iz javnosti. Bodimo torej budni, ne zaspimo, da ne prevlada v javnosti Kristusu in njegovi cerkvi sovražen duh. Nasprotniki ccrkve so otroci tcme in o teh je božji Ustanovitelj cerkve rckcl, da so zyiti. Svojih rogov ne pokažejo, marveč samo rožičke, s katerimi se zaletavajo v klerikalizem. Ne upajo se naravnost napasti katoliške vere, zalo pa napadajo in psujejo klerikalizem, v resnici pa so nasprotniki katoliške cerkve in njenih načel. Ta načela zabtevajo, da ima vera opraviti tudi s politiko. Vera in politika sieer nista isto, treba ju je razločevati, toda ločiti se popolnoma ne data, saj ju tudi politični naši soviažniki nc ločijo, ker posegajo v področje vcre, ccrkve in šole. Bodimo torej ne napol katoliki, marveč ocli katoliki, ler se kot taki uveljavimo tudi v javnosti in zlasti v politiki. Poslanec dr. Hohnjec je govoril o drugi točki dnevnega reda: o katoliški šoli. Obrazložil in pojasnil je stališče, ki ga zavzemajo v šolskem vprašanju poedine stranke med Slovenci, zlasti demokralska, samostojna in socijaklemokratska stranka. Izjave poslancev teh strank na zborih in zlasti v parlamcntu dokazujejo, da omenjene stranke v tem velevažnem vprašanju v kojem gre za obstoj in propad katolištva in slovcnslva med našim narodom, zavzeniajo kalolištvu in slovenstvu sovražno mesto. Slovensko ljudstvo se v obrambi svojih katoliških in narodnih svelinj more zancsti edino le na svojo krščansko organizacijo in na može kaloliških načel. S temi možmi na čclu bo naše ljudslvo v slnijcnih vrstah šlo v boj za krščansko šolo. Ta l)oj nain ponujajo svobodomiselci in libcralri v naši državi, ki korakajo po stopinjah francoskega framasonslva in svobodomiselstva. Mi tega boja ne žclimo, ker bo povziočil šc večjo neslogo in zmedo v naši že itak dovolj neurejeni in razruvani državi. Izjavljatno pa, da se lega boja nc bojimo, marveč ga bomo moško izvojevali do konca. Kdor ljubi naš narod in njegove lepc svojinc, kdor želi temu narodu obstanek in.naprcdek, bo šel z nami v boj za krščansko šolo in za načelo katoliškc mladinske szgoje. Jos. Pirc iz Ljubljanc je tolmačil potrebo in načela katoliške mladinske organizacije. Njen namen je, dvigniti v mladem človeku duha, poplcinenititi mu srcc, utrditi mu voljo. Tcmu smotru, da se v človeku iitrdi značaj, služi tudi telovadba, ki ni samo vežba telesa, inarveč udi vežbu duha in volje. Trajni je temelj, na katerega se opira naša organizacija: vera, narodnost in družabnost. Z načeli vere, kaloliške vere, so prcšinjena vsa naša društva; s tega lemelja se ne premaknemo niti za las ne. Narodnost ni za nas samo prazna beseda, izgovorjena svečano nied žvenketom čašic vinca rujnega, temveč narodnost nam je vodilo za požrlvovalno delo mcd narodom. Družabnost gojiti med mladino in lemu nagnjenju mladcga človeka dati pravo smer, je nujiio potrebno, ker je drugače nevarnost, da to lepo nagnjenje zavede mladega človeka na pota, ki so ne•varna veri in nravnosti. Gojimo vse panoge mladinske organizacije, med katerimi se dviga kot prva in najlepša Marijina družba. Dr. O g r i z e k je razprav)jal o časopisju. Obžalovali je, da se tako velevažna in koristna iznajdba, kakor je tisek, izrablja za slabe, cerkvi in človeški družbi škodljive namene. še bolj pa je obžalovati, da naše Ijudstvo v svoji večini še ni izpregledalo ter ni uvidelo  toh slabib nakan. Ljudslvo še ni dovolj podučeno in za!o se da zapeljati od praznili besed in zvenečih obljub za katerimi se skriva siraiikarska sebičnost in političnn sleparstvo. Ako hočemo ljudstvo prav podučiti in razširiti med njim piavo in resnieno znanje, je treba med njitn razširiti dobro, krščansko časopisje. Marsikateri krivi nazori in predsodki bi izginili, razredni boj, ki škodi poedinim stanovom in celemu narodu, bi se oraiIII, široke mase bi krenile m pot praktičnega krščanstva, ako bi se med širokimi masami naroda udomačilo dobro krščansko časopisje. Borimo se torej zoper vsc sovražnike in zastrupljevalce naroda z modernim orožjem: z dobrbn tiskom! Ko je poslanec Pušenjak na koncu izprcgovoril nckaj spodbudnih besed udeležencem velevažncga zboro • vanja, je predsednik ob enih popoldne zaključil katoliški shod. Naj bi la shod rodil obilne sadove v Savinj ski in Šaleški dolini! Navdušcnje, ki je vladalo na njem nam je jamslvo za to. Pred začetkom katoliškega shoda ob osmi uri zjulraj je bilo posvetovanje delegatov katoliških orgaliizaeij. Predsedoval je poslanec dr. Hohnjec, poročali so pa p. Marijofil Holeček, župnik Krošelj, kaplana Kljim in Avšič. Soglasno so bile sprejete stavljene resolueije, v katerih se povdaija: v vseh krščanskih organizacijah naj se polaga važnost na verski moment. — Tretjemu redu sv. Frančiška naj se v svrho poglobitve družin v krščanskem duhu posveča večja skrb in pozornost. S tiskom in živo besedo naj se naglaša važnost praktičnega krščanstva tudi za časno dobrobit. Oster protest proti nameravanemu ukinjenju poduk^ v kršč. nauku in vcrskih vaj v ljudskih, strokbvnih in srednjih šolah. Zahteva, da verski pouk v omenjenih šolah vršijo edino le kateheti, za to pooblaščeni od cerkvenili predslojnikov. Poziv, da se čimpreje ustanovi katoliška šolska družba s podružnicanii po posameznih župnijah. Dolžnost katoličanov je, da s svojimi duhovnimi voditelji na čelu zastavijo vse svoje moči in da postavnim potoin priborijo našemu katoliškemu narodu versko šolo. Nujno se priporoča, da v župnijah ustanovijo, odnosno poživijo Marijine družbe za vse slanove obojega spola, Marijini vrtci za neodraslo mla- dino, izobraževalna društa s potrebnimi mladinskimi podzAezami in odseki in da se orlovska organizacija razširi po vsej Slovcniji. Katoliška javnost se poziva, da poskrbi za ustanovitev močnega tiskovnega sklada. Priporočajo se po raznih krajih nazomo prirejene razstave dobrega tiska. Naj se pospeši celotna izdaja sv. pisina, ki bi bila primerna za ljudstvo. Oskrbi se naj šolski molitvenik, ki bi bil obvezen za vse slovenske škofije. Priporoča sc Družba sv. Moborja ter izraža želja, da ta družba pospeši izdajo »Življenja svetnikov«. Pozivajo se katoliski Slovenci, da doslcdno odklanjajo protiverski lisk ter da na vso moč podpirajo, širijo in pospešujcjo katoliško časopisje.