Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 19, št. 1, s. 129 - 140, Ljubljana 1981 UDK 6 3 O* 9 O 8 • 2 : ( 4 9 7 • 12) SMOLE,!.: Problematika načrtovanja in urejanja koridorjev energetskih vodov v gozdnem prostoru SR Slovenije I z v 1 e č e k Referat podaja pregled obremenjenosti slovenskih gozdov z energetskimi vodi (daljnovodi visoke napetosti, plinovod) in navaja pomembnejše izkušnje, pridobljene ob izdelavi ureditvenih načrtov za pentljo 380 kV daljnovoda v Sloveniji ter slovensko plinovodno omrežje. Pri tem ugotavlja možnosti vključevanja stroke v načrtovanje takih posegov v gozd in izpostavlja pomembnost kompleksne ekološke presoje za vse posege v prostor. SMOLE,I.: Die Planung und Einrichtung von Korridoren filr energetische Fernleitungen im bewaldeten Raum SR Sloweniens. S y n o p s i s Eine Uebersicht der Belastung der slowenischen Walder durch Stromm - und Gasfernleitungen wird gegeben. Wichtige Erfah-rungen bei der Planung von Netz von Korridoren filr diese Leitungen werden analysiert. Moglichkeiten der Forstwirtschaft zur Mitbestimmung bei solchen Planungen mit der Notwendigkeit einer komplexen okologisclliID-Beurteilung aller Eingriffe im Raum wird besprochen. Ivan Smole, dipl.ing.gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF LJUBLJANA, Večna pot 2 129 1) Uvod Poglavitni naravni značilnosti slovenskega ozemlja sta. nedvom- no njegova velika reliefna razgibanost in visoka gozdnatost, saj gozd po najnovejših podatkih pokriva kar 58% celotne površine Slovenije, To ugotovitev velja upoštevati pri vseh vrstah gospodar- ske dejavnosti v deželi, še posebej pa pri gradnji povezav raz- lične vrste, ki jih danes poimenujemo s skupnim imenom infra - strukturni objekti. Nagel industrijski razvoj in rast življenjske ravni prebivalstva v povojnih desetletjih postavlja tudi pred nas vprašanje izvorov in prenosa vseh vrst energije, saj skoraj nimamo vasi ali vsaj zaselka, kjer še ne bi zasvetila električna žarnica. Pletež poti, po katerih se pretaka energija vseh vrst se zgoščuje, ta pota pa se širijo. Spričo tega in zaradi uvodo- ma omenjenih naravnih značilnosti naše dežele postaja problemati- ka prostorskega načrtovanja energetskih vodov posebno v zadnjem desetle~ju, ko raste tudi okoljevarstvena in naravovarstvena cekološka)osveščenost celotne slovenske javnosti, zelo aktualna. Čeprav ne podcenjujemo pomembnosti smotrnega prostorskega načr­ tovanja manjših objektov moramo takoj pojasniti, da se naša raz- glabljanja in ugotovitve nanašajo na dvoje novih velikih tovrst- nih objektov republiškega pomena in razsežnosti, katerih gradnja bi ob morebitnem neodgovornem ravnanju lahko zapustila v naši krajini neizbrisno sled in nepopravljivo škodo ne samo veko- nomskem smislu, ki je do neke mere še popravljiva, temveč pred- vsem v pogledu kulturno krajinskih vrednot naše dežele, ki jih je komajda mogoče obnavljati. Pričujoči prispevek namerava osvetliti nekaj pomembnejših vpra- šanj in nanizati nekatera dognanja, ki so se porajala ob na- stajanju prostorsko ureditvenih oz. krajinskih načrtov za na- slednja objekta: - 380 kV daljnovod in - slovensko plinovodno omrežje, 130 Razumljivo je, da je posvečena pri tem večja skrb gozdnemu pro - storu in njegovi ureditvi, čeprav predvsem krajinski načrt slo- venskega plinovodnega cxnrežja z enako pozornostjo in intenzi-. teto obravnava tako gozd kakor negozdni prostor. 