j»ravica Glasilo Krščanske® a dielovn&oa ljudstva mmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmaammmf1 ii>ri'iMirnwiiiminira— mm\t an iniimniiiimi mimmmm————— lxhn|* vik k četrtek pop.j v »lučaju pmznika |i Pota meto« Storilka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec 11 Oblati, reklamacije in naročnina na uprava lan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii- j j Din 5'—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30"—; za || Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Uva «. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2263.— 8tev. tokovnega računa 14.90(1 «J Inž. Žumer Lojze, nosilec kandidatne liste nameščencev Jugoslovanstke strokovne zveze: Nameščencem - netmeščenkesm! Mandati naše delegacije za zadnje šest-letje v Delavski zbornici potekajo in z volitvami bodo tudi nameščenci dali nova pooblastila za bodočo delovno dobo. Kateri kandidatni listi? Naši tovariši so v Delavski zbornici, združeni v klubu krščanskih socijalistov dokazali, da so vzvišeno nalogo zbornice pojmovali v smislu naših teženj in borb, ko smo se za ustanovitev zbornice še borili. Stvarno delo in brezkompromisni nastopi, kjer je šlo za zaščito našega delavca in nameščenca, mnogokrat pa povzročilo tudi hudo kri pri nesoci-jalnih delodajalcih tega ali onega tabora, je našim delegatom pridobilo ugled, ki je presegal njihovo številčno moč in zlomil odpor ter malodušnost drugih klubov. Kakor pa otroci smatrajo večno žrtvovanje staršev kot povsem naravno in ob sebi umevno, tako se nam zdi danes preteklost manj odločilna, le v bodočnost so usmerjeni oni, ki jim ni vseeno, kako naj bo zbornica sestavljena. Svet se zdi, da je zdrknil s svojih tečajev, tako ga pretresajo boljševizem, fašizem, hitlerizem, drugi večji in manjši izmi in mi naj ne bi stali na straži? Ta usmerjenost v bodočnost nas drami, da so predstoječe volitve posebno resne. Že davno smo nehali polemizirati o tem, da kapitalizem vodi današnjo družbo v propast, da vsako krpanje sistema kapitalističnega pomeni le odlašanje prave rešitve socijal-nega vprašanja in prišli (Jo prepričanja, da je socijalna preosnova uajbitnejši eksistenčni pogoj za slovenski delovni narod in njegovo obrambo pred razburkanim valovjem, ki že sega do Karavank in pljuska čez Sočo. Duh socijalne preosnove nas druži, v pozitivnem krščanstvu črpamo vero v socijalno pravičnost in Križani nam daje moč in ljubezen, da se moremo za preobrazbo družbe žrtvovati. Zgodovina in vsakdanjost nas poučuje, da nihče niti posameznik niti stanovi niti že oblikovane družbe od svojih pridobljenih pravic ne odstopajo prostovoljno; zato ločimo strogo star®. razpadajočo družbo, ki z naročenimi »socijalnimi« pokreti maši odprtine in luknje na mestih, kjer poplava že usodno razkopava in med socijalnimi pokreti, ki nastajajo izven vladajočih *iroy>< ki pa rastejo iz lastnih korenin in oblikujejo novega človeka ter po njem preobrazujejo družbo; vera v nravstveno silo pravice bo odločila zmago in v dobi, ki jo preživljamo, smo priče silne rasti resničnega socijalnega pokreta, dočim za preživele oblike družbe čedaljebolj primanjkuje veziva. Zato so nam predstoječe volitve v Delavsko zbornico slovesnost za naš pokret. Ne verujemo v čudež, da bi kapitalizem samega sebe reformiral, trdno pa smo prepričani, da bodo šele po načelih krščanskega socijalizma organizirani stanovi mogli oživo-tvoriti ideal krščanske stanovske družbe, ki bi mogla koristi kolektiva nadredili koristim posameznika ter izločiti mehanizem egoističnega in slepega dobičkarstva, ki je podminiral staro družbo. Jugoslovanska strokovna zveza je v tej borbi zbrala na okope krščansko delavstvo; s svojim obstojem in delom pa je postala katoliškemu slovenskemu narodu klicar k dejavnosti na socijalnem polju, k postavljanju nove stavbe ter kazala pot in budila druge stanove predvsem našega kmeta, da se po svoji vzporedni organizaciji stanovsko organiziran pripravi za bodočnost. Ali po vsem tem nameščenci moremo razumeti, kje je naše mesto? Že po instituciji Delavske zbornice smo opredeljeni v isto borbeno vrsto z delavstvom. Volitve pa bodo dokazale koliko se je nameščenstvo že osamosvojilo od mamila, ki ga deloma še druži z meščanstvom kot najizrazitejšim predstavnikom liberalizma in v koliko je po težkih preizkušnjah pridobilo na strokovni zavednosti. Strokovno gibanje nameščencev pa more pričakovati uspeh le v sklopu delavskega strokovnega gibanja. Ker nam stolpci naših dnevnikov niso na razpolago, moramo v našem lističu razložiti tudi, da so se za predstoječe volitve odcepili od našega strokovnega pokreta nameščenci, ki se prištevajo k »Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«. To društvo je javnosti pojasnilo, da se je ustanovilo v letu 1928 (za takratne volitve v Pokojninski zavod), da potem ni delovalo in da je svoje delovanje poživilo letos (predstoječe volitve v Delavsko zbornico). V zadnjem času nas je društvo seznanilo s svojo namero, da tudi ono hoče predstavljati strokovni pokret nameščencev, še več, da pomenja nov soci-jalni pokret. Ni nam pa društvo povedalo glavnega, kar nas zanima; mogoča je le ta razlaga, da je naš socijalni pokret preveč ali i premalo radikalen, ker če bi bil enak našemu, ne bi bil potreben. Duševnim očetom društva so bila gesla vedno druga, kot njihova dejavnost, po vseh izkušnjah pa je njihove tvorne sile že zamenjala sla po uničevanju. Le tako si je mogoče razlagati, da so enako, kot je naše meščanstvo že od davnih dni vzelo ves pa-trijotizem v zakup, prevzeli botri »Društva združenih« katolištvo v izključen najem, kajti premnogo dokazil imamo, da so se spozabili tako daleč, da so naše strokovno gibanje izobčili iz katoliške javnosti. Preodgovorno je dušam soditi, zato mi te polemike ne bomo vodili. Neomajna pa je naša zavest, da taki socijalni pokreti pomenjajo le pritrjevanje vijakov na trhlem lesovju ogrodja bivše katoliške slovenske skupnosti; iz tega spoznanja tudi naša vera, da bo le v duhu socijalne preosnove in vztrajni borbi organiziranih stanov preobražena katoliška slovenska skupnost mogla vzdržati in izpolniti misijo našega naroda. Nameščenci nameščenke, volite po svoji vesti! Kandidatna Usta Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije. je sledeča: A. K a n d i dati: 1. Ing. Žumer Alojzij, ravnatelj škofijskih posestev, Nazarje. 2. Valant Milan, uradnik OUZD, Ljubljana, Ulica na Grad 5. 3. Kocmur Martin, uradnik Ljud. posoj., Celje. 4. Meden Milan, trg. pomočnik, Begunje pri Cerknici. 5. Pravst Kristijan, elektr. mojster, Tržič. 6. Kerec Franc, uradnik Javne borze dela, Murska Sobote. 7. Kržin Karel. pod uradnik TPD, Ljubljana, Nunska ulica 21. 8. Rupar Anton, organist, Leskovec pri Krškem. 9. Pečnik Stanko, trg. poslovodja. Zagorje ob Savi. 10. Savcnc Franc, delovodja, Ljubljana, Tvrševa cesta 17. B. Namestniki: 1. Dr. Terseglav Alfonz, odv. koncipijent, Jesenice na Gorenj skem. 2. Eržen Viktor, poduradnik Bratovske skladnice, Hrastnik. 3. Jeršič Miro, uradnik OUZD, Ljubljana, Breg 2. 4. Finžgar Lado, trg. pom., Celje. 5. Šinitek Stanko, uradnik, Tržič. 6. Celec Ferdo, posojilniški ravnatelj, Rakičan. 7. Kokalj Anica, strok, urad., Ljubljana, Poljan ski nasip. 8. Sinkovič Viktor, trg. pom., Celje. 9. Zupanc Franc, nameščenec, Ljubljana. 