SVOBODNA SLOVENIJA
s■—
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 32
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 31 de agosto - 31. avgusta 2000
Marko kremžar
Voliti je naša dolžnost
Če se zdi rojakom v republiki Sloveniji, daje za izvedbo naslednjih parlamentarnih volitev malo časa, drži to toliko bolj za nas, ki živimo raztreseni po svetu. V kratkih tednih je potreba razdeliti med državljane obrazce z zahtevo za vpis v volilni imenik, tega izpolniti, pravočasno odposlati, čakati, da se dopolni rok za predstavitev kandidatov in natis volilnic, prejeti te po pošti, jih polniti in oddati na poslaništvu ali poslati volilni komisiji po pošti, v upanju, da pris-Pejo tja še pravočasno.
Kdor si je zamislil tak volilni postopek, verjetno ni poznal sveta ali pa mu ni bilo dosti mar volilcev v diaspori. Posamezniki 'a predstavniki nekdanje SKD v svetu so Proti temu volilnemu sistemu neknjkrat protestirali in poslali v zadnjih mesecih ustavnemu sodišču vsnj dva predloga, kako naj bi se volilni postopek poenostavil. Na podlagi teh predlogov je bilo določeno, da bodo naslednje volitve izpeljane, tako kot je navada drugod, na podlagi volilnih imenikov, ki bodo na razpolago volilcem po svetu takoj, ko bodo volitve razpisane. Vendar... Ker ni časa, bomo tokrat volili še po starem.
Seveda je marsikomu že upravičeno odveč izpolnjevanje obrazcev, a verjetno se ne motimo, če menimo, da je prav to namen tistih, ki volitve pripravljajo. Vprašanje je, kdo se bo prej naveličal. Komur je teorda prišlo na misel, da bi vse skupnj opustil, ker ‘jim doma očividno ni za naše glasove’, nnj pomisli, da na ta način daje v resnici glas tistim strankam, ki se trudijo, da bi po demokratizaciji vladali Sloveniji toti, kot so ji pred njo-
Stranke, ki izvirajo iz komunistične preteklosti, imajo disciplinirano maso volivcev, ki na vseh volitvah redno voli. Pripadnikov pomladnih strank, ki so po večini yerni in narodno zavedni ljudje, pa se doma to po svetu vse bolj prijema malodušje. »Krj bomo volili..., saj je vseeno..., saj se Proti ‘ta rdečim’ ne da..., politika je svinjaki a..., naj se sami uredijo, kaj bomo mi...“ to tako v nedogled.
Tako mišljenje, ki je deloma posledica neuresničenih pričakovanj, pa je tudi načr-too sejano med rojaki po starih ustvarjalcih »javnega mnenja". Tudi to je del volilne
kampanje, ki se ni začela šele zadr\je tedne, marveč traja nepretrgoma že skozi deset let. Utruditi kristjane, da bodo prepustili politiko liberalni levici, je slabo prikrit načrt nekdanjih totalitarcev.
Hudo je, če se širi malodušje med rojaki v domovini, pa tudi, da ga zasledimo med nami v diaspori. Marsikdo, ki se leto za letom spoštljivo spominja junakov in mučencev, ki so izgubili življenje po rokah komunističnih likvidatorjev, ne uvidi, daje zdaj po pol stoletja volilni listek lahko najučinkovitejše orodje in da je tudi vztrajanje na volitvah leto za letom kljub vsem oviram lahko civilno junaštvo.
Letos so volitve v državni zbor še posebno pomembne. Imena volilcev iz diaspore bodo osnova za volilni imenik, ki bo izhodišče vseh naslednjih volitev. Odloča pa se na teh volitvah tudi usoda nove pomladne stranke. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka mora prekoračiti volilni prag štirih odstotkov, kar je nekako 60.000 glasov. Če ta prag preseže, je njen namen dosežen. Postala bo parlamentarna stranka, ki se je zavezala, da bo, bodisi v vladi bodisi v opoziciji, zvesta svojemu programu. Pri tem pa je navezana le na lastno moč, na zavzetost tistih rojakov, ki hočejo, da Slovenija ponovno zaživi v demokratičnem pluralizmu iz zdravih korenin.
Svojo politično pot nastopa nova stranka brez lastnih medijev, ob odkriti sovražnosti tako imenovanega ‘neodvisnega’ časopisja in brez vsake finančne podpore. Čeprav število i\jenih članov narašča iz dneva v dan, je strankina struktura še v nastajanju in velik uspeh bo, če bo v kratkem roku, ki ga dopušča volilni koledar, lahko v celoti dograjena
V takih razmerah je lahko odločilen vsak glas. Tudi naš. Predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk ne prosi za glasove, ker ni prevzel odgovorne naloge v svojo korist. Upravičeno pa lahko pričakuje, da ga bodo podprli rojaki, katere predstavlja. Dal se je volilcem na razpolago. Prvi korak je storil pogumno, kot od pravega voditelja ljuclje tudi pričakujejo. Naša naloga je zdaj, da mu s svojim glasom na volitvah, omogočimo nadaljnjo pot.
Vlada bo delala brez sporazuma
Socialdemokrati ne vidijo več smisla Podpisovati tripartitni sporazum o delovanju vlade, saj so v SLS+SKD po besedah Predsednika stranke Janeza Janše zavrnili Vse pripombe oziroma predloge, ki jih je Predlagala SDS.
Razlog za propad za SLS+SKD tako Želenega podpisovanja sporazuma o vladi Je Po Janševih besedah povezan z zavrnitvijo vseh pobud in pripomb, ki jih je dala Piegova stranka. „V SLS+SDS se obešajo ha vejice, namesto da bi se posvečali vsebi-to-“ Zato v SDS niso več zainteresirani za Podpis tega sporazuma. „Vlada pa bo kljub Vsemu delovala do volitev."
Interes za podpis tristranskega sporazumu o urejanju razmerij pri delu vlade je 'toitno le še pri SLS+SKD Slovenski ljudski steanki, je odločitev izvršilnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), a ne bo podpisala sporazuma, komentiral Predsednik združene stranke Franc Za-SoŽen.
Tako je zanikal očitke predsednika SDS Janeza Janše, da se je združena stranka ogradila od podpisa tripartitnega sporazuma o urejanju razmerij pri delu vlade z zavrnitvijo praktično vseh predlogov SDS o dopolnitvi omenjenega sporazuma.
Od predsednika vlade v SLS+SKD uradnega odgovora glede podpisa sporazuma sploh še niso prejeli, je dodal Zagožen. Ponovno je poudaril, da so imeli pred izstopom premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta iz stranke pripravljen sporazum s SDS, ki je bil parafiran in sprejemljiv za obe strani. „Z omenjenima izstopoma se je situacija spremenila, zato smo sporazum z enako vsebino prilagodili spremembam. Toda za SDS naenkrat ni bil več sprejemljiv." Po njegovem prepričanju bo delo vlade zdaj težje kot bi bilo, če bi bila s sporazumom vzpostavljena pravila, vendar se bodo ministri iz vrst SLS+SKD po njegovih zagotovilih trudili za dobro delo vlade do konca mandata.
Borčevske pokojnine končno le v preiskavi
Eden od slovenskih časnikov je 19. avgusta objavil seznam prejemnikov tako imenovanih izjemnih pokojnin ali z drugo besedo „borčevskih“. Na njem je poleg imen prejemnikov, kraja bivanja in zneska pokojnine navedena tudi vrsta zaslug in leto podelitve pokojnine. Tisti, ki je pripravil seznam, je moral imeti dostop tudi do dokumentov o „zaslugah“ prejemnikov teh izjemnih pokojnin.
Te pokojnine so posebne zato, ker jih prejemniki ne dobivajo po splošnih pogojih upokojevanja, ampak jim jih je po posebnih predpisih odmerila vlada oziroma izvršni svet. Najprej tiste, ki so bili do višje odmere pokojnine upravičeni na podlagi izjemnih političnih ali revolucionarnih - seveda za komuniste - zaslug. Zaslužnim kmetom, kot na primer borcem, so dodelili te izjemne pokojnine. Potem pa še pokojnine, ki jih dobivajo predvsem nekateri vojni veterani in invalidi, pa tudi bivši visoki uslužbenci policije in vojske, dobili pa so jih po drugih zakonih.
Vlada bo analizirala privilegije. Nekateri so prepričani, da pri objavi tega seznama tako kot pred r\jim seznama največjih davčnih dolžnikov ne gre za naključje. Že pred
meseci so prišli na dan podatki o izjemnih pokojninah, ki jih prejemajo nekateri režimu zvesti kulturniki in je bila do teh pokojnin kritična predvsem stranka SDS.