2) Razprostranjenost, obseg in vplivi koridorjev energetskih vodov na gozd Dolžina 380 kV daljnovoda znaša 305 km. Od tega ga poteka 115 km ali 38% po gozdu, ostalo pa izven njega. Dolžina celotnega plinovodnega omrežja je 643 km; po gozdu poteka v dolžini 100 km ali 16%. Zaradi popolnejšega pregleda obremenjenosti prostora z energet- skimi vodi dopolnjujemo navedene podatke z informacijo, da je Slovenija preprežena z mrežo nekaj tisoč kilometrov m_anjših dalj- novodov napetostne moči 10, 20 in 35 KV ter daljnovodov visoke napetosti sledečih dolžin: - 110 kV daljnovodi - 220 kV 1206 km 286 km če upoštevamo samo prisotnost visokonapetostnih daljnovodov z deležem 30% v gozdnem prostoru, se skupna dolžina koridorjev električnih vodov skozi gozd poveča na 563 km, obstoječe pre- seke plinovodnega omrežja pa jih zvišajo še za 100 km, torej na 663 km. To dejstvo vsekakor predstavlja občuten poseg v gozdni prostor in ima nanj znaten vpliv, ki ga je mogoče opre- deliti z več gledišč. Prvi - in verjetno tudi najpomembnejši~ vpliv linijskih presek skozi gozd je nastanek novih gozdnih robov; o pomembnosti tega pojava bomo podrobneje spregovorili nekoliko kasneje. S pred- 131 postavko (ki pa vedno ne velja), da preseke potekajo po sredi- ni gozda, ne pa tudi ob gozdnem robu, bi znašala skupna dolžina gozdnih robov, nastalih zaradi takšnih presek kar 1326 km. Kljub upoštevanju dejstva, da so nekateri posegi v gozd le robni in da se precej novejših daljnovodov vključuje v že obstoječe ener- getske koridorje moramo priznati, da je dolžina gozdnih robov ob energetskih vodih občutna. Naslednjo vreto vpliva predstavlja površina gozdnih zemljišč, ki s postavitvijo oz. napeljavo energetskih vodov spremeni svojo prvotno namembnost, tj. gozdnogospodarski pomen. Za oba obrav- navana objekta znaša ta skupaj okrog 600 ha (plinovod 100 ha, 380 kV daljnovod cca 500 ha). Približna ocena za ostale visoko- napetostne daljnovode je cca 600 ha. Skupna površina gozdnih zemljišč v energetskih koridorjih Slovenije znaša torej okrog 1200 ha, kar znaša v relativnem iznosu 0,1% vseh gozdnih površin v naši republiki. Pri načrtovani potrošnji za leto 1990 predvi- devajo, da bodo daljnovodi in transformatorske postaje takrat zasedli 0,5% površine Slovenije; temu ustrezno se bo najbrže povečal tudi njihov delež v gozdnem prostoru. Kot tretjo vrsto vpliva koridorjev na gozd lahko štejemo njiho- vo trajno prisotnost, ki zahteva najmanj dvoje ukrepov: - v fazi gradnje oz. napeljave je gozd potrebno posekati; - gozdno poseko je potrebno vzdrževati, kar pomeni pri plinovodu sprotno odstranjevanje vse lesnate vegetacije, pri daljnovodnih presekah pa vzdrževanje drevja na višini, ki ustreza tehničnim predpisom o varnem obratovanju objekta. V obeh primerih pomenijo ti ukrepi omejitev primarne dejavnosti na tem prostoru in včasih celo v njegovi bližnji okolici (do- vozne vzdrževalne poti ipd.). 132 Slednjič je potrebno opozoriti še na celo vrsto vplivov, ki so posredne narave in so posledica dejstva, da je gozd dinamična življenjska skupnost, ki se na zunanje posege odziva na svoje-• vrsten, marsikdaj tudi nepredvidljiv način. Pri tem je pomembno ugotoviti, da so vplivi gozdnih presek včasih tudi obojestranski in gozd vpliva tudi na objekt, ki je speljan skozenj. Posredne vplive energetskih koridorjev na gozd moremo grupirati v nekaj najpomembnejših skupin: - odpiranje notranjih gozdnih sestojev in njihovo izpostavljanje nevarnosti vetrolomov, snegolornov, sončni pripeki ipd.; - motnje v gozdnem ekosistemu; - nevarnost erozijskih procesov, zlasti v strmih legah in na eroziji podvrženih tleh (varovalni gozdovi); na kraških pre- delih nevarnost zakraševanja zaradi odstranitve rastlinske odeje; - nevarnost negativnega vpliva na lokalne. hidrološke razmere; - vpliv na rnezoklirnatske razmere (lokalna cirkulacija zraka - burja in drugi lokalni vetrovi) - motnje v gospodarjenju z gozdom. Vse navedene ugotovitve nas navajajo na misel, naj bi načrtovanje takšnih posegov v prostor ne bilo le stvar tehnično ozko specia- liziranih strokovnjakov, ki iščejo najustreznejše rešitve le s svojega zornega kota, temveč naj bi pritegnili v vrste projek- tantov oz. njihovih sodelavcev tudi primarne uporabnike prosto- ra, po katerem so ti vodi speljani. V tem pogledu so bili pri nas v zadnjem času že napravljeni nekateri pomembni koraki. 