10. Skaza Ognjeslav, poslovodja, Ptuj. Naša glasovnica je b e l a , 22. oktobra bo ostala cela! V boj za krščanski socializem! Rok za zahtevo glasovnic je vsled preloženih volitev podaljšan do 14. oktobra 2933 Vsi, ki bodo volili pismeno naj ne pozabijo do tega dne uveljaviti svojo pravico. — Dopisnice, s katerimi se to zahteva, Vam oskrbijo naši zaupniki ali jih dobite pri glavnem volivnem odboru Jug. strok, zveze v Ljubljani. Po njegovih stopinjah Danes si že skoraj vsak lasti Kreka. Pri javnih nastopih, v spisih, pri predavanjih se sklicujejo nanj. Obhajamo šestnajstletnico njegove smrti. Obletnice so sicer postale že skoraj popolnoma le nekaj formalnega. Za nas ne smejo biti to. Obletnica smrti dr. Kreka mora biti moment, da se poglobimo v njegove nauke in v njegovo življenje. Obletnica njegove smrti naj nas utrdi v naših načelih, obenem naj pa nam da novega poguma, novih sil za še doslednejšo borbo za zmago krščanskega socializma. V čem je dr. Krek velik? Bil je velik talent. Toda v tem ne vidimo veličine dr. Kreka. Njegova veličina je v tem, da je do potankosti živel tako, kakor je učil. Pri dr. Kreku moramo občudovati njegovo brezmejno ljubezen do delavstva in do malega človeka sploh. Nikoli ni bil dovolj truden, da se ne bi odzval vabilu na se stanek ali na važno sejo delavske organizacije. Dr. Krek je sicer odločno in jasno očrtavaI in propagiral misel socializma, ki naj se razširi in utrdi iz krščanstva ven. Vendar pa ni bil ozkosrčen, ni postavljal pred idejnega nasprotnika: Proklet bodi! Nasprotno. Držal se je starega nauka krščanskega, da je človeška duša po naravi krščanska. Če ne more priti krščanstvo v njej do veljave, mora imeti ta okolnost svoj vzrok. Največkrat so krive družabne razmere in predsodki. Le ljubezen more prinesti luč. In to je izžareval tudi naproti nasprotniku. V svoji iz krščanstva se porajajoči ljubezni je imel pred očmi tudi vse nevarnosti, ki bi nastale iz preozkosrčnega in omejenega pokre-taštva. Zato je, dasi odločen in jasen v svojih načelih, učil in deloval na to, da se delavske sile ne bi cepile, razbijale in ubijale v medsebojnih sporih, z njemu lastno neustrašenostjo je poudarjal, da mora delavstvo stremeti za tem, da bo v strokovnem pogledu enotno. Tukaj ne more in ne sme biti bistvenih razlik. Če so, ni to prav. Delavska strokovna organizacija, ki bi se oddaljevala od enotne smeri, ne bi bila strokovna organizacija. Znane so dr. Krekove besede: »Kadar umrem, sem rajši dolžan pet goldinarjev, kakor pa da bi imel pet goldinarjev premoženja.« V mlajših letih nisem razumel in doumel globokega pomena teh besed. Je pa obsežen v njih ves krščanski socialistični program in vsa Krekova duša. Bistvo kapitalističnega gospodarskega sistema je, da more izrabljati tujo delovno silo in si prilaščati donos njenega dela Prav vsako bogastvo sloni na tem. Dr. Krek je s temi besedami, čeprav je priznaval zasebno lastnino, poudaril, kako velika nevarnost je, da je ta zasebna lastnina krivično pridobljena in tudi krivična, ko se udejstvuje naproti svojemu bližnjemu. Dr. Krek je bil odkrit značaj. Ni poznal zahrbtnosti in natolcevanj niti v zasebnem, niti v javnem življenju, tudi v politiki ne. Nasprotno. Način političnega udejstvovanja meščanske družbe se mu je gabil. Zato je imenoval politiko »gosposko vlačugo«. Eno moramo pa prav posebej poudariti: Ves Krek, kakršen je bil, kakršnega občudujemo, je zrastel in se izoblikoval iz globoke in iskrene vere. Kdor je gledal na njegovo zunanjost, se je morebiti motil. Dr. Krek je namreč silno sovražil zunanje forme. Toda bil je kljub temu po svoji veri svet mož. Iz svojega verskega prepričanja je črpal svoj neusahljivi optimizem, svojo vedrost, svojo borbenost, predvsem pa svojega jasnega duha. Njegove smernice so bile vedno premočrtne. Dr. Krek je živel ves in z vsem svojim premoženjem le za svojega bližnjega. Vendar pa je bil preganjan in često osovražen. Dr. Krek nam je v tem zgled, kakšen je delež zvestega in doslednega borca za pravico, zlasti pa, kakšen je delež zvestega in neustrašenega delavskega voditelja. Od dr. Kreka se učimo še sedaj. Njegova dela in njegovi nauki so nam še sedaj kažipot. Vsi delavski voditelji in pokretaši, ki trpe radi svoje poštenosti in ljubezni do svojih bratov, ki jih smatrajo radi tega za manj vredne člane človeške družbe ali ki jih smatrajo za prekucuhe, vedo, da so te žrtve potrebne in da se bodo ravno iz teh žrtev uresničili ideali, za katere se borimo. Vsi naši tovariši pa naj poudarijo naproti vsakomur, da ne bi hodili po pravi poti, ako bi se le za las oddaljili od te poti, po kateri hodimo sedaj. Vsi se pa moramo tudi zavedati, da moramo vedno in vsepovsod delati za zmago teh idej. Tudi pri volitvah za Delavsko zbornico. Nameščenci Maribor. Zgodilo se je čudo. Dobili smo na listi »Združenih« kar drugega kandidata in enega namestnika, ki naj jih ubogo delovno ljudstvo privatnih in trgovskih nameščencev voli v Delavsko zbornico. Torej nismo osamljeni in se veselimo odličnega prirastka v strokovnem gibanju sploh. Dobili bomo seveda belo listo, ker ta je za nas delala, mi pa zanjo plačevali. Trbovlje. Na Vaše pojasnilo o stališču dnevnika »Slovenec« v tem volivnem boju se iskreno zahvaljujemo. Odobrujemo Vaše ravnanje in prosimo, da pošljete za naše nameščence pristopnico na naslov: .......... Ker ne vem za višino pristop- nine, sem zaenkrat kasiral 60 Din, ki jih po položnici pošiljam. Celje. V soboto je tu zboroval zaupni shod privatnih in trgovskih nameščencev, na katerem sta poročala tov. Hočevar in Kocmur. Celje stoji za belo listo in se je neki gospod iz Ljubljane zaba-davo trudil, da jih spravi pod »Združene«, katere so šele volitve prebudile iz petletnega spanja. Nameščencem in nameščenkam Ljubljane! Te dni boste vabljeni na krajevne zaupne sestanke, ki jih bo sklical glavni volivni odbor Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije. Na sestankih bodo poročali funkcijo-narji o položaju nameščencev v boju za njih pralce. . Glavni volivni odbor. Zaupniki — zaupnice! V vseh zadevah volivne borbe se obračajte na našo pisarno: S. Z. P. T. U. Z. pri J. S. Z. Miklošičeva cesta, Delavska zbornica. Kleparji Ljubljana. V nedeljo 8. oktobra bo v mali sobi pri Novem svetu na Gosposvetski cesti sestanek naše skupine in sicer ‘točno olb pol 10 dopoldne. Na dnevnem redu bo poročilo o pomenu Delavske zbornice za delavstvo in o predstoječih volitvah v to važno delavsko ustanovo, ki se bodo vršile v nedeljo 22. oktobra. Vse organizirane tovariše pozivamo, da se sestanka zanesljivo udeleže. Prav tako vabimo tudi ostale tovariše, ki stojijo še izven vrst organiziranega delavstva. — Tajnik. Voli BELO glasovnico! Kje bodo obratna volišča ča Glavni volivni odbor je določil obratna voli-v sledečih obratih: 1. ,Seniperit«, Kranj. — 2. »Intex«, Kranj. — 3. »Jugobruna«,' Kranj. — 4. »Jugočeška«, Kranj. — 5. »TekstiMndus«, Gaštej-Kranj. — (5. »Teksti-lana, Kočevje. — 7. Rudnik Krmelj, Krmelj. — 8. Premogovnik Hudajama, Hudajama. — 9. Premogovnik Zabukovca in keramična ind. Liboje, eno volišče, Zabukovca. — 10. »Peko«, tovarna čevljev, Tržič. — 11. Glanzmann in Gassner, predilnica, Tržič. — 12. Jug. tekstilna tov. Mauthner, Št. Pavel pri (Preboldu. — 14 Bonač Ivan, tovarna za lepenko, Količevo, Domžale. — 15. Kemična tovarna, Moste, Ljubljana. — 1(5. Industrija platnenih izdelkov, Jarše. — 17. »Saturnus«, Moste, Ljubljana. — 18. Remec & Co., tovarna upog. pohištva, Duplica-Kamnik. — 19. Strojne tov. in livarne, Ljubljana. — 20. »Titan«, Kamnik, Kamnik. — 21. Tobačna tovarno, Ljubljana. — 22. Pivovarna »Union«, Ljubljana. — 23. Beer, Hribernik & Comp., tekst, tov., Št. Vid n. Lj. — Doctor in drug, tekst, tovarna, Maribor. — 25. Tovarna za dušik, Ruše. — 20. Derwuschek Franc, Košaki pri Mariboru. — Sladkogorska tvor. lepenke, Sladka gora. — 28. Tekstilna tov. Hutter in drug, Maribor. — 29. Tekstilna tovarna Braun, j>red. Ehrlich, Maribor. -- 30. »Petovia«, tovarna čevljev, Breg pri ptuju. — 31. Sjedinjene tvor. stekla in Kemična tovarna, skupaj, Hrastnik. — 32. »Kovina«, I. ,iuR-met. ind., Tezno, Maribor. — 33. Zelenka & Comp., meh. tkal., Maribor. — 34. Thoma Karol, tvor. svil. izdelkov, Maribor. — 35. Našička tvor. tkanina, Dol. Lendava. — 36. Cementna tov. d. d., Trbovlje. — 37. I. žebljarska in železoobrtna zadruga, Kropa. — 38. Jeklarna Jurija Thurnskega, Gu.