Seveda so časopisi takoj zagnali gonjo, kdo si je drznil objaviti tako tajne dokumente kot višino pokojnin. Namigavajo na novega direktorja službe vlade, ki ga je postavila pred kratkim vlada. Direktorica vladnega urada za informiranje Alenka Paulin meni, da „ni dolžnost vlade, da raziskuje, kako so podatki o izrednih pokojninah prišli v javnost, ampak predvsem, da razišče ozadje teh privilegijev in ali so posamezniki res upravičeni do teh pokojnin." Kot je zagotovila, bo vlada to tudi storila, z iskai\jem krivcev za curljanje podatkov pa se morajo ukvarjati pristojni organi, če bodo ocenili, da je prišlo do kakršnekoli zlorabe tajnosti osebnih podatkov. „Sicer pa se čudim dejstvu, da nekatere bolj kot to, da v Sloveniji očitno še dandanes plačujemo revolucionarjem za Ujihove zasluge, skrbi to, kako je ta podatek prišel v javnost," je še dodala.
Gotovo bivše ,,zaslužne borce" boli, da jim je nova demokratična vlada stopila - ne na rep - ampak na žep.
.rmrmminmrnm
oncamoMi
Slovenija bo morala preklicati protinemške odločitve
Koroški deželni glavar Joerg Haider je 18. avgusta na Bledu poudaril, da zahteve po odpravi čeških Beneševih dekretov (kjer so sklenili izgon Nemcev) in Avnojskih sklepov kot pogoj za vstop Češke in Slovenije v Evropsko zvezo niso le žeija Avstrije oziroma avstrijskega parlamenta, ki je o tem vprašanju že sprejel resolucijo. Na to temo je ustrezno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament in v ujej poudaril, da je pogoj za širitev Evropske zveze odprava sklepov, ki predstavljajo kršitev človekovih pravic.
“Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije" (AVNOJ) je namreč leta 1943 izdal določila, ki so predstavljala podlago za izgon in razlastitev pripadnikov nemške manjšine v nekdanji Jugoslaviji, Slovenija pa kot država naslednica nekdanje Jugoslavije teh določil ni odpravila.
Haider je pojasnil, da ni smiselno, da v današnji Evropi še obstajajo dekreti, ki upravičujejo „umor pripadnikov nemške manjšine". Koroški deželni glavar je zato zahteval „popravilo tega ljudomrznega prepričanja".
“Težko si predstavljamo, da v skupni Evropi obstuiajo sklepi, ki predstavljajo jasno kršitev človekovih pravic," je poudaril Haider. Beneševi dekreti in Avnojski sklepi diskriminirnjo skupino ljudi na podlagi njihove verske, etnične in rasne pripadnosti. Kako bosta Slovenija in Češka tehnično odpravili sklepe - ali s spremembo ustave ali z ustrezno izjavo -, se Haider
noče vmešavati. Po njegovih besedah pa je logično, da se v državah članicah EZ odpravijo vsi zakoni, ki predstavljajo diskriminacijo. Evropa z Evropskim sodiščem je za človekove pravice razvila standarde na tem področju.
Haider je Bled obiskal na povabilo blejskega Golf Country Cluba ob golf turnirju, na katerem se je pomerilo 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine.
■■I
mmm
■tinmmvprmn
Bajuk in Janša bosta sodelovala
Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta na sestanku glavnih vodstev obeh strank v Ljubljani 26. avgusta poudarila pomen sodelovanja SDS in NSi pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami in po njih.
Kot je zapisano v sporočilu za javnost, bosta stranki še pred volitvami sklenili politično zavezništvo, katerega cilj je najmanj relativna večina na jesenskih volitvah. Zavezništvo oz. nova politična koalicija naj bi bila odprta tudi za druge demokratične politične stranke, ki bodo podprle skupni program.
STRAN 4:
Tabor slovenskih otrok
IM!
Zgodilo	se	je
Iz življenja
KUČAN POSTAVLJA NOB ZA TEMELJ SLOVENIJI
Predsednik republike Milan Kučan je pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. In sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Na vsak način hoče Kučan partizanstvo in NOB postaviti za temelj slovenske države. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v r\jej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
OMANOVO MNENJE
Pozitivno mnenje medijev, ki so levo usmerjeni, kot je dejal Oman, Zagožnu in njegovi stranki ne koristi, sty je to za mnoge nekakšen dokaz, da se je resnično pridružil levici. Dogodkov pred, med in po volitvah pa se ne da predvideti, vendar pa je izrazil upanje, da bo po volitvah prišlo do sodelovanja med Bajukovo in Zagožnovo stranko; če se bo to zgodilo, katastrofa ne bo tako velika, kot jo je mogoče slutiti sedaj.
PREDLOG ZA SPREMEBO USTAVE
Vlada je sprejela predlog za začetek postopka za spremembo ustave in predlog zakona o vladi, ki naj bi poenostavila postopek imenovanja vlade. Oba dokumenta, ki ju je na časnikarski konferenci med sejo vlade predstavil notranji minister Peter Jambrek, bo vlada v parlament poslala že v petek. Predlog sprememb ustave, kot ga je pripravilo notranje ministrstvo, je ministrski zbor spremenil v nekaterih ključnih točkah. Po predlogu vlade naj bi DZ predsednika vlade in ministre volil z enkratnim glasovanjem. Notranje ministrstvo je predlagalo ukinitev tretjega kroga volitev predsednika vlade, vendar je vlada na predlog nekaterih ministrov odločila, da tretji krog (v katerem je za izvolitev dovolj večina navzočih in ne večina vseh poslancev) ohrani.
USTANOVNA SEJA NSI
Svet Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke se je 24. avgusta v Ljubljani sestal na ustanovni seji. Njegovi člani so po obravnavi potrdili poslovnik o delu sveta in pravilnik o kandidiranju na letošnjih parlamentarnih volitvah. Pri uvrstitvi na strankino kandidatno listo naj bi imeli prednost tisti posamezniki, ki so jih oz. jih še bodo predlagali občinski odbori NSi. Kljub napovedim se seje zaradi,,premierskih dolžnosti" ni udeležil prvak NSi Andrej Bajuk, ki naj bi članom sveta predstavil politične smernice stranke v predvolilnem času. Na ustanovno sejo sveta NSi so bili sicer vabljeni tudi člani strankinega izvršilnega odbora.
ITALIJA KLIČE VOJSKO NA MEJO
Italijanska stranka Severna liga zahteva posredovanje vojske pri nadzoru italijanske meje s Slovenijo, s čimer naj bi preprečili val nezakonitih priseljencev z Balkana. ,,Posredovanje vojske je potrebno v boju proti tihotapskim tolpam, ki vsak dan prek te meje spravijo na stotine ljudi," je poudaril predstavnik Severne lige Gianpiero Fa-
sola, ki je član regionalnega sveta Furlanije Julijske krajine. Zahteval je tudi takojšnje srečanje z notranjim in pravosodnim ministrom, da bi izdelali ustrezno strategijo. Izrazil je tudi solidarnost s policijo v Trstu, ki je pred nekaj dnevi vlado v Rimu pozvala, n;y nameni več ljudi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja prek italjjansko-slovenske meje. Trst je postal križišče za nezakonito priseljevanje z Balkana, je še poudaril Fasola.
NSi RASTE
Doslej je bilo po državi ustanovljenih že preko dvajset občinskih odborov stranke Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi). Stranka nadaljuje z ustanavljanjem odborov in s pripravami na volitve. V sredo, 23. avgusta, so v Prevaljah ustanovili tudi odbor NSi Mežiške doline, ustanovnega zbora pa se je udeležil tudi predsednik stranke Andrej Bajuk. Krščanska ljudska stranka (NSi) ima tudi ustanovljene občinske odbore v Svetem Juriju ob Ščavnici, Šenčurju, Polzeli in na Vrhniki.
ZAČUDENJE NAD HAIDERJEM
Svetovni slovenski kongres je izrazil začudenje nad nepričakovanim obiskom koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja v Sloveniji. V sporočilu za javnost je podpredsednik SSK za Evropo in Slovenijo Boštjan Marko Turk zapisal, da Haiderjev govor med petkovim obiskom na Bledu odraža težryo nekaterih delov avstrijske politike pojmovati Slovenijo kot regijo, na ta način pa pridobiti manevrski prostor za prezrtje slovenske manjšine kot pripadnika nedržavotvomega naroda.
ROBBOV VODNJAK POD STEKLENIM KLOBUKOM
Na sestanku strokovne komisije za obnovo Robbovega vodnjaka in restavratorskega centra so strokovnjaki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka predlagali izdelavo projekta ohranitve arhitekturnega dela vodnjaka na mestu samem, člani strokovne komisije pa so zagotovili, da bodo predlog natančno proučili in svojo odločitev čim prej sporočili. Udeleženci sestanka so se strinjali s predlogom strokovne komisije, da se do nadaljnjih odločitev v zvezi z vodnjakom odstrani gradbena ograja, ki je zdaj nameščena okrog vodnjaka, in namesti zaščitna steklena stena.