3) Vloga in pomen prostorsko ureditvenih in krajinskih načrtov za smotrno načrtovanje in urejanje koridorjev skozi gozdni prostor Kot srno omenili že uvodoma, je naša ustanova pred nekaj leti iz- 133 delala prostorsko ureditvena načrta za pentljo 380 kV daljno- voda v Sloveniji in za celotno slovensko plinovodno omrežje. Trasi sta bili v obeh primerih vsaj v grobem že fiksirani, zato krajinski načrt predvsem ugotavlja stanje, ustreznost izpeljave in nakazuje morebitne negativne učinke energetskih vodov na zemljišče in gozd, v neki meri pa podaja tudi ustreznejše re- šitve. Za globalnejšo kompleksno presojo širšega prostora je bil čas žal preskopo odmerjen, zato ni bilo mogoče predlagati korek- tur v večjem obsegu. Metodološki pristop k izdelavi načrtov je v obeh primerih v nače­ lu enak; razlikujeta se predvsem po tem, da je analiza trase 380 kV daljnovoda izvršena neposredno na terenu, dočim so za analizo naravnih razmer na trasi plinovoda uporabljeni vsi raz- položljivi tovrstni podatki in v času izdelave načrta terenskih ogledov ni bilo. Glede na zapletenost problematike in zahtev- nost dela, ki terja usklajeno sodelovanje mnogih strokovnjakov znotraj stroke in robnih področij predstavlja krajinski načrt slovenskega plinovodnega omrežja.pomemben dosežek v urejanju prostora nasploh, ureditveni načrt daljnovodnega koridorja pa se posveča predvsem urejanju in izrabi gozdnih zemljišč v kori- dorju. Vsebina načrtov, ki je podana bodisi v tekstnem, še podrobneje pa v grafičnem prikazu - na kartah - se v načelu sestoj.i iz treh delov: - analize stanje - vrednotenja (valorizacije} ugotovljenega stanja oz. razmer v prostoru - predloga najustreznejše rešitve problema (posega v prostor). Analiza stanja (naravnih razmer v prostoru} obravnava dve skupi- ni parametrov. Prva vsebuje tzv. splošne ali osnovne podatke, npr. : oblikovitost zemljišča, lego, nagib, nadmorsko višino, 134 vrsto kamnine, talni tip, gozdno združbo ipd. Druga skupina parametrov prikazuje oz. opozarja na nevarnosti, ki se utegnejo pojaviti z odpiranjem sestoja in ogolelostjo tal ter ogrožati bodisi zemljišče v koridorju in njegovi okolici, bodisi robni sestoj ali pa objekt sam. Natančnost in zanesljivost podatkov prve skupine je odvisna od podrobnosti in kompleksnosti teren- skih analiz ali razpoložljivega gradiva različnih temeljnih ra- ziskav, kot npr. geoloških, pedoloških, fitocenoloških, gozdno- gospodarskih kart ipd., ki jih imamo danes že kar precej na razpolago. Zbiranje oz. ugotavljanje parametrov druge skupine pa je zapletenejše, saj zadevajo robna strokovna področja, katerih izsledki so marsikdaj teže dosegljivi ali zaradi različ­ nih razlogov manj ustrezni in uporabni. Osnova druge faze izdelave krajinskih načrtov je izbira ali izde- lava ustrezne metodologije vrednotenja (valorizacije) podatkov, zbranih v prvi fazi. V našem primeru je ta temelj metodologija vrednotenja gozdnega prostora na osnovi naravnih razmer, ki jo je za potrebe prostorskega urejanja na republiški ravni izdelal dr.ž.Košir. Rezultat tretje faze krajinskega načrta - predlog najustreznej- še sanacije posegov v prostor zavisi od kakovosti, temeljitosti in izčrpanosti predhodnih faz dela. Kljub iskanju najboljše re- šitve se ta končni rezultat zlahka izkaze za enostranskega, če je posledica površne ali subjektivne presoje problema. Na osnovi nekaterih terenskih ogledov že moremo podati: površne ugotovitve o praktičnem izvajanju napotkov, predlogov ali za- htev, podanih v omenjenih ureditvenih·načrtih glede sanacije oz. ureditve gozdnega prostora v koridorjih. Prva splošna ugotovitev je, da je ureditev dobra: zemljišča ob plinovodnem oremzju so ustrezno ozelenjena, na kritičnih mestih zavarovana pred delo- vanjem erozije, katere učinkov ni nikjeropaziti v