šlanj-Ravne. — 39. Železarna Štore, Samotna tovarna, Štore. — 40. Rudnik Trbovlje, Trbovlje. — 41. Hudnik Trbovlje, Trbovlje. — 42. Rudnik Trbovlje, Trbovlje. — 43. Državni rudnik, Velenje. — 44. Rudnik T. P. D., Zagorje. — 45. Polzela, tovarna pletenin, Polzela. — 46. Zdravilišče Rogaška Slatina, Rogaška Slatina. — 47. A. Westen, tovarna pločevinastih izdelkov, Gaberje-Celje. — 48. Sjedinjene tvornice stekla, Rogaška Slatina-Sv. Križ. — 49. Električna cestna železnica, Ljubljana, re-iniza. — 50. Združene j>apirnice d. d., Goričane. — 51. Tekstilna tovarna »Kočevje« v Kočevju, Kočevje. — 52. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, volišče II (Mestni dom). — 53. Cinkarna Celje, Celje. — 54. Premogovnik T. P. D., Hrastnik. — 55. Kranjska industrijska družba, Jesenice. — 56. Kranjska industrijska družba, Javornik. — 57. Svinffeni rudnik, Mežica. — 58. Rudnik Leše, Leše pri Prevaljah. — 59. Rudnik Senovo, Senovo. — 60. Rudnik Liboje, Liboje. — 61. Tovarna usnja Fr. Woschnagg, Šoštanj. — 62. Združene papirnice, obrat. Vevče. * V vseh zgoraj naštetih obratih se bodo volitve v Delavsko zbornico izvršilo že v soboto 21. oktobra. Volivne komisije pri obratnih voliščih bodo sestavljene iz dveh oseb, to je predsednika, ki ga bo imenovala kraljevska banska uprava, in predstavnika Delavske zbornice, ki ga bo za vsako obratno volišče imenoval glavni volivni odbor po predlogu Delavske zbornice. V obratih, kjer obstoje obratni zaupniki, bodo predsedniki obratnih zaupnikov imenovani v volivno komisijo za obratno volišče kot jjredstavniki Delavske zbornice. V podjetjih, kjer obratni zaupniki ne obstoje, bodo predstavniki Delavske zbornice imenovani tiisti, ki so imenovani za predstavnike Delavsko zbornice na rednem volišču dotičnega volivnega okrožja. Vsi' volivci, ki so zaposleni v zgoraj navedonib obratih, morajo voliti na obratnem volišču, sicer bodo izgubili volivno pravico. Na dan volitev bodo pri volivni komisiji pri obratnih volitvah sodelovali tudi po en predstavnik kandidatnih list. Te predstavnike določijo organizacije, k.i listo predlagajo. Volitve so tajne! Vsako nasilje in teror je izključen! _ Zato vsi uveljavite svojo pravico in glasujte za kandidatno listo: Jugoslovanske strokovne zveze SEZNAM reduih krajevnih volišč z navedbo predsednika in predstavnika Delavske zbornice, ki predstavljata krajevni volivni odbor na navedenem volišču. V naslednjem navajamo sezmam krajevnih volišč, ki so določena za posamezne zdravstvene okoliše. Pri vsakem volišču navajamo imena predsednika in prestavnika Delavske zbornice, ki predstavljata volivni odbor za dotično krajevno volišče. Pri vsakem volišču navajamo tudi občine in vasi, oddaljene nad 5 km od sedela krajevnega volišča. Vsi volivci, zaposleni v navedenih krajih imajo pravico voliti pismeno in sicer pri gkmieni votivnem odboru v Ljubljani in ne na pristojnem kra- jevnem volišču, kakor jo bilo to prvotno odrejeno. Volivci ostalih krajev, ki spadajo pod navedeno volišče, pa morajo voliti osebno na volišču. Ponovno poudarjamo, da limajo pravico voliti po pošti le oni volivci, ki so zaposleni v podjetjih in pri delodajalcih oddaljenih nad 5 km od krajevnih volišč, ne glede na to, kje volivcii stanujejo. Vsi volivci, ki bodo volili pismeno, naj takoj pošljejo pismeno zahtevo glavnemu volivnemu odboru v Ljubljani, da jim ta pošlje glasovnice na njihovo stanovanje. Take zahteve se lahko pošlje tudi {K) več skupaj. msasB V0L1VN0 OKROŽJE ŽALEC. Redno volišče je v Žalcu. Predsednik: Vrečar Rajko, šolski upra- vitelj. Predstavnik Delavske zbornice: Kave Franc, elektrikar, Žalec. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Občina Velika Pirešica. Vasi: Hramše, Zgornja Ponikva, Pernov, Podkraj, Sveta .lungert, Zavrh, Železno, Studence, Spodnja Ponikva. V0L1VN0 OKROŽJE ROGATEC. Redno volišče je v Rogatcu. Predsednik: Cenčič Josip, šolski upravitelj. Predstavnik Delavske zbornice: Vražič Martin, kamnosek, Sv. liolc ob Sotli, p. Rogatec. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5km oddaljeni sledeči kraji: Dobrina, Ravno, Donačka gora, Kočice, Nadole, Trlično, črmožiše, Grdina, Stoprce, Sveča, Žetale. VOLIVNO OKROŽJE LAŠKO. Redno volišče je v Laškem. Predsednik: Dr. Šmit Josip, sodnik. Prodstavnik Delavske zbornice: Knez Drago, rudar, Sv. Jedert, Laško. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sv. Krištof, Toplice, Tremerje, Belo, Godeb, Veliko Gorelce, Malo Grahovše, Laška Vas, Sv. Lenart nad Laškim, Veliko Grahovše, Mala breza, Mačkovec, Sv. Peter, Sv. Rupert, Trohni dol, Cur-novec. VOLIVNO OKROŽJE POLZELA. Redno volišče je v Laškem. Predsednik: Kač Josip, občiinski tajnik. Predstavnik: Podbregar Avgust, glavni zaupnik v tovarni pletenin, Polzela. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5km oddaljeni sledeči kraji: Braslovče, Dobrovlje, Letuž, Podgorje, Šmartno ob Paki, Gavce, Gorenje, Mali in Veliki vrh, Pod-gora, Rečica ob Paki, Slatine, Novi Klošter, Skorno, Tajna. VOLIVNO OKROŽJE VOJNIK. Redno volišče je v Vojniku. Predsednik: Goričan Ivan, upravnik pošte. Predstavnik: Flis Simon, Arclin, Vojnik. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Vojnik, Brdce, Dobrne, Gorica, Klanc, Loka, Lokovo, Pristova, Sv. Jošt, Zavrh, Vrha, Nova Cerkev, Landek, Lemberg, Socka, Straža, Čreškova, Vine, Šmartno v Rožni dolini, Jezerce, Frankolovo, Lindek (Landek), Lupa, Loka, Rakova Steza, Selce, Straža, Stražica, Verpete, Beli potok. VOLIVNO OKROŽJE SV. JURIJ OB J. Ž. Redno volišče je pri Sv. Juriju ob j. ž. Predsednik: Žagar Franc, šol. upravitelj.— Predstavnik DZ: Bremec Ivan, Borlok, Sv. Jurij ob južni železnici.. V področju navedenega krajevnega volišča so 'iad 5km oddaljeni Bledeči kraji: Dramlje, Grušče, ■Jartnovec, Jazbine, Laze, Marija Dobje, Pletovarje, Kazbor, Sv. lij, Sv. Uršula, Sedina Straže, Svetelka’ Zalog, Kalobje, Jazbinvrh, Kaljobje, Kostrivnica, Osredek, Planinca, Podlesje, Trska gorca; sod. okraj Omarje pri Jelšah: Slivnica, Bukovje, Drobinsko, GorLca, Javorje, Rakitovec, Sv. Lena, Sv. Janez, Sv. Urban, Sele, Tratno, Turne, Vodice, Voduce, Vo- glajna, Ponikva, Dobovec, Uniše, Hotunje, Luterje, Žagaj, Sv. Ožbalt, Slatina. VOLIVNO OKROŽJE ŠMARJE PRI JELŠAH. Redno volišče je v Šmarjah pri Jelšah. Predsednik: Fttrst Ludvik, sodni oficial. — Predstavniik DZ: C o c e j Jakob, Sevnica 44, p. Šmarje pri Jelšah. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5km oddaljeni sledeči kraji: Nezbiše, Ponikva ob j. ž., Mala Lipoglava, Dolga gora, Zg. Sevce, Bo-letina, Sv. Peter nad Medvedjem selu, Grliče, Hajn-sl;o, Kačji dol, Kristan vrh, Laše, Sv. Štefan, Babna gora, Brda, Babna reka, Bukovje, Gorbelce, Lek-marje, Sv. Janž, Brezje, Grobelno, Sv. Vid pri Gro-belnem, Sladka gora, Sv. Miibael, Zusem, Dobrina, Hrastje, Loka, Oslešica. VOLIVNO OKROŽJU ŠTORE. Redno volišče je v Štorah. Predsednik: Stojan Štefan, davč. uprav. — Predstavnik DZ: Resnik Josip, delavec v Samotni tovarni. Volijo vsi na krajevnem volišču. VOLIVNO OKROŽJE ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Redno volišče jo v Št. Pavlu pri Preboldu. Predsednik: Planer Albert, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Derča Franjo, tkalski mojster, Št. Pavel pri Preboldu. Volijo vsi na krajevnem volišču. VOLIVCEM KRAJEVNIH VOLIŠČ, KI VOLIJO PISMENO! Mnogi volivci, ki so zaposleni nad 5 km oornico glasovali za BELO GLASOVNICO in tako dali svoje zaupanje kandidatom JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. VOLIVNO OKROŽJE LJUTOMER. Redno volišče je v Ljutomeru. Davča, Zg. Danje, Sp. Danje, Potok, Zabrdo, Zg. Sorica, Sp. Sorica. VOLIVNO OKROŽJU KRANJ. Redilo volišč© je v Kranju. Predsednik: Tajnik Jože, davčni inšpektor. Namestnik: Z a v r š n i k Stanko, učitelj. — Predstavnik DZ: Kerč Franc, delavec pril tvrdki »Sem-perit«. Namestnik: Derča tvan, mojster Jugo-češke, Kranj. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5km oddaljeni sledeči kraji: Šenčur, Adregas, Hotemože, Luža, Velesovo, Mile, Srednja vas, Mo-žanca, PrapretnU-Polica, Višnjevk, Trata, Tupaliče, Visoko, Sv. Jošt, Zg. Besnica, Smlednik, Dornice, Dragočajna, Hraše, Moše, Zapoge, Trboje, Torovo, Sv. Valburga, Žerjavka, Mavčiče, Podreče, Praše, Naklo, Bistrica, -Britof pri Taboru, 'Podbrezje, Okroglo, Pivka, Polica, Žeje, Struževo, Strahinj, Podtabor, Cegelnica, Voglje, Voklo, Cerklje, Sv. Ambrož, Apne, Kavne, Pšata, Dvofje, Grad, Gešnjevk, Sv. Lenart, Šmartno, Pšenična Polica, Zg. Brnik, Sp._ Brnik, Poženk, Sidraž, Stiška vas, Štefdnja gora, Šen-turška gora, Ušenica, Vrbovje, Vašče. VOLIVNO OKROŽJE RADOVLJICA. Redilo volišče je v Radovljici. Predsednik: Baebler Leopold, šol. upravitelj, — Predstavnik DZ: Stojan Alojzij, varilec v tovarni verig, Lesce. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5km oddaljeni sledeči kraji: Ribno, Slamniki. Lipnica, Sr. Dobrava, Zg. Dobrava, Sp. Dobrava, Otoče, Podnart, Rovte, Zaloše, Ljubno, Posavec, Pra-proče, Bre/.nica, Doslovče, Moste, Breg, Rodino selo, Smokuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica. VOLIVNO OKROŽJE 1SLED. Redno volišče Bled. Predsednik: frig. Rus Ivan, šol. upravitelj. ■— Predstavnik DZ: Marolt Jože, inštalater, Bled. V področju navedenega krajevnega, volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči krji: Ribno, Slamniki. VOLIVNO OKROŽJE BOlf. BISTRICA. Redno volišče Bohinjska Bistrica. Predsednik: Požar Metod. — Predstavnik DZ: R o z man Nikolaj, strojnik elektr. Bohinjska Bistrica. V področju navedenega krajevnega volišča so ul 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sv. Janež, Gorše, Stara Fužina, Bohinjska sFedrtja vas. VOLIVNO OKROŽJE JESENICE. Redno volišče Jesenico. Predsednik: P ib:'o ve e: Leo.— Predstavnik DZ; Novšak Viktor, monter Dež. elektr., Jeseni ce. Fužine, Obrtniška ul. 18. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Koroška Bela, Potoki, Dovje, Mojstrana, Belca, Podkuže. VOLIVNO OKROŽJE ŠT. VII) PRI STIČNI. Redno volišče Višnjagora. Predsednik: Okorn Vinico, šol. upravitelj. — Predstavnik 1)Z: Ržen i č n i k Josip, trg. pom. tt. Krašovec, Št. Vid pri Stični. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: 'Bukovica, Češnjica, Dob, Gaber Veliki, Gorenja vas, Krka, Muljava, Pod boršt, (Radohova vas, Štefanja vas, Št. Vid, Temenica, Zagorica. VOLIVNO OKROŽJE ŠT. Vil) N. LJIIBLJ. Redno volišče Št. Vid n. Liju bij. Predsednik: Šmajdek Ivan, šolski upravitelj. — Predstavnik DZ: Mrak Valentin, poslovodja Miz. zadruge, Št. V.id-Vižmarje. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljene 'Medvode. VOLIVNO OKROŽJE VRHNIKA. Redno volišče Vrhnika. Predsednik: Zavdršnik Alfonz, šol. upravitelj. — Predstavnik I)Z: Novak Ivan, strojnik, Verd 81!. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Borovnica, Črni vrh, Horjul, Preserje, št. Jošt. VOLIVNO OKROŽJE GROSCP1HE. Redno volišče Grosuplje. Predsednik: Ferjan Gustav. — Predstavnik | DZ: Vidmar Franc, strojnik, tovarna motvoza, i V področju navedenega krajevnega volišča je I bad 5 km oddaljena Račna. r nad juše, VOLIVNO OKROŽJE VEVČE (D. M. V POLJU). Redno Volišče Vevče. Predsednik: Trošt Prane. — Predstavnik DZ: P a n g e r šdč Ivan, pap. dej., Zalog 61. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Laze, Dobrunje, Brezje, Javor, Veliki Lipoglav, Mali Lipoglav, Pance, Repca, Sele pri Pancih, Št. PaVel. VOLIVNO OKROŽJE LOGATEC. Redno Volišče Logatec. Predsednik: Dol jak Valentin, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Lenarčiči Ciril, sedi. pom., Logatec, Čevica 18. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči: kraji: llotederščica, Rovte. VOLIVNO OKROŽJE CERKNICA. Redno volišče Cerknica. .Predsednik: Dr. Pušenjak Stanko, banov, zdravnik. — Predstavnik DZ: Meden Milan, trg. pom., Begunje pri Cerknici. V področju navedenega krajevnega volišča je nad 5 km oddalj. sledeči kraj: Št. Vid1 n'. Cerknico. VOLIVNO OKROŽJE LOŽ. Redno volišče Stari trg pri Ložu. Predsednik: Mercina Ivan. — Predstavnik DZ: Ra vici j Jakob, delavec, Viševek dl, p. Stari trg. V področju navedenega krajevnega volišča je nad 5 km oddaljen kraj: Bloke. VOLIVNO OKROŽJE KAMNIK. Redno volišče Kamnik. Predsednik: G-r u m Josip, sodnik. — Predstavnik DZ: Šimenc Franc, delavec, Nevlje 32, p. Kamnik. V področji! navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Gojzd, llomec, Kaplja vas, Klanec, Loke v Tuhinju, Lahovče, Mlaka, Moste, Suhadole, Šmartno v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Zalog. VOLIVNO OKROŽJE DOMŽALE. Predsednik: Ste novec Ivan, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Smole Tomaž, del. tovarne slamnikov, Rodice 46, p. Domžale. V področju navedenega krajevnega volišča so nhd 5 km oddaljeni sledeči kraji: Dol, Dolsko, Ra-SRča). VOLIVNO OKROŽJE ČRNOMELJ. Redilo volišče Črnomelj. Predsednik: V i z j a k CSrfl. — Predstavnik -DZ: Bajc Josip premog, dr. >Bek>k raji rta«, Črnomelj. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Adlešiči, Bojanci, Dolenjci, Dragoši, Pobrežje, Fučkovci, Gorenjci, Sela pri Pobrežja, Vrhovci, Stari trg ob Kolpi, De-skovavas, Prelesje, Jelenja vos, Močile, Paka, Ko-vačja vas, -Predgrad, Kot, Dobliče, Bistrica, Griblje, Dragatuš, Črešnjevec, Lahinja, Nerajec, Obere, Belč-ji vrh, Zapudje, Petrova vas, Ručetna vas, Radence, Dol. Radence, Gor. Radence, Sred. Radence, Dečina, Sodevci, Sinji vrh, Gorica, Damelj, Draga, Špeharji, Daljne njive, Si rt j i vrh, Planina, Kleč, Lahinja, Sredgora, Konjski hrib, Skrilje, Toplice, Po- ' hikVe, Tanča gora, Breznik, Sela pri Turnu, Tan- • ča gora, Laze, Hrelio, Dol. Verd. VOLIVNO OKROŽJE METLIKA. Redno volišče Metlika. Predsednik: Tončič Vlado. — Predstavnik ' DiZ: Omrzel j Slavko, trg. pom., Metlika. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Grašiči, Kriria-čina, Vidošič, Železniki, Gradite, Črešnjevec, Cerovec, Gradnik, Ilrib pri Cerovcu, PrapTeče, Sodnji vi h, Podzemelj, Cerkvišče, Krasinec, Radoviča, Krašnji vrh, Radoviča, Semič, Vavpča vas, Brezje pri Rožnem dolu, Brezova reber, Coklavica, Gaber, Go-lišče, Hrib pri Rožnem dolu, Kal, Kašča, Mladica, Maline, Gor. Laze, Omota, Osojnik, Podreber, Potoki, Preloge, Pribišje, Rožnii dol, Sela pri Svetem duhu, Seta pri Brčicah, Semič, Strekljevec, Trata, Vrtača, Brčice, Suhod, Bereča vas, Božič vrh, Dragomlja vas, Dol, Hrast, Jugorje, Mačkovec, Gor. Suhor, Bavnace, Sela pri Jugorju, Skemljevec, Dol. Suhor, Buši-nja vas. VOLIVNO OKROŽJE NOVO MESTO. Redilo volišče Novo mesto. Predsednik: K Ud er Anton, sodnik. — Predstavnik DZ: Rutar Mirko, pri g. Svetecu, Novo mesto. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Mirna peč, Brezje, Cemše, Cerovec, Dobje, Št, Jurje, Globočji dol, Goriška vas, Vel. Kal, Hmeljčič, Hrastje, Ivanja vas, Jablan, Jelše, Jordan, Kal, Češnjica, Mali vrh, Mali Kal, Dol. G lobod o I, Sred. Globodol, Gor. Glo-bodol, Malenška vas, Dolenja vas, Dol. Karteljevo, Gor. Karteljevo, Gor. Kamenje, Grkljevec, Poljane, Pristava, Zagorica, Sela pri Zagorici, Golobinjek, Dol. Pod boršt, Gor. Podboršt, Dol. Vrhovo, Dol. -Kamenje, Vrhpeč, Biškavas, Šmihel-Stopiče, Hrušica, Dolž, Drganja sela, Grm, Mali Orehek, Vel. Orehek, Veh Podljuben, Mali Podljuben, Mali Slatnik, Vel. Slatnik, Vel. -Cerovec, Zajčji vrh, llrib pri Zajčjem vrhu, Iglenik, Jurkavas, Jurna vas, Koroška vas, Mali Slatnik, Mali Cerovec, Konec, Dol. vas, Gor. Mraševo, Gor. Teškavoda, Pangerčgerm, Potov vrh, Pristava, Stranska vas, Bela pri Zajčjem vrhu, Sela pri Dolenji va6i, Stopiče, Dol. Mraševo, Dol. Težkavodo, Vrh pri Dolžu, Vrh pri Ljubnem, Orehovica, Stara vas, Cerovilog, Gmajnica, Hrastje, Loka, M-okropolje, Gor. Orehovci, Polhovica, Pristava, PrapreČe, Tolstivrh, Dol Mokropolje, Zapu-že, Št. Peter, Brezovica, Vel. vrh, Č-rešiijica, Sr. Grčevje, Dol. Grčevje, Gor. Grčevje, Gor. Kronovo, Toplice, Dol. Vrh, Dol. Grčevje, Zagrad, Pčečha, Gor. Straža, Dol. Straža, jPodgora. VOLIVNO OKROŽJE TREBNJE. Redno volišče Trebnje. Predsednik: Zajec Josip, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Gabrijel Anton, strojnik, Pristava 3. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 Inn oddaljeni sledeči kraji: Dobrniče, Dobrava,- Or lak a, Kal, Kozjek, Kružni vrh, Lisec, Gor. Šumperk, Gor. Selca, Podlinec, Sela pri Šurtiper-ku, Korita, Dol. Šumpečk, Dol. Selca, Vrbovec, Volčja jaipa, Zagorica, Vel. -Loka, Mačji dol, Dolga njiva, Št. Lovrenc, Mačkovec, Gor. Podboršt, Čatež, Zagorica, Mirna, Brezovica, Brglez, Cirnik, SeDka gora, Sv. Helena, Lukovec, Migovska gora, Mfgovf-ca, Mirna, Pečice, Ravne, Stan, Tehaboj, Volčje njive, Zabrdje, Zagorica, Češnjevek. VOLIVNO OKROŽJE TOPLICE. Redno vdliščo Toplice. Predsednik: Gregorc Dragotin. — Predstavnik DZ: Logar Lovro, cirkularisf pri tvrdki Pavlin Leon, parna žaga v Toplicah. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji-: Poljane, DFnn-pak, Crmošnj-ice, Staražaga, Stari Tabor, Ašeliče, Travni dol, Gaber, Galfia, Srhfačnik, Seč, Laze, Brezje, Srednja vas, Nova gora, Novi Tabor, Dol. Crmošnjice, Vimol, Vršiče, Gričica. VOLIVNO OKROŽJE ŽUŽEMBERK. Redno volišče Žužemberk. -Predsednik: Žumer Anton, učitelj. — Pred- Eni nas nnzivnjo s klerikalci, drugi, da se družimo z marksisti, komunisti ild. itd. Naše delavstvo pa gre z nasmehom preko teh ostarelih in onemoglih fraz, KER DOBRO VE, DA ONO UPRAVLJA IN VARUJE ZAPUŠČINO NAŠEGA POKOJNEGA JANEZA EVANG. KREKA IN GRE DOSLEDNO PO ZAČRTANI POTI KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA.. Zato je dolžnost vsega pošteno črttečegn delavstva in nnmeščen-stva, da zaupa svoje glasove kandidatom JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. stavnica DZ: Gliha Marija, poslovod. I. d. k. d., Žužemberk. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Ambrus, 'Brezov dol, Grintovec, Vel. Globoko, Malo Globoko, Mali Koren, Veliki. Koren, Kal, Kamnji vrh, Kuželjevec, Prim6avas, Bakre, Višnja, Ajdovec, Brezova reber, Boršt, Mali Lipovec, Vel. Lipovec, Sred. Lipovec, Morava, Piano, Podlipa, Sela pri Ajdovcu, Dol. Lipovec, Dvor, Dol. Kot, Gor. 'Kot, Smuka, Komolec, Kunče, Luže, Dol. Toplareber, Gor. Toplareber, Rdeči kamen, Prata, Zagradec, Breg, Češnjica, Fužine, Gabrovka, Male Rebrice, Vel. Kebriče, Marin-čavas, Zagradec, Toičane, Ve lična vas, Hinje, Hrib, Laziča, Pleš, Prevale, Katje, Žvirča, Sela, Visejec. VOLI V NO OKROŽJE MOKRONOG. Redno volišče Mokronog. Predsednik: II er bot Pavel. — Predstavnik DZ: Lončarič -Pavel, strojnik, tov. usnja, Mokronog. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Škocjan, Stara Buška, Škocjan, Dobrava, Dobruška vas, Brušče, Hrastovlje, Jelendol, Gor. Staravas, Mačkovec, Gor. Dule, Otavnik, Rogačica, Segonje, Slančji vrh, Stop-no, Telče, Dol. Staravas, Dolenje Dole, Zavinjak, Zloganje, Šmarje ta, Celevec, Doile, Gabernik, Goriška gora, Male Poljane, Vel. Poljane, Klenov-nik, Šmarjeta, Gorenjavas, Grešje, Osrečje, Radovlje, Zagrad, Sela, Mala Stranica, Zbure, Dolenja vas, VLnjice, Zalog, Št. Rupert, 'Draga, Vel. Cirnik, Hrastno, Kostanjevica, Sv. Lovrenc, Okrog, Ravne, Ravnik, Št. Rupert, Škrljevo, Svinjsko, Trsten! k, Vrh, Tržišče, Spodnje Vodale, Trebelno, Cikava, Cužnjavas, Jelševec, Češnjice, Mirnavas, Štatenberg, Vel. Strmiica, Št. Janž, Birna vas, Budna vas, Goveji dol, Št. Janž, Kal, Kamenica, Kladje, Kalu-deirje, Leskovec, Osredek, Pod boršt, Sredmik, Štajngrab, Stražberk, Cerovec, Krmelj. VOLIVNO OKROŽJE ORMOŽ. Rodno volišče Ormož. Predsednik: Papst Rihard, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: G er lica Franc, opek. del., opekarna Ormož. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Bratonečioe, Brebrovnik, Cerovec, Cvetkovci, Ivanjkovci, Klju-čarovci, Lakonci, Malavas, Mihalovci, Osluševei, Pavlovski vrh, Podgorci, Runoč, Savci, Senešač, So-dinci, Šterjanci, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Trnovci, Veličane, Vičenci, Vuzmetinci, Žerovinci. VOLIVNO OKROŽJE PTUJ. Rodilo volišče Ptuj. Predsednik: Seštan Dušan. — Predstavnik DZ: Blažek Anton, uradnik, Ptuj. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Bišočki vrh, Borovci, Bukovci, Belski vrli, Brezovec, Cirkulane«, Dostinci, Dragovič, Dravci, Drstelje, Dorna vas, Drbetinci, Dolane, Dežne, Formin, Grlinei, Gujovci, Gorenjii vrh, Gruškovec, Gruškovje, Gradiše, Gona, Goričak, lila ponči, Hvaletinci, Hrastovac, Janežov-ci, Jiršovci, Jablovec, Juršinci, Krčevina pri Vur-bergu, Ložiina, Ločič, Leskovec gornji Leskovec spodnji, Ločki vrh, Lanca vas, Lovanjci, Mala vas, Moškanjci, Muretindi, Markovci, Nova vas pri Sv. Marku, Pacinje, Podlehnik, Polanci, Polenšak, Prvenci, Pohorje, Sakušak, Senčak, Sedlašek, Sko-ričnjak, Slatina, Slonci, Slovenja vas, Stojnci, Svetine^ Trnovska vas, Trnovski vrh, Turški vrh, Vin-terovci, Varnica iMala, Varnica Velika, Volovlek gornji, Volovlek spodnji, Vitomorci, Zagorci. VOLIVNO OKROŽJE GUŠTANJ. Redno volišče Guštanj. Predsednik: Seštan Dušan. — Predstavnik DZ: Juch Luka, kovinar, jeklarna. Volijo vsi na krajevnem volišču. VOLIVNO OKROŽJE ORNA. Redno volišče Orna. Predsednik: Kuhar Janko. — Predstavnik 1)Z: Slivnik Rok, rudar, Orna 08 pri Prev. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Javorje, Jazbina, Topla, Koprivna, Mežica, Meža tokraj, Meza onkraj, Plet. VOLIVNO OKROŽJE RIBNICA NA POHORJU. Rodno volišče Ribnica na Pohorju. Predsednik: Hauptman Ulrik, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Ambrož Anton, delavec, Ribnica. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sv. Anton na Pohorju, Rdeči breg. VOLIVNO OKROŽJE VUZENICA. Redno volišče Muta. Predsednik: Vollmajer iKarel, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Pregla r Ang., brusač, železarna Muta. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Pernice, Sv. Primož na Pohorju, Trbonje. VOLIVNO OKROŽJE MARENBERG. Redno volišče Marenberg. Predsednik: Lešnik Mirko, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Leitinger Franc, usnjar, Marenberg. V področju navedenega krajevnega volišča so Tržič; Majeršič Ivan, posl. z. »Runo«, Tržič. nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sp. Kapla, Zg. Kapla, Remšnik, Kozji vrh, Radelce, Breznik, Sv. Anton na P. VOLIVNO OKROŽJE SLOVENJO RADEČ. Redno volišče Slovenjgradec. Predsednik: Kopač Leopold, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Vostner Matko, uradnik Gosp. zadruge, Slovenjgradec. V področju navedenega krajevnega volišča so -nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sv. lij p. T., Mislinje, iRazbor, Smiklavž, Št. Vid n. V., Gor. Raz-bor, Dobrova, Amiklavž, Graška gora, Završe. VOLIVNO OKROŽJE PREVALJE. Redno volišče Prevalje. 1’ redsednik: Verhovnik Oroslav, sodni ofic. — Predstavnik DZ: Stanovšek Hinko, rudar, Leše pri Prev. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Libuče, Lokavica, Strojna, Jamnica. VOLIVNO OKROŽJE DRAVOGRAD. Redno volišče Dravograd. Predsednik: Kuraž Ivan, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: J er o v še k Filip, tov. del. pri Dravogradski rafineriji mineral, olja, Dravograd. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Libeliče, Libeli-ška gora, Kozji vrh, Sv. Ožbolt. VOLIVNO OKROŽJE TRŽIO. Itedno volišče Tržič. Predsednik: Černaš Mijo, preds. okr. sod. — Predstavnika DZ: Sova Stane, predilmičar, V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Sv. Ana, Medvode, Sp. Duplje, Zg. Duplje, Zadraga. VOLIVNO OKROŽJE TRIU)VIJE. Redno volišče Trbovlje. Predsednik: Pleskovič Emil, učitelj. — Predstavnik DZ: Štruc Jakob, rudar, Loke 343. Volijo vsi na krajevnem volišču. VOLIVNO OKROŽJE HRASTNIK. Redno volišče Hrastnik. Predsednik: Lebar Franc, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Be r t e 1 j Franc, steklar. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči: kraji: Brezno, Ojstro, Podkraj, Sv. Jur (obč. Dol. pri lir.), Sv. Lenart (obč. Trbovlje), Suhadol (obč. Dol pri lir.). VOLIVNO OKROŽJE LITIJA. Redno volišče Litija. Predsednik: P e r t o t Milan, učitelj. — Predstavnik DZ: Kaplja Jernej, predilničar, Litija. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Bogenšperk, Breaje, Cerovec Zgornji, Cerovec Spodnji, Čatež, CrešnjJce, Dolga noga, Dolga brda, Gradišče, Gradiške Lese, Goba Mala, Goba Velika, Hude Ravne, Jablanca, Janče, Javorje, Jelenje Zgornje, Jelenje Spodnje, Kostrevnica Mala, Kostrevnica Velika, Kresnice, Laze, Laze Gradiške, Liberga, Mamolj Zgornji, Mamolj Spodnji, Mišji dol, Osredek zgornji, srednji in spodnji, Preske, Presko, Prežganje, Primskovo, Ravne, Kavne-11 ude, Ribčo Zg., iRibče Sp., Sava, Senožet, Slivna, Sv. Miklavž, Sv. Neža, Temenica, Tepe iZg., Tepe Sp., Tihovoj, Trebeljevo, Vače, Velka vas, Vernek, Vodice, Volavje, Vrh (obč. Mbravče), Zagorica. VOLIVNO OKROŽJE ZAGORJE. Predsednik: Pelko Matija, šol. upravitelj. — Predstavnik DZ: Tomažič Franc, rudar, Za- gorje. V področju navedenega krajevnega volišča so nad 5 km oddaljeni sledeči kraji: Briše, Cemšenik, Hrastnik (obč. Briše), Jesenovo, Kanduše, Kolovrat, Podzid, Ravna (obč. Kanduše), Reber, Rovišče (obč. Kanduše)^ Savinik, Sv. Gotard, Sv. Lambert, Sv. Primož, Široki set, Tirni, Zvardvlje. ★ Ker so zgoraj navedeni kraji merjeni z zračno črto, Iti znatno podaljša faktično oddaljenost krajev, če jih merimo po zemlji oziroma cesti, zlasli v hribovitih krajih, kjer so ceste vijugaste’, naj si vsak volivec zapomni, da se 5 km oddaljenosti smatra nad 1 uro peš hoda po poti, ki je do kraja volišča najbližja. Torej, če je podjetje, v katerem je volivec zaposlen, oddaljeno nad eno uro peš lioda od krajevnega volišča, |>od katerega volivec spada, ima volivec pravico, da voli pismeno po pošti. Oblač Ino delavstvo Domžale. V nedeljo 8. oktobra bo ob 3 popoldne v prostorih Društvenega doma v Grobljah sestanek naše skupine. .Na sestanku bo poročal zastopnik JSZ iz Ljubljane o pomenu Delavskih zbornic in o volitvah v to delavsko institucijo. Ker stojimo pred volitvami je zelo važno, da je naše članstvo o pomenu volitev dobro poučeno. Zato naj na sestanku nikogar ne manjka. NEMČIJA PREPOVEDALA ZAPOSLITEV INOZEMSKIH POLJEDELSKIH DELAVCEV Zunanje ministrstvo je obvestilo ministrstvo za soc. politiko, da je nemška vlada v svoji seji z dne 10. aprila t. 1. odločila, da se do nadaljnih odredb ne bodo sprejemali v delo inozemski poljedelski delavci. Pri tem so izvzeti samo oni delavci, ki imajo tako zvan: »Befreiungschein«, to je pravico do zaposlitve, ali pa oni, katerim je zaposlitev dovoljena na podlagi reciprocitete. Ker je ta odlok nemške vlade izredno važen, posebno za poljedelske delavce, kateri bi iskali zaposlitve v Nemčiji, se naj to objavi in sporoči vsem strokovnim organizacijam in delavskim ustanovam. Ne menite se zn napade naših nasprotnikov. Eni kakor drugi hi radi kot neomejeni gospodarji brez vsake kontrole vladali v Delavski zbornici. Ne dajte jim prilike, da bi si mogli Se nadalje lastiti monopol nad našim delavstvom. Zato pustite pri volitvah v Delavsko zbornico dne 21. 111 22. okt. BELO GLASOVNICO CELO ostale pa pretrgajte, nato pa vse skupaj vložite v kuverto. — S tem boste dokazali, da ste proti vsakemu rdečemu terorju in prav tako tudi koniisarijutom, za katere se ogrevajo naši nacionalisti. Urejuje in za"'uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Z« Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer. ... Štero glasovnico pustimo celo i štero bomo začesnoli? Včinite etak: Bela naj bo cela, rdeča skrbi povekša, ta plava je pa ne ta prava, zato bomo zadnjivi glasovnici obe razčesnoli, belo pa pustimo celo! To je dužnost vsakšega krščansko mislečega človeka. Živela krščanska delavska zveza! »Novine« Slovenske Krajine z dne 1. oktobra 1933. ...Postavljene so tri liste: marksistična, na- cionalna in krščansko-socialna. Ker je Delavska zbornica prepričana, da je delavstvo in nameščen-stvo dovolj zrelo, da samo svobodno odloča, je določila tajne volitve z glasovnicami ter s tem onemogočila moralni in socialni pritisk lia volilce, kako naj volijo. Tako bo lahko vsak volivec volil tisto listo, ki jo res iskreno smatra za najboljšo. Zalo je tudi verjetno, da med volilci ne bo abstinence in prav tako bo po številkah lahko natanko presoditi, koliko volivcev ima vsaka lista za sabo. Javnost se zaradi tega po pravici zelo zanima za izid teh volitev. »Slovenija« z dne 29. septembra 1933. * . ,4. Nasprotniki organiziranega delavstva in nameščencev trosijo med delavstvom in nameščenci najrazličnejše bajke. Poveličujejo celo teroristične metode. Vidimo na primer, da ljudje okoli bivše klerikalne stranke nastopajo proti krščanskim so-cialcem, na drugi strani pa smo zvedeli, da tajniki (podjetniški) snujejo organizacije proti našim svobodnim strokovnim organizacijam. »Delavska Politika« z dne 30. sept. 1933. * ... Delavska zbornica pa je s svojim posvetovalnim glasom in z močjo svojega vpliva več ali Časopisje k volitvam