SLOVENIJA, KOT JO VIDIJO OTROCI
Olimpijski komite Slovenije in Kodak sta za letošnje olimpijske igre v Sydneyju pripravila poseben način predstavitve Slovenije - Slovenijo takšno, kot jo vidijo otroci. Organizirala sta namreč fotografski natečaj na temo Slovenija - pokrajina, ljudje, običaji- K sodelovanju sta povabila osnovnošolce, ki so se odzvali s 500 fotografijami. Komisija je izbrala 100 fotografij, ki jih je nagradila, 50 najbolj izvirnih in zanimivih je uvrstila v album, pet najboljših pa je nagradila s fotoaparatom za podvodno fotografiranje.
KONGRES SDS
Člani IO Janševe stranke so se odločili za sklic izrednega kongresa stranke, ki bo 9. septembra v Murski Soboti. Na kongresu bo SDS „redefinirala“ svoje politične cilje, ne bo pa spreminjala programa, ki daje odgovore na slovenski razvojni izziv, je še dejal Janša, ki je pozdravil ustanovitev Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke.
Afera domnevnega podkupovanja v senatu se še vedno-nahaja v osrčju dogajanja in javne pozornosti. Ker se je sedaj postopek začel tudi pred sodiščem, je verjetno, da bo vprašanje odprto še dolgo časa. Medtem pa je resnica zavita v nepro-dimo meglo.
GLAS LJUDSTVA
Že v prejšnji številki smo opozorili na nevarnost, ki jo ta škandal predstavlja. Kljub številnim posegom, javni debati, časopisnim novicam in televizijskim programom, kjer ni manjkalo nastopa prizadetih ne mnenj strokovnjakov, pa se rešitev problema ni premaknila niti milimeter od začetne točke.
Morda se bo položni zboljšal ta teden, ko se začne postopek pred sodiščem in bodo na zagovor oziroma pojasnitev poklicani številni senatorji in vladni funkcionarji. Prav v trenutku, ko pišemo te vrstice, kot prvi pred sodnikom nastopa senator Antonio Cafiero, ki je s svojimi obtožbami sprožil plaz.
Afera pa je politično življenje v državi pretresla bolj, kot pa je bilo v začetku predvideno. Verjetno tudi bolj, kot so želeli tisti, ki so stvar sprožili. Vendar glavno vprašanje je, koliko vse to škodi celotnemu demokratičnemu življenju oziroma kaj lahko iz vsega tega močvirja potegnemo.
Eden redkih optimističnih glasov v puščavi so bile izjave predsednika argentinske škofovske konference. Mons. Estanislao Karlic je menil, daje lahko celoten dogodek pozitiven za družbo, če se reši tako, da pride resnica na dan in da so krivci kaznovani. Škof je namreč opozarjal, kako nevarno posta,ja dejstvo, da ima ljudstvo vedno manj zaupanja v državne ustanove.
A prav v soglasju s tem je v raznih anketah več kot 80 odstotkov vprašanih izrazilo prepričanje, da se nikdar ne bo razjasnil dogodek. Kar 71% pa je menja, da je do korupcije (podkupovanja) res prišlo. Tak je glas ljudstva. Smemo smatrati, da je tak tudi božji glas?
Gotovo pa to ni glas vlade, ki jo je isto ljudstvo izvolilo. Vendar tudi glas vlade ni enoten. Ob vsem tem škandalu so se ponovno pokazale razpoke med radikali in frepa-sisti, pa tudi one, ki se globoko zajedajo v vsako od obeh vladnih strank. Doslej je Povezavi uspelo te razpoke premostiti ali vsaj zakriti. Sedaj je jasno, da tudi tako opevana enotnost med predsednikom in podpredsednikom ne odgovarja javni presoji. Še mary pa je resnično, da stranki monolitno podpirata delovanje vlade.
Ena stvar pa je pozitivna v zadnjih dneh dogajanja. Zelo hitro je vmes posegla pravosodna oblast in tako vzela smisel ustvarjanju raznih raziskovalnih komisij. Take komisije se običajno ne obnesejo. V Argentini je znan neki Peronov izraz. Stari general je trdil, da kadar se hoče, da se nekaj sploh ne naredi ali ne razjasni, je najbolje, da se ustanovi komisijo ad hoc. Sedaj bomo preizkusili, če kaj zaleže, da se zadevi posveti sodišče. Skepticizem ljudi seveda prednjači v celotni presoji.
BOLEČI UDARCI
Socialno stanje se medtem nič ne izboljša. Vlada sicer v napadu otpimizma trdi, da je najhnjše že mimo in da se že pozna razmah gospodarstva, vendar je v suhih številkah to lahko dokazati, a ljudsko počutje trdi nasprotno.
Splošno je znano, da se industrija nahaja v krizi. Na zunanji fronti je torej ponovno odločilno, kako se uveljavijo poljedeljska in živinorejska področja. Prav v tem pa je
Tone Mizerit
država v sedanjem času doživela hud udarec. Kar se goveje živine tiče, je Argentina dolga desetletja imela problem z boleznijo aftosa. Šele po letih načrtnega cepljeni3! ogromnih izdatkih in strogemu nadziranju J1 je zadrya leta uspelo, da jo je popolnoma odpravila. Za to je prejela tudi potrdilo mednarodnih sanitarnih ustanov. Tri mesece nazaj so to sprejele tudi severnoameriške oblasti in ponovno odprle uvoz argentinskemu govejemu mesu.
Sedaj pa se je bolezen ponovno pojavila-Pravzaprav so jo „uvozili” iz Paragvaja, P3 še na najbolj neumen način. Prišla je Z živalmi, ki jih tihotapijo čez mejo iz sosednje države. Tukaj pa se je pokazal še drug problem: tihotapstvo. In ker so sedaj ugotovili (sedaj, ali je marsikdo že prej vedel?)i da ne gre za nekaj desetin ali stotin živali, marveč da to tihotapostvo dosega število desetih tisočev, je jasno, da so v zadevo zapleteni tudi visoki fukncionarji sanitarnih ustanov in carinski uradniki ter verjetno tudi žendarmerijske oblasti. Gre torej z3 drugačen način korupcije, ki pa je državo stala, da so ZDA takoj ponovno ukinile uvoz argentinskega govejega mesa in da so temu zgledu sledile tudi nekatere druge države. Koliko škode je s tem povzročene argentinskim živinorejcem in argentinski državi, še ni preračunano, a gotovo je ogromna.
Paraguay je končno moral priznati, da ima problem aftose. Isto je za tem priznala tudi Brazilija, a seveda krivdo prav tako vrgla na sosednji Paraguay. Sedaj bo treba problem preučiti znova in začeti sanitarno kampar\jo. Najprej je treba ugotoviti, kako daleč je bolezen prodrla v državo, čeprav upravičeno smatrajo, da se problem omejuje na severne province. Argentina namerava omrežiti mejo s Paragvajem (le zakaj, saj je reka vmes in mrežo je kaj lahko podreti, če ni budne pažrye) in vzpostaviti širok obmejni pas, kjer bi bilo prepovedano gojiti živino.
KDO JE ZMAGAL
Kadar pride v vladi do sprememb, jih mnogokrat pripišejo notranjim trenjem v vladi, oziroma v vladni stranki. Takrat se opazovalci radi vprašajo, kdo je zmagal.
Isto se dogaja sedaj, ko je bilo spremenjeno vodstvo industrijskega sektorja pri gospodarskem ministrstvu. Zelo uspešna državna tajnica za industrijo, gospa Debora Giorgi je odšla (pravzaprav je bila imenovana kot državna tajnica za energijo in rudarstvo), na ryeno mesto pa je stopil Javier Tizado, doslej eden odločilnih mož argentinskega veleholdinga Tachint.
So gospo Giorgi odstavili zaradi nesposobnosti? Nikakor ne. Še več: bila je ena redkih osebnosti, ki je v zadnjih letih uspešno vodila pogajanja z brazilskim industrijskim vodstvom. Še več: bila je verjetno edina, ki je zahtevala (in delno dosegla), da je Brazil začel upoštevati argentinske zahteve glede avtomobilske industrije ih sestavnih avtomobilskih delov. To vprašanje ni majhno, saj predstavlja možnost obstoja številnih sredryih in malih pocljetl), povezanih z avtobmobilsko industrijo, h1 obsega kakih 50.000 delovnih mest.