akutnejši 135 obliki; gozdni robovi so pretežno dobro oblikovani. Podobno lahko trdimo za daljnovodne koridorje, ki so glede erozije manj občutljivi saj v njih lahko raste gozdno drevje do (s predpisom) določene višine, kar nam omogoča ustrezno obliko- vanje predvsem v pogledu ohranjanja kulturno-krajinskih vrednot posameznih predelov. Pri tem nam je seveda v veliko pomoč tudi izredna življenjska žilavost gozda, ki največkrat brez človekove pomoči ponovno osvoji posekane površine. Največja razhajanja med predlaganim oz. zahtevanim in dejanskim stanjem je opaziti pri širinah koridorjev, ki so ponekod občutno večje, Razen tega je posebno pri daljnovodnih presekah očitna tudi precejšnja enoličnost, čeprav predlaga načrt prilagaja- nje njihove širine oblikovitosti zemljišča, kar omogoča sora- zmerno pestrost in razgibanost koridorja v pogledu njegove ši- rine. To pomanjkljivost oz. nedoslednost je seveda mogoče od- praviti pri nadaljnjem vzdrževanju koridorja. V zadnjem času se koridor izrablja tudi za pridelovanje novoletnih drevesc, kar je bilo predvideno tudi v načrtu. 4) Diskusija in zaključki Kljub omenjenim pomanjklj ivostirn, nedoslednostim ali premaj- hnemu upoštevanju ureditvenih oz. krajinskih načrtov s strani investitorjev oz. izvajalcev gradbenih del ni mogoče zanikati potrebnosti njihove izdelave oz. izvajanja predlogov in zahtev, ki jih postavljajo. Glede na dosedanje izkušnje bi lahko tr- dili, da je izredno pomembna predvsem njihova pravočasna in čim realnejša izdelava. Vir mnogih napačnih,enostranskih in samo- voljnih odločitev pri urejanju prostora pri nas (in najbrže ne samo pri nas) je v zamujanju ali izostanku poglobljenih kompleksnih ekoloških analiz, to je ekološke valorizacije prostora~ 136 Pri tem tudi gozdarji sami kljub sorazmerni obilici različnih načrtov in analiz različnega obsega nimamo vselej pregleda nad celotnim prostorom in se marsikdaj izgubljamo v podrobnostih, ne da bi uspeli obvladati problematiko v širšem merilu. Možno- sti pravočasnega in strokovno dovolj utemeljenega vključevanja v načrtovanje različnih posegov v gozdni prostor so danes ven- darle mnogo realnejše kot so bile še pred nedavnim. Precejšen del slovenskega gozdnega prostora je danes že pokrit s podrobnimi gozdnovegetacijskimi raziskavami, ki so temelj za vrednotenje prostora. Pregledna gozdnovegetacijska karta Slo- venije v merilu 1 : 100 000 nam je lahko v pomoč pri globalnem opredeljevanju gozdov. Poleg tega so za pretežni del naših goz- dov izdelani gozdnogospodarski načrti z ustreznimi kartami po- drobnih meril. Izdelana je tudi cela vrsta različnih naravoslov- nih raziskav tako z ožjega strokovnega kakor tudi z mejnih po- dročij: pedologije, vpliva industrijskih plinov na gozdno ve- getacijo, hidrologije in vodnega gospodarstva·, geologije, na- ravovarstva ipd. Vse to nam nudi možnosti razmeroma hitre,če­ prav včasih le globalne analize prostorskih problemov, skate- rimi se tudi gozdarji srečujemo čedalje pogosteje ter v vedno večjem obsegu in ostrini. Ob koncu naj ponovimo ugotovitev, da si danes ne moremo in ne smemo več privoščiti kakršnihkoli posegov v gozdni prostor brez temeljite predhodne analize, osnovane na ekološki valorizaciji le-tega. Samo tako bo naš pogovor z ostalimi uporabniki gozdne- ga prostora lahko enakovreden, naša stališča pa tako utemeljena, da bomo ob iskanju najustreznejše rešitve vedno v stanju ponu- diti tisto, ki bo hkrati v interesu stroke, družbi pa v trajno korist. 