v Delavsko zbornico Odlomki Bolan zdravega nosi . • . Imamo nov davek. Prispevke za bednostni sklad. Ta ideja je hvalevredna. Toda v njega naj bi prispevali v prvi vrsti premožnejši sloji. Delavci, ki ne dosežejo niti eksistenčnega minimuma, bi morali biti brezpogojno oproščeni, ne le tega, ampak tudi drugih davkov. Vzemimo rudarje. Ti so s socialnimi dajatvami prav za prav preobremenjeni. Sedaj, ko delajo skrčeno, oddajajo za socialne dajatve od ene četrtine do ene tretjine svojega zaslužka. Delavsko zobrnico moramo pohvaliti, ker , je pričela z odločno akcijo, da se ti nedostatki odpravijo. Na bansko upravo je poslala vlogo, Kot zavedni delavci in nameščenci glasujte za kandidate, ki jih kandidira Jugoslovanska strokovna zveza! manj naravnost oziroma posredno sodelovala tudi pri drugih odredbah in zakonih, ki se količkaj tičejo delavstva, nameščencev, vajencev in delovnih slojev sploh in njen glas je bil v vseh krogih in na vseh mestih uvaževan. To je treba reči v čast slovenskega delavstva in njegovih zastopnikov. Rekli smo že, da gre v veliki meri zasluga za to opozicijo, predvsem drugemu najmočnejšemu klubu Delavske zbornice, krščanskim socialcem, ki so delali v duhu in smislu socialne tradicije velikega Janeza Evangelista Kreka, ki je delavcem pstanovil strokovno organizacijo že leta 1894. Ne da bi se premaknil za ped od svojih načel in od svojega po zakonih krščanske socialne morale in krščanskega družabnega reda določenega stališča, je klub krščanskih socialcev v Delavski zbornici pozitivno sodeloval pri vsaki stvari, ki je bila v splošno korist delavskega stanu, delavske stanovske solidarnosti in ljudskega občestva. Uvodnik »Slovenca« z dne 27. avgusta 1933. * ... Za izbore za radničku komoru u Ljubljani postavljene su četiri liste. Prva je Saveza društva privatnih namještenika te podružnice Saveza ban kovnih, osiguravajočih, trgovačkih i industrijalnih namještenika. Druga je lista Jugoslavenskog slru-kovnog saveza. Treča je Saveza privatnih namje-štenika Jugoslavije, čiji je nosioc bivši socialnodemokratski zatupnik za Maribor Petejan. Četvrta je pak lista Društva udruženih trgovačkih i privatnih namještenika. Najviše izgleda u uspjeh imade Jugoslovanska strukovna sveža, protiv koje socija-listi i liberalni elementi vode ostru borbu. »Obzor« z dne 29. sejat. 1933. v kateri prosi za regulacijo v tem cilju: a) Ker se stekajo dohodki v bednostni sklad večjidel iz industrijskih krajev, naj se uporabljajo ta sredstva pretežno za brezposelne v industrijskih krajih. b) Z ozirom na obstoječe težke razmere, naj se rudarji oproste plačevanja prispevkov za .bednostni ^klad. V vsakem primeru, naj se pobirajo prispevki od čistega, ne pa od bruto zaslužka. Upamo, da bo banska uprava sprejela te predloge. Sprejeti predlogi na obenem zboru >Strokovne zveze viničarjev« v nedeljo dne 27. avgusta v Ljutomeru. 1. Podružnicam zveze se naj da večji teritoni-jalni delokrog. Skupirfj na svojih občnih zborih naj same sklepajo, kako se hočejo združiti lin kako je treba spremeniti pravila. (Poslovno in organiza-torično se s tem mnogo pridobi. 2. Uradni dnevi tajništva zveze naj se za haloške viničarje ustanove v Ptuju, pa tudi v Gornji Radgoni. 3. Pri vseh tajništvih zveze naj se ustanovi posredovanje viničarskih služb. 4. Skupinski odbori naj določijo naslov, komu se skujmo za vse člane pošilja strokovni časopis organizacije. 5. Zniža se naj stroške uprave za posmrtninsk(i sklad. (3. Vsak neorganiziran viničar, ki v sili išče pomoči od strani svoje stanovske organizacije, mora vnaprej plačati enoletno članarino. 7. Za volitve v Delavsko zbornico naj za listo Jugoslovanske strokovne zveze delujejo vsi člani lin zaupniki, iker smo to moraliično dolžni in ker gre naš zahteva tudi v tem, da i viničarji .postanemo deležni pravic naše Delavske zbornice in to našo zahtevo more podpirati samo Jugoslovanska- strokovna zveza. 8. Zahtevamo, da 6(\ k neizjVremenjeneniu viničarskemu redu doda Se dopolnilo o službeni stalnosti viničarjev. 9. Zahtevamo, da se izvede zakonito zavarovanje za bolezen in starost za viničarje, ika smo posebno kategorija poljedelskega delavstva in imamo s svojimi delodajalci že zakonito urejeno delovno razmerje kakor tudi svoj že več let delu- I joči podporni sklad, kateri more tvoriti bazo zakonitega zavarovanja. 10. K uspešni rešitvi vinogradniške krize smo solidarni s strokovnjaki, da je treba obseg vinogradov omejiti. Nemogočo in prenizko denarno plačo se mora viničarjem nadomestiti z zadostno deputatno zemljo. 11. Zahtevamo, da se zaposlijo na vinogradnih posestvih samo ekonomi naši državljani, ker se pokazuje, da so ekonomi, iki niso naše narodnosti, navadno povsod najbrutalneijši tirani našega človeka. il2. Zahtevamo, da se inozemske lastnike vinogradov stavi j>od kontrolo, ker se opetovano dogaja, da svoje pridelke prodajo, ali pa spravijo čez mejo, delavcem in viničarjem pa ne plačajo njih zaslužka ter tako izrabljajo naše ljudstvo. 13. (Protestiramo radi preganjanja viničarjev, ki so stanovsko organizirani in se s pravnimi sredstvi morajo boriti za svoje pravice. 14. Protestiramo zoj>er j>lačevanje zaslužka k vinom, ker se s tem ubija gospodarski položaj1 viničarja in se vino prodaja delavcem dražje, kakor pa vinskim kupcem. Protestiramo tudi proti uvedbi plačilnih bonov in tozadevnih dogovorov med posameznimi trgovci in vinogradniki, katerih viničarji so prisiljeni jemati blago samo pri teh trgovcih in ker se je ugotovilo, da se je takšen nesvoboden nakup blaga in potrebščin zlorabljal s tem, da je bilo takšno blago manj vredno ali dražje, kot pri drugih .trgovcih dotičnn okolice. Monopola na naše borne plače me sme biti. * Vsled i>onianjkanjii prostora priobčujemo predloge, sprejete na občnem zboru »Zveze viničarjev« v Ljutomeru dne 27. avgusta t. 1., šele danes. — Viničarje prosimo, naj nam to oproste. Uredništvo. Objava Zaradi odloka OUZD v Ljubljani z dne 6. septembra 1933, opr. št. 308/8-1930-145, se odreja za ekspozituro OUZD v Celju od 15. septembra 1933 dalje zimski delovni čas in sicer: 1. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uraduje redno od 6—14, popoldne pa vrši samo en nameščenec dežurno službo od 16—17. 2. Ob torkih in četrtkih se uraduje redno od 8—14 in od 16—18. 3. Ob sobotah pa se uraduje od 8—12, popoldne pa vrši samo en nameščenec dežurno službo od 12—13 in od 16—17. 4. V ambulatoriju OUZD v Celju vrši (poleg rednih ordinacijskih ur od 9—%13) bolničarka redno vsak dan, razen ob sobotah, tudi dežurno službo in sicer: od 8—9 in popoldne od 15—17; ob sobotah samo od 8—9. 5. 01» nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9—11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8—13, ostali čas pa za interno uradovanje. Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1933 (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) ZajX)slitev delavstva je že od začetka leta stacionarna. Po katastrofalnem nazadovanju zaposlitve od srede leta 1930 do konca 1932 se je naš delavni trg stabiliziral na nivoju leta 1923. Tre-notno ima OUZD zavarovanih okroglo 79.000 delavcev t. j. približno isto število kot v septembru 1923 in v septembru 1932. Ta stacionarnost velja samo za zaposlitev v celoti. Posamezne industrijske panoge izkazujejo pa j>otnembne in važne iz-premembe. Največje absolutno napredovanje izkazuje še vedno tekstilna industrija, ki je od lanskega leta napredovala za 1864 delavcev t. j .za 17.48% od letošnjega julija pa za 401 t. j. za 3.76%. Ravno nasprotno izkazuje oblačilna industrija (krojači, šivilje itd.) precejšnj nazadovanje in sicer od lanskega leta za 317 delavcev ali 13.62%, od letošnjega julija pa za 328 ali 8.64%. V doglednem času moramo računati z hijTerprodukcijo tekstilij in redukcijo tekstilnega delavstva, katerega imamo trenotno 10.662. Potrebno je, da s to bližajočo se nevarnostjo že danes računamo, da ne bo pre-pozno. Gradnje nad zemljo izkazujejo največje nazadovanje, število zavarovanih delavcev je padlo od lanskega leta za 1704 ali 32.40%, od prejšnjega meseca pa za 187 ali 3.56%. Ta industrija bo predvidoma še dalje časa nazadovala. Padec porodov med svetovno vojno ima za posledico, da postajajo poroke redkejše in istotako povpraševanje jx> družinskih stanovanjih. Radi zmanjšanega dotoka mladih delavcev (vajencev) se je dvignila povprečna starost zavarovancev OUZD že sedaj za več kot pol leta. Gledališče in delavstvo Od kult. prosvet. odseka Delavske zbornice smo prejeli in priobčujemo: Prosvetni odsek Djel. zbornice je dose.jJ.el pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani znatne olajšave, ki bodo omogočile delavcem in delavkam obisk dramskih, opernih in oiperelnih predsta.v. Gledališka uprava je dala te-le ugodnosti: 1. 50 odstotni popust pri vseh predstavah v drami in operi dote delavci in delavke, ki so člani strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici, Ta popust dobi za vsak balkonski in galerijski sedež delavec, ki pri gledališki blagajni pokaže posebno potrdilo prosvetnega odseka Delavske zbornice. Ta potrdila bo izdajal prosvetni odsek vsak delavnik v svoji knjž-nici od 10 do 12 in od 17 do 19. Potrdilo dobe le tisti, ki dokažejo z dokumenti, da so delavci. Ta popust ne velja za predstave ob nedeljah in praznikih in za gostovanja. 2. Popust pri abonmajih. Delavci in delavke dobe s potrdilom prosvetnega odseka Delavske zbornice abonmaje na balkonu in galeriji v obeh gledališčih pp teh-le cenah: Balkon: I. vrsta mes. obrok po 62 Din, II. vrsta po 44 Din, III. vrsta po 35 Din; ST A M PIL J E pečatnike, društvene znake, emajlirane tablice, etikete dobavlja najbolje tvrdka TEODOR RABIČ Liubljana, Miklošičeva c. 15 galerija: I. vrsta mesečni obrok po 30 Din, II.—'III. vrsta po 24 Din in IV.—V. vrsta ipo 20 Din. Balkonski sedeži so prosti samo še pri abonmaju C, galerijski pa v vseh abonmajih. 3. Za Delavske predstave organizirane po prosvetnem odseku DZ bodo izredno znižane cene. Če se bo obnesel poskus, bomo redno organizirali take predstave. Vse te ugodnosti veljajo tako za dramsko kakor za operno gledališče in sicer samo za delavce. Prednost imajo člani strokovn h in kulturnih organizacij. Za smeh Ko je nameraval Peter Veliki izdati ukaz, da ho vsak tat takoj obešen, mu je dejal senator Ivankovič: »Kaj hočeš biti ruski car brci/. Rusov? Saj vendar vsi krademo!« In ukaz ni bil izdan. Neki farmar je potoval v spalnem vagonu. Ko sc je vlak Nižal mestu Milwaukce, sc je pripetila nezgoda; vagon, v katerem je farmer spal, je izitirjJ in se kotalil po 15 metrov dolgem nasipu. Spodaj se je i us ta vil in iz vagonu j,e donelo farjnerjevo kričanje: »Miruj že vendar stara! Saj že vstajam, da napravim ogonj-« Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Iwa vlog nad 430,000 000 — Din, rezervnih zakladov pa uad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 201(3 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. o O o uj v •a Š 1 •T* l* •• S U o ^ 5«g P -s w * o Q 411.1. k * -S c © S 5 5 $ § « a a. — *•> o * o d J * S g n o *• S •» -a ,5 | A tj 1 p s- m ™ S ■'s -2 * a , (O ? X UJ ■ O S N 2 ? § * * s a Upton Sinclair: DOLARJI roman »A kako ga boš /.upravljal, še preden gu imaš v rokah?« »O tem bi rad govoril s teboj. Recimo, da bi dobil tam zunaj kaj res sprejemljivega — ali hočeš, tla pustim, da gre vse skupaj jjo gobe, ja? Pri petroleju je jutri lahko že prepozno, — človeka lahko kdorkoli prehiti.« »Toda Jed, saj se vendar nič ne spoznaš na petrolej.« »Motiš se, nekaj že razumem; samo da pridem skoraj tja, bom pa že več razumel. Nočem, da bi ljudje mislili hogve-kaj o meni! Hočem P« imeti proste roke, kjer vidim kaj, kar je treba zagrabiti!« »Kaj torej nameravaš?« »Vzel bom s seboj denar, da bom lahko nakupil zemlje, če se mi bo zdelo, da je za kaj. Kupčijo lahko sklenem < majhno aro, ostanek pa je treba dati šele, ko je spisana kupna pogodim.« Jed se ni zastonj dal dve dolgi leti snubiti po Car rje Meechamovi, pomočnici vodje oddelka v veliki banki! Carrie je nepretrgoma pravila o zemljiških kupčijah, kako je take stvari treba vršiti in kakšnih čeri se je pri tem treba ogibati. Vsak odsta.vek teh |H»datkov je zdaj bil spravljen v Jedovem spominu, lepo v redu, pregledno in goden zn rabo. »Koliko potrebuješ, Jed?« »Skoraj osemsto imam v poštni hranilnici; te bom dvignil in si dal napraviti ček ali kaj takega, kar velja kakor gotovina. Ti boš svojih dvesto priložila; tisočuk — to j,e potem že kar lepa okrogla vsota. Morda bom kupil celo deželo zemlje, nič bi mi namreč ne bilo, če si naprtim kako vknjižbo; to ne more škoditi, kadar gre za petrolej.« »Jed, mene je skrb in strah zate!« »Dobro, dobro, Liza, na tem svetu ne moreš doseči ničesar brez tveganja. Prepričana bodi, ne bom tvegal niti lasu, ,če sp ga bo dalo pogrešiti. Če priložiš svoj denar, boš morda ujela z njim dobiček, ki te bo za vse življenje postavil ua noge!« Koncem koncev je sestro pregovoril, da se je ločila od svojih bornih prihrankov, ki jih je bila stolkla skupaj z večnim ubijanjem, da je ni bilo več drugega ko kosti. Del denarja je bila prav za prav dolžna Carrie Mcechamovi, a Carrie bo lahko čakala, kakor je dozdaj. Ta Lizina slamica v gnezdu in kar je zraslo iz nje, naj bi dalo snovi za eno izmed tistih zglcdovitili, čudežnih pravljic iz ameriškega denarnega sveta, ki ji časniki in čenčava poročila petrolejskih strokovnih listov tisoč in tisočkrat ponavljajo — za pravljico, ki bo še zanimivejša zaradi ceremonij, s katerimi je Iiza prestrašenega srca in duhtečih prstov podpisala in ga potem s prosečo skrbjo v očeh izročila bratu. »Oh, Jed, bodi previden! To so zadnji beliči, ki jih imava!« V. Ko je Jed na samotni majhni postaji v Mesa Verde zapustil vlak, je vprav divjal peščen vihar. Zrak je bil poln slepečega, dušečega prahu, bilo je nemogoče nadaljevati pot. Zato je moral obležati v podeželskem hotelu- Bilu j« prav-taka pokrajina s prav tako nepreračunljivimi in neprijaznimi naravnimi silami kakor jo je Jed v Alamifu spoznal do sitega* To ga je najživeje spomnilo sprememb v njegovem dosedanjem nehanju. Kako silno je pomiloval uboge vrage v khaki in modrih bombažnih srajcah, ki so morali živeti na teh, od Boga pozabljenih planjavah in kljubovati obsedeni igri narave — bičali so jih vetri, dušil jih je prah, pražilo sonce, zmrzovali so v viharjih, se ubijali in ubijali in potili brez konca in kraja! Kakšno nasprotje z življenjem Wnrrenerjev po palučah — varnih pred vsemi viharji, z osrednjo kurjavo pozimi in z električnimi prezračeval« poleti, da molčimo o poletnem taborjenju pri gorskih jezerih! Kakšno nasprotje v načinu dela sedeti pri veliki zglajeni mahagonijevi mizi, z vrsto gumbov za zvonce in s telefonom pred nosom dajati povelj«, ki značijo za tisoče teh nemočnih in nevednih Janezov blagor ali propad, življenje ali smrt!