Odhod gospe Giorgi skoraj avtomatično pomeni odstop Argentine od zahtev, ki j*^ je ona branila. Kaže na „brazilodvisnost argentinske ekonomije. Spričo zamrznjeni3 na domačem trgu je argentinsko gospodarstvo odvisno od razmaha v Brazilu in Je pripravljeno žrtvovati razna proizvodna p°" dročja v prid dobre volje sosednjih oblasti-
Odgovor na prvotno vprašanje posta)3 tako zelo enostaven: zmagal je Brazil. In kot rečejo v nogometu: namahali so nas (P°r goleada)!
MMMKOnnWOMKMIMMM
Slovenci	v Argentini]Avstrija ni podprla Haiderja
SAN MARTIN
Zveza žena mati
Sanmartinska Zveza žena mati je v avgustu imela delegata dr. Rodeta v svoji sredi. Pod vprašanjem: „Kaj je jubilej?11, da bi bolje razumeli učlovečenje, da bi se zavedali svetega leta! Dolžnost Dudi, zapoved ljubezni; Bog je ljubezen, usmiljenje. K<g
meni pomeni sveto leto? Čas novega rojstva do Boga, čas duhovne prenove. Zakaj obhajamo jubilej 2000? Je koledarski, 2000 let po Jezusovem rojstvu. Kriza ali celo moralni nered, koliko se zboljšamo. Kakšno je krščansko gledanje na svet? V Argentini je uradno 90% kristjanov, v praksi neprimerno manj- Bog deli željo po napredku, da najdemo ravnotežje. Spreobrnitev, ne gledati na druge, ampak na Boga. Smisel Jubileja je spreobrnjenje in odpuščanje. Potreben je mir srca pred samim seboj.
Odpustki in zadoščenje, pokora. So čas-
ne kazni, romanja, dela usmiljenja, pomoč osamljenim, sirotam, pravi nasvet v materialnih potrebah. Jubilej pomeni jobel, rog, ki trobi za slovesnost. Sveta vrata pomenijo Kristusa, so štiri vrata. Sveto leto trnja do 3. januarja 2001. Zdaj je Sveto leto Trojice, tri leta priprave. V tem letu verujemo, beremo sv. pismo ali Jobovo knjigo, študij katekizma, poznavanje verskega nauka in bogoslužja. Priče — pričevanje (preroki) se priporočamo Mariji, Zvezdi novega Pričevanja.
To nuj bi bilo v kratkem izvleček govora. Prišlo je veliko žena. Pred govorom dr. Rodeta je bil sestanek z Anico Novak o vrtnarstvu, ki žene zelo zanima.
Prihodnji sestanek Zveze je 21. septembra, ob pol petih nnjprej z gospo Anico, ob pol šestih redni sestanek.
Nogometno tekmovanje v Slovenski vasi
vLanusu
BBH8
Pisma bralcev
Spoštovani gospod urednik!
Svobodna Slovenija je zmeraj zagovarjala 'resnično demokracijo1 in 'pravilni pluralizem1. Upam, da je to pismo v skladu s tem, kar uredništvo pojmuje pod tema izrazoma, in bo zato lahko v celoti objavljeno.
Ivo Žnjdela je zapisal v komentarju k tim. ‘domobranski’ razstavi v Cekinovem gradu približno tako-le: komunizem je Uspel v tem, da je prisilil protikomu-Nistične borce k sprejetju orožja od °kupatorjev. Sodim daje trditev utemelje-Na. Tudi se mi zdi prav, da ji vsaj v Vašem tedniku ni nihče ugovarjal; morda zato, ker Je šlo le za nekui besed v več ostro protikomunističnih nadaljevankah. Toda dokazati Ntorem, da so že desetletja prej druge osebnosti v emigraciji trdile isto, čeprav še s tršimi besedami.
Zadnja številka Vašega lista navnja Kučanovo željo ‘žlahtni konzervativni stranki’. (Žlahtni, ne v pomenu ‘plemeniti', Nmpak ‘mili1, ‘nenevarni1?) Spor med ‘des-Uo-središčnimi’ strankami, ki so komnj Pred neknj meseci prišle do sporazuma, dokazuje, da ‘levo-središčna’ stran spet dosega svoj namen. Preveč ‘načelne1 (ali, hočete, ideološke) stranke vedno težijo K razcepljanju. Spomnimo se samo na argentinsko ‘ideološko1 levico in njene desetine ‘ločin1 (sekt), zaradi česar skornj nikoli m dosegla nobenega volilnega mesta, do-icr pn zadnjih volitvah ni postala bolj Pragmatična; a vendar čez mejo 5% ni Zrnogla. (Neknj podobnega velja, vsnj v Argentini, za ‘desne1 ideološke stranke, vk-tlUčno krščansko demokracijo.)
Zdnj se sicer govori in piše, da vzrok sporu v stranki SKD+SLS, oz. izstopu dr. Bnjuka in prof. Peterleta iz nje, ne bi bilo ‘nenačelno1 ravnanje večine poslancev te stranke, ampak da bi bili razlogi drugi; nihče pa ne pove, za katere razloge bi šlo. Slišati je tudi smešne trditve, da so nekateri že vnaprej vedeli, da bo nujno prišlo do tega, kar si je nekdo precej pretirano upal imenovati ‘ločitev duhov1; če so zato vedeli, zaknj so sploh pristali na združitev strank?
Ne vem, zakaj ne bi mogli verjeti predsedniku vlade RS dr. A. Bajuku, ko trdi, da je bil razlog, zaradi katerega je izstopil iz stranke SKSšSKD, ‘nenačelno’ ravnanje večine poslancev stranke SLS+SKD, ko so volili za kompromisni volilni zakon.
To pa zasluži kar neksg pripomb. Resje na plebiscitu zmagal predlog o večinskem sistemu. Res je veljavnost potrdilo ustavno sodišče. Toda: prvo vprašanje, ali res gre tu za načelno zadevo? Drugo vprašanje, ali je pravilno vztrajati na tem, oz. ali je pravilno ne biti pripravljen popustiti prav nič? Prejšnja trikratna zavrnitev predloga o novem volilnem zakonu po DZ seveda ni bila ‘zakonita’ (legalna), to se pravi, ni bila v skladu z zakonom, pa tudi ne v skladu z ustavo. Isto velja za glasove sede-mdeseterih poslancev, ki so volili za neke vrste kompromisno rešitev. Zato tretje vprašanje, ali sta bila to glasovanje in ta kompromis tudi načelno (etično in moralno, to se pravi, nravno ‘utemeljeno* in v skladu z družbenim mišljenjem) nedopustna (nelegitimna)?
Nisem prepričan o nedopustnosti
Zunanji minister Lojze Peterle se je 24. avgusta odzval na zadrge zahteve po odpravi Avnojskih sklepov in s tem povezane groži\je z blokado približevanja Slovenije EZ, ki prihajajo iz Avstrije. Kot je Peterle povedal, je za Slovenijo pomembno to, kar je že nekaj časa uradno avstrijsko stališče, da slovenskega približevanja Evropski zvezi Avstrija ne bo pogojevala z dvostranskimi vprašanji. Minister pričakuje, da bo uradna usmeritev avstrijske zunanje politike tudi v prihodnje ostala takšna.
“Jasno je, da so v Avstriji glede tega različna mnenja in daje Joerg Haider nekatera vprašanja v preteklosti, pa tudi zdaj, radikaliziral, kar je tudi njegova legitimna politična pravica. Za nas pa je pomembno uradno stališče Avstrije,“ je dejal vodja slovenske diplomacije.
Napovedal je še, da se bo konec meseca srečal z avstrijsko kolegico Benito Fe-rrero-Waldner, s katero bosta pregledala dvostranske odnose in potek slovenskega približevanja EZ. Pogovarjala se bosta tudi o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ob tem je Peterle izrazil prepričanje, da ,,bo prišlo do konstruktivnega in odprtega pogovora o zadevah, kjer bi bilo potrebno doseči napredek".
Koroški deželni glavar Joerg Haiderje v torek vnovič dejal, daje odprava Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov neobhodno potrebna, v nasprotnem primeru pa se bo FPOe zavzela za veto proti vstopu Češke in Slovenije v EZ. Slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl je za avstrijsko televizijo Haiderjeve zahteve označil kot „lahkomise-lne izjave, ki so nedopustne, nesprejemljive in kontraproduktivne“. Avstrijsko zunanje ministrstvo pa se je na dogajanje odzvalo s sporočilom za javnost, v katerem je zapisalo, da je zunarga ministrica Ferrero-Wald-nerjeva že večkrat doslej pojasnila, da ne bo nobenega povezovanja vprašanj Beneše-
(nelegitimnosti) tega ravnanja. Razlogov pa je več. Najprej, ali gre v izbiri večinskega oz. proporcionalnega volilnega sistema res za načelno zadevo? Nikakor ne! Vse je odvisno od presoje možnosti vladanja v določenem obdobju in v določeni družbi, še večkrat pa — in to je slovenski primer — od volilnih špekulacij. Poleg tega večje ali manjše možnosti vladanja ne zagotavlja volilni zakon, ampak ustavne določbe. Težave za vladanje nastajajo v RS zato, ker ima po mojem preveč parlamentaren sistem, v katerem ni samo predsednik vlade, ampak vsak minister preveč odvisen od DZ.