137 P O V Z E T E K Problematika prostorskega načrtovanja energetskih vodov skozi gozdni prostor postaja zaradi čedalje večjega zgoščevanja le-teh in širjenja njihovih poti zelo aktualna; naša dežela je namreč reliefno zelo razgibana, izredno gozd~ nata in krajinsko pestra, Spričo tega ima vsak nepremišljen poseg v krajino lahko nepopravljive posledice. Skupna dolžina koridorjev visokonapetostnih elektrovodov ter plinovodnega omrežja znaša v slovenskih gozdovih cca 670 km, skupna površina gozdnih pre- sek pa okrog 600 ha. To predstavlja občuten poseg v gozdni prostor, ki se odraža v sledečih najpomembnejših vplivih: - Kot neposredni vpliv lahko smatramo nastanek novih gozdnih robov ter spremembo aamembnosti gozdnih zemljišč v koridorjih In· njihov izpad Iz primarne rabe; - Posredni vplivi se odražajo predvsem kot nevarnost vetrolomov, snego- Jomov, sončne pripeke, erozije, motenj v gozdnem ekosistemu ter kot motnje v gospodarjenju z gozdom v neposredni okolici teh objektov. Zaradi tega je potrebno, da se v načrtovanje energetskih koridorjev vključu­ jejo tudi primarni uporabniki prostora, po katerem so le-ti speljani. Me- todologija za izdelavo krajinskih oz. prostorsko ureditvenih načrtov temelji na podrobni analizi naravnih razmer in njihovi valorizaciji ob upoštevanju vseh posledic, ki jih ti posegi vnašajo v gozdni prostor. Slovensko gozdarstvo ima danes poleg pregledne gozdnovegetacijske karte v M 1 : 100.000 , izdelano za ves slovenski gozdni prostor, na razpolago tudi vrsto podrobnih ekoloških analiz velikega obsega, napravljena pa je tudi metodologija vrednotenja gozdnega prostora na osnovi naravnih razmer. Zato more in mora biti vsak poseg v gozdni prostor utemeljen z njegovo bolj ali manj podrobno ekološko analizo in ustreznim vrednotenjem. Le tako doblje- ne rešitve bodo lahko družbi v traino korist, hkrati pa prilagojene in- teresom in potrebam stroke. 138 Zusammenfassung Die Planung von Korrideren filr energetische Fernleitungen (380 kW Stromm-Fernleitungen, Gasfernleitungen) im bewalde- ten slewenischen Raurn wird zunehrnend aktuell. Das Netz solcher Kerridore wird zunehrnend dicht, was in einem landschaftlich wechselreichen und bewaldeten Raurn zu schwierigen Preblemen filhrt. Falsche Eingriffe in den Raurn filhren deshalb zu unrepara- blen Lanschaftsschaden. Die Gesamtlange ven Hechspannungsfernleitungen und Gasfern- leitungen in slewenischen Waldern betragt ca. 670 km, webei die Schneisen eine Flache ven ca. 600 ha einnehmen. Das bedeutet einen schrnerzlichen Eingriff in den bewaldeten Raurn, der sich irn felgendem bemerkbar macht: - die Waldflache wird weiter zerstilckelt, die Lange der waldrander wird stark erhoht, die in Korrideren liegende Waldflache wird der forstlichen Produktion entzogen. - dadurch entsteht eine Reihe von ungilnstigen okologischen und wirtschaftlichen Auswirkungen in der unrni tt_elbaren Umgebung die- ser Korridore, wie z.B.Gefahr ven Schnee- und Windbruch, Erosion, Sonnenbrand usw. Aus diesen Grilnden mussen die primaren Benutzer des Raurns, vor allen die Forstwirtschaft bei der Planung von diesen Korridoren beteiligt sein. Die Landschafts- und Raurnplanung schliesst deshalb eine Analyse der natilrlichen Gegebenheiten und ihre Bewertung ein, wobei alle Folgen der Eingriffe in den Raurn berUcksichtigt werden mUssen. In Slowenien verfUgen wir zur Zeit mit einer Vegetationskarte Ml : 100.000 filr ganz Slowenien, mit einer Reihe von gros- sraumigen okologischen Analysen und mit einer Methodologie der 139 Waldraumbewertung auf grund der natUrlichen Verhaltnisse. Jedem Eingriff in den Rc-.um muss deshalb eine ausftihliche oko- logische Analyse und eine entsprechende Bewertung Vorangehen. Nur so kann den Interessen der Gesellschaft, sowie denen der Forstwirtschaft, gedient werden. UPORABLJENA LITERATURA Oblikovanje in ureditev koridorjev 380 kV daljnovoda v Sloveniji IGLG, Ljubljana 1976 Slovensko plinovodno omrežje Krajinski načrt IGLG, Ljubljana 1976 - Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer Zavod SR~za družbeno planiranje in IGLG, Ljubljana 1976 Gozdnoveg0,:acijska karta Slovenije z legendo, M 1 : 1 00. 000 Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana 1974 140