Potem, res v RS ni določen prag za veljavnost plebiscita, kot to opažamo v nekaterih državah, žjer ustava dopušča plebiscit. Spomnimo se na to, da je bil pred kratkim v Italiji izvedeni plebiscit neveljaven, ker ni glasoval določeni odstotek volil-cev.
Zato, končno, opažam neko protislovje na eni in drugi strani. Levica — a ne samo ta! - je vztrajala na tem, da plebiscita ni treba upoštevati, ker da jih ni zadosti glasovalo, kljub temu, da ustava ali zakon tega ne določata. Toda če bi se rednih volitev udeležilo manj oseb, bi bile volitve prav tako veljavne, ker ne obstaja volilna obveznost za (skoro) vse državljane, tako kot npr. v Argentini. Desnica, ki bi morala biti bolj demokratična in zagovarjati ter iskati čim večjo zastopanost (reprezentativnost) ljudstva, tako na rednih volitvah kot na plebiscitih, pa je (zaradi volilnih špekulacij) preveč poudarjala večinski sistem in zato vztrajala ‘načelno1 (po mojem bolje: politično oz. politično-primemo) na veljavnosti plebiscita in mgnosti takega zakona, ki bi se popolnoma skladal z voljo absolutne manjšine, izražene na plebiscitu. (S
vih dekretov in Avnojskih sklepov z vstopom obeh držav v EU. Ministrstvo pa je obenem napovedalo, da si bo avstrijska vlada še naprej prizadevala, da bi Slovenija odpravila Avnojske sklepe, ki se zrcalijo v zakonu o denacionalizaciji iz leta 1991. Avnojski sklepi z domnevo o kolektivni krivdi niso v skladu z zahodnimi pravnimi temelji, je zapisano v sporočilu za javnost avstrijskega zunanjega ministrstva.
Po drugi strani je avstrijska vladna koalicija še naprej neenotna glede vstopa Češke in Slovenije v Evropsko zvezo. Poslanec svobodnjakov v avstrijskem parlamentu Martin Graf je za ORF poudaril, da je odprava „nepravičnih“ Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov neobhodno potrebna, v nasprotnem primeru pa se bo FPOe zavzela za veto proti vstopu Češke in Slovenije v EZ. Poslanec koalicijske partnerice ljudske stranke OeVP Josef Muehlbachler pa je grožnjo z vetom za ORF ocenil kot „nespametno“, saj naj bi bilo lažje, če bi odpravo Beneševih dekretov dosegli po vstopu Češke v EZ.
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je 27. avgusta znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v ungo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU.
Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunarge ministrstvo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov.
Ave zmagovalec
Komorni zbor Ave z dirigentom Andražem Hauptmanom je na mednarodnem zborovskem tekmovanju Felipe Vallesi, ki je v argentinski Mendozi potekalo od 24. do 27. avgusta, zmagal v dveh kategorijah. Zbor je bil najboljši v kategoriji ženskih in mešanih zborov, v kategoriji komornih skupin ni tekmoval, kategorija ljudskih pesmi in folklore pa je bila izvedena netekmoval-no. Nastope zborov je ocenjevala mednarodna žirga, v kateri so bili po en predstavnik iz Argentine, Kube in Švedske.
Komorni zbor Ave je s sodelovanjem na omenjenem tekmovanju, na katerem se je pomeril s šestimi zbori iz Argentine in enim iz Kolumbije, sklenil svojo tritedensko turnejo po Čilu in Argentini, med katero je zbor nastopil na 13 samostojnih koncertih.
Po STA
tem pa se je ‘politično primemo1 sprevrglo v ‘politično neprimerno’!)
Skratka: v vsej zadevi gre v bistvu za pomanjkanje razlikovanja med legalnostjo (v skladu z zakonom) in legitimnostjo (v skladu z etiko ali nravno dopuščenim). Ali je potemtakem res tako hudo, ako pride v nenačelnih zadevah do neke vrste kompromisa, ki zadovoljige sedanjo večino po ljudstvu izvoljenih poslancev (in verjetno tudi ljudstva)?
Vljudno pozdravljam,
dr. Jože Rant
Gospodarski
Vebrov kongres
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Pomanjkanje in izobilje
Večkrat smo že lahko brali trditev, daje Argentina dežela protislovij, kjer se skrajnosti čudovito spajajo in tvorijo svojevrstno značilnost. To lahko zasledimo tudi na gospodarskem področju.
Kakor so analisti svojčas trdili, da je značilnost argentinskega gospodarstva revna podjetja in bogati popdjetniki (slika, ki se je zadnja leta precej spremenila), danes lahko beremo, da imamo revno državo in bogate državljane. To seveda ne velja za večino, a trditev ima stvarno podlago. Kar poglejmo.
Po eni strani je znova na površju vprašanje zunanjega dolga. Po zadnjih ugotovitvah samo javni dolg (država in province) znaša 122.920 milijonov dolarjev. Temu je treba prišteti še kakih 20 milijard, ki jih v inozemstvu dolgujejo privatna podjetja.
Kar se tiče plačevanja, vsi vemo, da je skrb vlade le, da redno odplačuje obresti, o glavnici pa nihče več ne govori. Samo za obresti bo letos država plačala šestnajst milijard dolarjev. Vlada trdi, da ne bo težav, ker ima rezervo (žimnica ali „col-chon“, kot se radi izražajo) devet milijard
samo za ta namen. Prihodnje leto pa bo še težje. Odplačati bomo morali (ponovno samo za obresti) kar 22 milijard ameriške valute.
Sedaj pa poglejmo drugo stran. Po uradnih ugotovitvah gospodarskega ministrstva imajo nekoliko boij petični državljani „spravijenih“ (“pod žimnico" ali v bančnih varnostnih skrinjah) kar 22 milijard dolarjev.
Temu pa je treba prišteti še argentinski denar, ki je skrit ali naložen v inozemstvu. Po podatkih Bazilejske banke je v raznih državah, zlasti v znanih „davčnih rajih" naloženih vsaj 23.000 milijonov dolarjev. Dodajmo še kakih 30.000 milijonov argentinskega kapitala v inozemstvu v obliki raznih bonov, investicij in delnic. Mednarodne ustanove k temu dodajo še 6 milijard v posestvih.
Tako pridemo do spoštljive številke doma skritih ali v inozemstvu invertiranih 81.000 milijonov dolarjev, ki ne plačujejo davkov in tudi ne pripomorejo k tako potrebnemu razmahu argentinskega gospodarstva. Če to ni protislovje, kuj je potem?
-e-t
anos
Fuente: Bot«tin Ft»c«l-Secret»ri« «• Hacicnda
iiinmii mu ifflt iiMiiiiBiniiitf I' mrrwrntnrriiBii i» i'V'mimiiiiw'iww—ii ijni—wwin——i—w
TABOR SLOVENSKIH OTROK IZ TUJINE OB NADIŽI
V Celjskem Domu sv. Jožefa se je 23. avgusta končal 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, suj so bili ti pojmi prisotni v Vebrovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozor-
nosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa The-rryja Horgana.
Franc Veber je študiral na univerzi v Gradcu pri profesorju Alexuisu Meinongu, utemeljitelju predmetnostne teorije. Bil je eden njegovih najboljših študentov.
Leta 1920 je Veber dobil mesto docenta na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani, kjer je delal vse do svoje prisilne upokojitve leta 1945, saj je bil pristaš filozofije idealizma ter zagovornik tradicionalne avstrijske filozofije. Med njegovimi številnimi slušatelji in učenci so bili tudi Alma Sodnik, Mirko Hribar, Klement Jug, Stanko Gogala, Anton Trstenjak, Vinko Brumen in drugi.
Pod komunistično diktaturo je seveda postal „ne-oseba“ in se mu šele sedaj vrača ime in pomen.
“TMflTTfTm
Pismo v Ljubljano
Uredništvu
Delofaxa - Ljubljana
Spoštovana gospa,
v Delu, ki ga redno dobivam po elektronski pošti, prebiram novice in poročila raznih podpisnikov, ki so bavljo z vsakdanjostjo.
Delo bi moralo preveriti nekatere informacije, ki Vam jih pošiljajo.
Tako je n. pr. v nedeljskem 27. avgusta omemba o gostovanju slovenske košarkarske ekipe v Argentini.
Med drugimi pisec (Lucu) omenja, da ves čas celotedenskega gostovanja „ni bilo domoljubov (navijačev) Slovencev niti za vzorec".
To enostavno ni res.
Vprašajte člane košarkarske ekipe, kako so presenečeni „odkrili“ domoljube, za katere - so izjavili - sploh niso vedeli!
Gospa, povejte gospodu Lucu, da je slovenski ekipi na obeh tekmah, v petek zvečer in soboto zvečer...! - vedeti morate, da je na dan v Buenos Airesu ogromno tekem v raznih športih in če bi želel slediti
»,jwa.iawtarniirwr^ffwir»
nikarsko delavnico ter s kvizom Kaj vem o Sloveniji, je obarvala sredin program. Prenekatera pesem vesele šole je odmevala še v naslednjih dneh taborjenja, marsikoga pa je pospremila tudi domov. Obisk Kobariškega muzeja v četrtek in petek je otrokom prikazal utrinke strahot s Soške fronte v prvi svetovni vojni; malo za spomin, še bolj pa v opomin. Obisk Vršna pri Kobaridu je bil namenjen srečanju s pesnikom Simonom Gregorčičem. Četrtkov popoldanski program je zaznamovala še zmaga v nogometu proti ekipi domačinov, na večer pa so nas obiskali še gostje iz Benečije.
V Bregipju so otrokom domačini razkazali lepo urejen muzej na prostem. Balkoni z nagelji, razvejane stopnice, izbe s starim pohištvom, zidovi hlevov in senikov, so mladim obiskovalcem nudili predstavo življenja v še ne tako davnih časih. Skupino otrok je pot nato vodila iz Bregii\ja do vasi Logje in čez Napoleonov most nazaj v tabor.
Deževni petek in sobota nam nista pokvarila dobre volje. Začasno bivališče smo si poiskali pod streho bregirgske osnovne šole, kjer smo preživeli čas ob družabnih igrah, mlajši udeleženci ob filmu o Kekcu ter ob sobotni večerni zabavi, in že je zasijalo nedeljsko sončno jutro. Vrnili smo se k šotorom ob Nadiži. Tam nas je čakalo še zadnje kosilo. Topli objemi, še zadnji izmenjani naslovi in obljube, da se bomo naslednje leto spet srečali, so zaključili
vsem, bi se temu moral profesionalno posvetiti -, solidno botrovala navdušena in spontana 25 do 35 članska navijaška skupina mladih fantov in deklet tretje generacije, pod okriljem slovenske zastave in navdušeno podpirala v dveh jezikih „naše moštvo". Nekateri so se pripeljali iz več kot 40 km oddaljenih krajev - velikega 13-milljons-kega - Buenos Airesa.
Za spomin in hvaležnost so dobili zastavice in spominčke od košarkarske ekipe. Člani delegacije in igralci so izrazili željo, da bi imeli več časa, in so bili zelo veseli odkritja in podpore.
Člane so reportirali na slovenski oddaji na radiu 104.7, in mislim, da so se vsi počutili med domačimi.
Zanimivo bi bilo vprašati gospoda Lucu, kaj pomeni zanj „ Slovencev ni bilo niti za vzorec" in kaj ima to v zvezi z Bajukom ali Schiffrerjem ali s Pavlovčičem...ali končno s Krambergerjem ?
Hvala lepa, pa brez zamere Qe rekel Krpan...).
Tine Vivod
(poslano v Ljubljano 27. avgusta)
MATEMATIK IN VOJAK JURIJ VEGA
V Vegovi rojstni hiši v Zagorici prt Dolskem so odprli multimedljsko razstavo o življenju in delu Jurija Vege, ki jo je pod pokroviteljstvom ministrstva za obrambo pripravilo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, oblikoval pa akademski slikar Damijan Popovič.
Vega je bil namreč ne le eden vodilnih matematikov v Evropi svojega časa, pač pa tudi izjemen vojak in častnik v tedanji avstrijski vojski.
skupno preživet teden na Kobariškem.
Nicola iz Italije je o svojih doživetjih napisala: „V tem taboru je življenje lepo, ker smo vsi ena, skupina. Skupaj se počutimo dobro, govorimo in se igramo. Različne navade so tu, drugi jeziki, ampak mi se vseeno razumemo. Jaz in moja prijateljica Omella bova še prišli, ker je tu lepo."
Slovo je pospremila marsikatera solza na licih. Te so bile hkrati tudi dokaz in veliko zadoščenje nam vsem, ki smo tabor pripravljali, saj so otroci res preživeli nepozabne dni, stkali mnoga prijateljstva, Slovenija pa se jim je tudi zaradi tega zapisala v topel spomin.
Jana Podobnik, vodja tabora Svetovni slovenski kongres
JAVNI ZUNANJI
130.000 ------------------
120.000 U0.000 100.000
90.000
90.000
70.000
94
DOLG (v milijonih dolarjev)
Vznožje kobaridskega Stola in obredje tople Nadiže sta od 30. julija do 6. avgusta dajala začasno bivališče veselega druženja 72 slovenskim otrokom iz Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice in Nizozemske. Njim so se pridružili tudi otroci Bregir\jskega kota.
Tabor, ki je bil namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, starih od dvanajst do šestnajst let, smo pri Slovenski konferenci SSK pripravili že četrtič, tokrat ob pomoči tolminskih skavtov.
Tabor smo začeli v nedeljo, 30. jufija, s slavnostno prireditvijo, namenjeno udeležencem, njihovim staršem in predstavnikom slovenskih društev po svetu, zbrali pa so se tudi številni domačini. Prisrčno dobrodošlico počitniškega zborčka otrok Bregipjskega kota, ki so ob kitarski spremljavi kobariškega kaplana prisrčno zapeli, ter mladih harmonikarjev iz slovenske Benečije, so popestrili še slavnostni gostje. Za konec nas je Hugo Šekoranja navdušil z nekaj čarovnijami. Proti večeru pa nas je pozdravila še čez Km razpeta, neverjetno lepa mavrica.
Ponedeljek so otroci zapolnili z urejanjem tabora in pripravami na prvi večer ob tabornem og-r\ju. Seveda jih je bližnja Nadiža povabila tudi na kopanje. Torkov pohod do Krnskega jezera je marsikoga pošteno utrudil, a tudi obdaril z lepotami, ki jih je ponnjal s soncem obsijan dan. Vesela šola slovenskega jezika, z glasbeno in čas-
Buenos Aires, 31. avgusta 2000
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
Novice	iz
Pisali smo pr
FANTOVSKI SESTANEK
SKOKI Z MOSTA
V Kanalu ob Soči je potekala tradicionalna prireditev Skoki z mosta 2000. Gre za dogodek, ki na bregove Soče vsako leto privabi nekaj hrabrih tekmovalcev in veliko Več radovednih gledalcev iz bližnje in daljne okolice. Na 17-metrskem mostu se je pomerilo šestnajst skakalcev in dve skakalki. Poleg slovenskih tekmovalcev sta svojo hrabrost preverila tudi dva češka tekmovalna in stari znanec Kanala ter že nekajkratni zmagovalec skokov z mosta, 62-letni Pino Auber iz Trsta, ki je letos zasedel drugo mesto. Med skakalci je bil tudi pogumi enajstlet,ni domačin Dalibor Tomič, ki se je enakovredno kosal z odraslimi tekmovalci.
ILEGALNA trgovska dejavnost
V Sloveniji izvira največji del dodane Rednosti zakonsko nedovoljenih dejavnosti lz trgovine z mamili, prostitucija je udeležena s prek 30 odstotki, enak delež pa odpade •hdi na nelegalne dohodke, povezane s tihotapljenjem ljudi. Na to opozarjajo strokovnjaki državnega statističnega urada v prvi °ceni področja ilegalnih dejavnosti za leto 1998. Dodana vrednost je bila oceryena na 31 milijard tolarjev oziroma en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).
TEČAJ ZA GORSKE VODNIKE
Gorski vodniki in alpinistični inštruktorji Planinske zveze Slovenije bodo letos že 17. organizirali izobraževanje in usposabljanje nepalskih gorskih vodnikov. Tečni, hi bo potekal v Manangu pod Anapumami v Nepalu od 15. avgusta do 25. septembra, je hamenjen usposabljanju vodnikov za lažje ture in tudi usposabljanju višinskih nosačev ter alpinistov, ki plezajo za svoj užitek. Vse Veščine in teoretični del so zajeti v priročniku, la so ga pripravili slovenski inštruktorji, vendar zaradi zapletenosti prevoda v hepalščino vodnik še vedno ostaja samo v migleščini. Prvi tečaj gorniških veščin za Usposabljanje nepalskih gorskih vodnikov so organizirali leta 1979, v tem času pa gaje končalo 495 tečajnikov.
madžarski kralj v Sloveniji
Na trgu pred cerkvijo sv. Katarine v Lendavi so v počastitev 1000-letnice madžarske državnosti odkrili in posvetili kip
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel se je odločil, da bo preplaval reko L*onavo od izvira do iztoka. Pot bi bila dolga 2.680 kilometrov, vendar se je odlomil, da bo preplaval še nekaj črnega morja lr> tako zaokrožil skupaj 3.000 kilometrov Plavanja. Projektu je dal ime Donava 2000 Maratonsko plavanje tisočletja za mir, Prijateljstvo in čiste vode. Tako je 25. junija ^Plaval na izviru Donave v nemškem mes-*U Donaueschingen. Pot (beri: voda) ga je Peijala skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, ZRJ, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrnjino.
Na dolgi poti so ga pozdravljali razne °sebnosti, med prebivalci pa tudi vzbujal Zanimanje. V hrvaškem mestu Vukovar ob z ZRJ sta ga na krajši slovesnosti P°zdravila tudi slovenski zunanji minister L°jze Peterle kot pokrovitelj podviga in državni sekretar na ministrstvu za šolstvo *U šport Aeks Leo Vest. Pri mestu Calarasi Se um je za nekaj časa pridružil romunski Zunanji minister Petre Roman, ki je tako po Ustnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični dostavitvi rečne plovbe po Donavi.
kralja Štefana I. svetega. Tako so pripadniki madžarske manjšine v Sloveniji dobili kip prvega madžarskega kralja in ustanovitelja države ter širitelja katoliške cerkve. Kip iz brona, visok 2,3 metra, je izdelal lendavski kipar Ferenc Kiraly. Postavljen je ob kipu svetega Florijana, čez nekaj časa pa se jima bo pridružil tudi slovenski blaženi Anton Martin Slomšek.
LETOŠNJA SUŠA
Letošnja suša je hudo prizadela Slovenijo, predvsem tudi brežiško, krško in sevniško občino, saj škoda po najnovejših podatkih presega 1,2 milijarde tolarjev. S tem se poleg nekaterih štajerskih občin Posavje uvršča pod sam vrh najbolj prizadetih območij. To velja predvsem za Krško-brežiško polje, kjer so največje kmetijske površine, plast humusa pa je zelo tanka. Tam vene koruza, posebej prizadeta pa je trava, zato bo zaradi pomanjkanja krme neposredno prizadeta tudi živina. Daljše sušno obdobje junija in julija bo vplivalo na manjši pridelek v sadovnjakih in vinogradih, dodatno škodo pa bo povzročil tudi vročinski val zadnjih dni.
PLEH MUZIKA IZ PRVAČINE
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani se je v dveh nastopih predstavila Prvačka pleh muzika, druga najstarejša godba za idrijsko v Sloveniji. Repertoar godbe je usmerjen v starejše, skoraj pozabljene skladbe s konca 19. in začetka 20. stoletja, ne manjkajo pa tudi Privškove in uspešnice drugih avtorjev. Skupina 35 glasbenikov iz Prvačine deluje pod mentorstvom Ladislava Leška, ki je tudi napisal priredbe za izvedene skladbe, dirigent ansambla pa je Bojan Planinšček.
VEČ STOLETIJ STARA GROBIŠČA
Na policijski upravi Celje so prejeli sporočilo, daje bilo pri rekonstrukciji mostu v Vitanju najdenih več človeških okostij. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za najmanj dve grobišči izpred več sto let, na mestu najdbe pa naj bi bila skupna kostnica. O najdbi okostij so bili obveščeni tako preiskovalni sodnik in državni tožilec kot tudi inšpekcijske službe ter zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Po 56. dneh plavanja je končno prišel v romunsko Sulino ob Črnem morju v nedeljo, 21. avgusta zvečer in tako prvi na svetu preplaval reko Donavo.
A kot rečeno, je nato nadaljeval pot in jo po 58 dneh in 3004 kilometrih plavanja po Donavi končal v romunski Constanti ob Črnem morju. „Zelo sem vesel po teh 3000 kilometrih plavanja za mir, prijateljstvo in čiste vode, tudi zato, ker sem v teh dolgih kilometrih ugotovil, daje Donava v nasprotju s pričakovanji zelo čista,“ je še dejal Strel, ko je iz kanala Donava - Črno morje pri Agigei ob bučnem pozdravljanju kakih 100 ljudi, ki so ga pričakali, končno priplezal na suho. Strela je sprejel tudi romunski predsednik Emil Constantinescu, ki je posebej za to priložnost prekinil dopust.
Zunanji minister RS Lojze Peterle in Martin Strel pa sta podpisala pismo, naslovljeno na predsednike podonavskih držav, z željo, da bi še naprej podpirali prizadevanja za razvoj vrednot, za katere je plaval Strel.
Skoraj nepotrebno je zapisati, da je bil projekt prijavljen tudi za vpis v Guiqessovo knjigo rekordov.
V nedeljo, 27. avgusta je imela SFZ sestanek. Na sporedu je bilo več pevskih, glasbenih in šaljivih točk. Prof. Geržinič in dr. Kalin sta lepo zaigrala na klavir in violino, Jobst in Benegalija pa na harmoniko in violino. Nastopila sta tudi Urbanč in Vončina in zaigrala nekaj veselih slovenskih na harmoniko in klarinet. Fantovo pripravo na ženitev je šaljivo prikazal Vom-bergar. Horvat je fantom prikazal kratek svetovni pregled, o pravem veselju pa je govoril lazarist Lenček. Po veselem programu se je podpredsednik spomnil tudi vseh padlih v domovini.
PARAGUAY
Največ je v Paragvaju slovenskih šolskih sester, 13 jih je v 8 raznih hišah.
Njihova prva postojanka je bila ustanovljena že leta 1937, v paragvajskem Chacu, ki leži severno od argentinskega Tja so se zatekli stari paragvajski indijanski rodovi, med katerimi delujejo naše šolske sestre. Otroke uče branja in pisanja, ročnega dela, pa tudi odrasle obdelovanja polja, ker se
Francesco Robba, brez dvoma najpomembnejši umetnik baročne Ljubljane in obenem eden najboljših kiparjev 18. stoletja v južnem delu Srednje Evrope, seje rodil 1. mqja 1698 v Benetkah. Okoli leta 1720 se je mladi Francesco pridružil beneškim umetnikom, ki so iskali delo na tujem, in se znašel v Ljubljani. Poročil se je s hčerko enega od lokalnih kamnosekov Luke Misle-ja in po pjegovi smrti leta 1727 prevzel delavnico. Smrt ga je doletela 24. januarja 1757 v Zagrebu, Kjer bi moral dokončati oltarje, naročene za zagrebško stolnico.
Prvi vrh njegovega dela predstavlja glavni oltar za cerkev ljubljanskih jezuitov (c. sv. Jakoba), kije bil dokončan leta 1732. Z i\jim je dokazal svojo izredno tehnično dovršenost, obenem pa je presegel konvencije beneškega šolanja. Na dobro desetlelje mlajšem oltarju, ki pripada istemu tipu kot šentjakobski, na oltarju sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, stojita angela, ki še
aMHMHKMHMHMMNHMnBBEMMHMMMMHMMM
NOGOMETNI POKAL UEFA
Slovenska predstavnika v pokalu UEFA sta se na povratnih tekmah predkroga uvrstila v nadaljnje tekmovanje. - V Monte Carlu so nato izžrebali pare prvega kroga nogometnega pokala UEFA. Oba slovenska predstavnika, ki sta se prek kvalifikacij prebila v glavni žreb, bosta ime-la težko delo, saj se bo ljubljanska Olimpija pomerila s španskim Espanyjolom (prva tekma v Ljubljani), Hit Gorica pa z italijansko AS Romo (prva tekma v Novi Gorici). Prve tekme bodo na sporedu 14. septembra, povratne pa 14 dni kasneje.
TOČNI PADALCI
Slovenska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v točnosti pristajanja za jadralne padalce v angleškem Midle Wallo-pu osvojila srebrno medaljo v moštveni tekmi. Slavili so domačini Angleži, bron pa je pripadel Nizozemski. Prav tako srebrno odličje je v posamični konkurenci z nizom dobrih in natančnih skokov - zbral je le 15 kazenskih centimetrov - osvojil Simon Klokočovnik, slovenski uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Jurij Vertačnik.
oni raje bavljo z lovom.
Danes imqjo že dve lepo uspevajoči misijonski postaji, eno v San Jose Esteros, drugo pa v Laguni.
Leta 1938 so sestre odprle dve novi hiši v Asuncionu, Zavod sv. Neže, kjer imajo ljudsko šolo in internat, in bolnišnico Sv. Križa, kjer ima,j o porodnišnico in bolničarsko šolo.
L. 1941 so prevzele župnijsko šolo v Bella Vista, kamor se lahko pride samo z letalom. Zadrgo postojanko so odprle leta 1950: kolegij v delavskem predmestju Asunciona.
Te postojanke vodijo slovenske sestre, ki jim pomagajo Paragvajke.
Poleg teh so posamezne sestre še v raznih krajih po Paragvaju.
Tam živita še dve usmiljenki, v semenišču pa poučuje lazarist Ivan Jan.
V Paragvaju živi v džungli inženir Serko, poddirektor velike tovarne za čreslovino, v Asuncionu pa lekarnar Doljak.
Morda bi še tu in tam našli kakega Slovenca.
vedno zamaknjeno, mirnega obličja častita tabernakelj.
S tem je Robba na Kraqjsko oz. Hrvaško prinesel nekaj tistega duha, ki je v prvi polovici osemnajstega stoletja zaznamoval umetnost takratnega središča sveta in rojstno mesto baroka, Rim.
Na znamki sta predstavljeni Robbovi zadrgi deli. Na desni je polovica vodnjaka na Mestnem trgu, ki gaje ljubljanski magistrat naročil leta 1743. Po mnogih peripetijah in vedno novih stroških je bilo delo končano leta 1751, Robba pa sije z njim na podlagi Beminljevih in sodobnih rimskih izhodišč ustvaril spomenik, ki ga odlikujeta likovno premišljena zasnova in izreden smisel za prostorsko postavitev. Na levi strani znamke je Abrahamova glava z oltarja sv. Križa, ki je bil v zagrebški stolnici posvečen leta 1756 in so ga konec 19. stoletja prenesli v Križevce.
Osebne novice j
Rojstvo. V Adergasu v Sloveniji je bil rojen Janez Ksaver Sire, sin Francija in Nancy Selan.
Čestitamo!
Krst: V nedeljo 20. avgusta je bil krščen v cerkvi Marije Pomočnice v Resis-tencia-Chaco Janez Delon Barle, sin Marcela in Marjane roj. Barle. Botra sta bila Gustavo Delon in Gabrijela Barle. Krstil je Barle Jakob CM.
Čestitamo!
3.000 KM DOLGO PLAVANJE
Svobodna Slovenija, št. 35;
31. avgusta 1950
jjM Slovenija moja dežela  
Francesco Robba (1698-1757)
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 31 de agosto de 2000 — N” 32
'KIWIIMf'' Til BTIIIllWWMWWaiWnWllOTllWirBilllllllflWMMBIIBiriiOTWWIIIifliyilMlllWHMili^WWWWIIi'lllllMBflWMIlil MM 11) III ll H IIOT^nroar^^-^^MIl Illil ^MiM I Tl" l
J
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, nqjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; TeLFax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Obvestila
SOBOTA, 2. septembra:
34. Dan Zveze slovenskih mater in žena: sv. maša in Gallusov koncert cerkvenih pesmi.
NEDELJA, 3. septembra:
Mladinski dan na Pristavi.
Maša za gen. Rupnika, Kacina in sodelavce.
ČETRTEK, 7. septembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 8. septembra:
Srečanje Razširjenega medorgani-zacijskega sveta z državnim tajnikom RS za Slovence v Zamejstvu in po svetu, Zorkom Pelikanom točno ob 20.00 v Slovenki hiši.
Začetek duhovnih vaj za može. SOBOTA, 9. septembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
NEDELJA, 17 septembra:
Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejia s celodnevnim programom. SOBOTA, 23. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku.
NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. Srečanje molilk rožnega venca .
V Barilochah slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral.
VOLITVE 2000
(ZADNJE OPOZORILO)
Vse rojake, ki imate slovensko državljanstvo, opozarjamo na pravico in častno dolžnost udeležbe na državnozborskih volitvah RS. Za to pa je potrebno, da izpolnete
zahtevo za vpis v volilni imenik
Formular lahko dobite v slovenskih domovih, pri poverjenikih političnih strank, v Slogi in v Slovenski hiši. Oddajte pa ga takoj istotam, da zagotovimo gotovo pošiljko na volilno komisijo.
Za Slovenijo, volimo vsi!
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Andrejka Hrovat
Predsednica SDS, regija Argentina
Jernej Dobovšek
Predsednik NSi, območje Argentina
SDO
te vabita na
SFZ
30. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI,
ki bo v nedeljo, 3. septembra
ob 8.00 uri začetek tekmovar\j 11.15 uri dviganje zastav
11.30 uri sveta maša 13.00 uri kosilo
18.30 uri kulturni program
Nato prosta zabava s sodelovanjem DJ in „Trio mi štirje“.
Iz pisma, ki je prispe
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia TJnida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 CI407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: csloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.coin
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa •$ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA doL; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Libre *
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - CI101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953
E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Najprej Vam vsem želim vsega zdravja in zdrave in pridne otroke, da bodo peljali naprej naš slovenski narod. Zelo veliko smo včasih in danes molili za obstoj slovenskega naroda, ker je že grozilo, da nas bodo čisto potujčili. Ko pa vidim vas, kako ste se potrudili tako daleč od domovine in slovenstvo ohranjali v tujem svetu, vidimo da je naše molitve Bog uslišal. Saj upamo, da se vas bo mnogo vrnilo v domovino, kjer boste zatrto slovenstvo obnovili in spet začeli obujati mišljenje pravega slovenskega človeka, njegovo poštenje, hrabrost in vernost, kar je v vseh stoletjih pripomoglo, da je slovenski rod sploh obstal!
Vas je že tukaj Bog blagoslavljal, da ste dosegli lepe uspehe. Tudi jaz in vsi verni Slovenci se spominjamo vseh vas in prosimo ljubega Boga in njegovo Mater Marijo, da nam spet in spet pomaga iz vseh teh križev, ki se vedno znova in znova pojavljajo v naši ubogi Sloveniji!
Vsi oziroma mnogi se pritožujejo nad govori nadškofa Rodeta, da ne govori pravilno, jaz pa, ki sem preživela grozote in zavajanje naše vojne politike in povojnega zavajanja, pa vem, da dr. metropolit vse pravilno pove. — A kaj, ko smo vse zrasli v tem stalinskem času in smo morali vsi biti tiho, da nas niso pozaprli, kar se nam še zdaj dobro pozna. Tudi mi, ki smo ostali verni, nismo tako sproščeni, pripravni in prikupni, kot ste vi. Vidi se vam in vašim mladim družinam in otrokom, da so dru-
IDHUM
sanngm
gačnega vedenja od nas starih in seveda še otrok nismo mogli drugače pravilneje vzgojiti. Če nam bo Bog hotel nakloniti mirnih časov, se bodo stvari počasi popravljale. -Da bi nam le ti naši politiki spet kuj slabega ne zakuhali s temi prepiri, ki jih vedno znova netijo!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. avgusta 2000
1 dolar	231,52 SIT	tolarjev
1 marka	106,25 SIT	tolarjev
100 lir	10,73 SIT	tolarjev
2. septembra
34. DAN ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 17. uri molitev rožnega venca za 1. soboto ob 17.30 uri sveta maša po namenih ZVEZE
in KONCERT cerkvenih pesmi v jubilejnem in svetem letu 2000 v izvedbi SPZ GALLUS pod vodstvom Anke S. Gaserjeve.
1
(Ne odpade ob slabem vremenu)
SDO/SFZ NAŠ DOM/SAN JUSTO
vabi 10. septembra na
39. MLADINSKI DAN
8.00 uri sv. maša 9.30 uri začetek tekmovanj 13.00 uri skupno kosilo 19.30 uri kulturni program
nato prosta zabava.
Sodelujeta „Trio mi štirje“ in DJ
LJUBLJANSKI ŽIVALSKI VRT
ljubljanski živalski vrt je edini v Sloveniji in se s 143 živalskimi vrstami in 20 hektari v evropskem merilu uvršča med srednje velike živalske vrtove. Na leto ga obišče približno 200.000 obiskovalcev. Prejšnji teden se jim je v inkubatorju prvič izvalil noj, letos bodo kupili še novega samca gvanaka, tri pelikane in nekuj nan-dlijev, naslednje leto pa bodo dogradili tudi novo oboro za velike mačke. Vse živali iz ljubljanskega živalskega vrta so se skotile v Evropi, saj je lovljenje redkih divjih živali v Afriki in drugod prepovedano in drago.
URA TEČE, nič ne reče... Ura zamujena je za vedno zamujena... vaši prihranki se bodo povečali, če jih boste imeli donosno in varno naložene v Slogi.
Če imate Karto Sloga, vam je uspeh zagotovljen. Hitra posojila, nagrade in podpore, letovišče Sloga in še udeležba pri nagradnem žrebanju za dve nagradi: Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev. Desetdnevne počitnice za dve osebi v Hanželičevem domu v poletni sezoni.
Nabavite si Karto SLOGA ($ 200.- navadne naložbe) pravočasno!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!