1 Leto XIV. [štev. 288 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 ! Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, sreda 18. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleraan v ooravi ali do ooitl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: U.40S Cena 1 din 1*— | Boj za pot do Tobruka Angleži poročajo iz Libije, da so osvojili še tri trdnjave, obkolili Bardio in prispeli na pol potf do Tobruka — Izkrcanje avstralskih čet na libijski obali — Italijani poročajo, da srditi boji niso v osmih dneh ofenzive nič popustili — Italijansko letalo potopilo angleško križarko TRI NADALJNJE TRDNJAVE KAHIRA, 18. dec. Ass. Press. Angleško uradno poročilo, ki je bilo izdano včeraj, je poročalo, da so angleške čete poleg Solluma in trdnjave C&puzza zavzele v italijanski Libiji tudi še trdnjave Mussaid, Sidl Omar in Šepazan. Po naj-* novejših vesteh pa se je angleški vojski posrečilo obkoliti tudi pristaniško mesto Bardio v italijanski Libiji, v katerem so velke italijanske vojne sile odrezane od zaledja pri Tobruku, kamor se pomika napredovanje angleške vojske. Ako se Angležem posreči zavzeti obkoljeno Bardio, se tudi Tobruk najbrže ne bo mogel dolgo upirati. Osvojitev Tobruka pa bi pomenila za Angleže izredno velik uspeh, ker je to za Tripolisom druga najvažnejša italijanska pomorska in sploh vojaška baza v severni Afriki. PREDOR ZA BARDIO KAHIRA, 18. dec. Unp. Britanske mehanizirane kolone so včeraj zavzele še tri italijanske utrdbe pred Bardio, predrle kakšnih 30 milj zahodno od Bardie, kjer so na pol pota do Tobruka dosegle morje in prerezale umik italijanskim če- tam iz Bardie. ter tako močno utrjeno mesto popolnoma obkrožile. Boji za Bar-dijo se bijejo že v najbližji okolici mesta. Maršal Graziani je ukazal braniti Bardi do zadnjega moža. Verjetno bo pri šlo v Bardiji do težkih bojev. BOJI ZA BARDIJO KAHIRA, 18. dec. Reuter. Za libijsko pristanišče Bardia se vodijo ogorčeni boji. Za blindiranimi angleškimi kolonami nastopa pehota. S to taktiko so Angleži uSpeU že pri osvojitvi Sidi Omara in Še-parane. KAHIRA, 18. dece. Reuter. Po zadnjih vesteh prodirajo angleške čete naglo proti obkoljeni. Bardi ji. UJETNIKI POJDEJO V INDIJO DELHI, 17. dec. Reuter. V Indiji pripravljajo ujetniška taborišča za italijanske vojake. Najmanj 20.000 Italijanov od' onih, ki so jih zajeli v Zahodni puščavi, bodo skoro poslali v Indijo. OFENZIVA TUDI PROTI ABESINIJI? KAHIRA. 18. dec. Ass. Press. Po sem dospelih poročilih, pripravljajo Angleži že za prihodnje dni tudi veliko ofenzivo proti Abesiniji. Uvodne akcije izvidnic so se baje že pričele. LONDON, 18. dec. Južnoafriške čete iz Nairobija in edinice z Zlate obale so napadle E!wak v italijanski Somaliji. Motorizirane edinice in pehota je zajela 25 italijanskih častnikov in mož ter 50 aska-rov. Zajete je veliko municije in strojnih pušk. Ubitih je bilo okoli 50 italijanskih vojakov. IZKRCANJE V LIBIJI KAHIRA, 18. dec. Reuter. Vrhovno poveljstvo vojnih sil v Egiptu objavlja uradno: V ponedeljek zvečer so se avstralske čete izkrcale nekje na libijski obali. Izkrcanje se je izvršilo ob mesečini in je popolnoma uspelo. Kraj izkrcanja se iz strateških razlogov ne omenja. italijansko VOJNO POROČILO RIM, 18. dec. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske v Afriki je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Osmi dan bitki v puščavski fronti v Clrenaiki, ozna. čuje ista silovitost kakor prejšnji dan. Naše letalstvo je navzlic najbolj neugod. nim vremenskim razmeram razvijalo svoje delovanje in podpiralo odpor čet, obe. nem pa s svojimi lovskimi in bombniški- Laval na nemtko zahtevo izputčen Včeraj je prlsoel v Vichy nemški veleposlanik Abetz, ki je izposloval, da so Lavala takoj izpustili tz internacije — Lava j je bil nato v daljši avdienci pri Pttainu ŽENEVA, 18. dec. ZPV. Kakor poroča-Čajo iz Vichyja, jn sprejel včeraj maršal Pčtain v paviljonu Sevlgne nemškega veleposlanika Abetza. Po sprejemu je Priredil Petain Abetzu na čast kosilo, katerega so se udeležili poleg njiju še ad-itliral Darlan, mornariški minister, general Hutzinger, vojni minister Paul Bau-douin ter tajnik ministrskega sveta. Kakor se je izvedelo, je prispel Abetz v Vichy zaradi odstavitve ministrskega podpredsednika in zunanjega ministra Lavala. Verjetno je, da bo Nemčija in- tervenirala za Lavala. VICHY, 18. dec. Unp. Hitlerjev odposlanec Otto Abetz je bil včeraj 3 ure pri maršalu Pčtalnu ter je dosegel, da je bil internirani Laval takoj izpuščen na svobodo. Laval je bil v petek zvečer interniran, ker ga je maršal Pčtaln odstavil, Laval se je hotel namreč polastiti večje oblasti, brez obzira na Pčtaina. Laval je bil že izpuščen iz internacije v gradu Chateldon, 30 km južno od Vichyja, Takoj po Izpustitvi je bil sprejet pri maršalu Pčtalnu, s katerim je imel konferen- co o francoskih zunanjepolitičnih vprašanjih. Iz internacije se je odpeljal z avtom v Vlchy, kjer je v hotelu »du Pare« večerjal s predstavnikom nemške poročevalske agencije, maršal Petain pa je bil v sosednji sobi na večerji z odposlancem Ottom Abetzom. Slednji je s svojimi spremljevalci odšel sinoči v Pariz, od koder je poslal poročilo Hitlerju in von Ribbentropu. VICHY, 18. dec. Havas. Maršal Pčtain je sprejel včeraj Lavala in razpravljal z njim o splošnem položaju. Amerika bo Angliji orožje posodila Zanimive Rooseveltove izjave o ameriški pomoči Veliki Britaniji — USA bodo dale vse, kar je potrebno — Načrt za pomoč bo predložen kongresu 3. januarja NEW YORK, 18. dec. Reuter. Roosevelt je izjavil, da ima pripravljen načrt 0 posojilu orožja Veliki Britaniji, USA bodo namreč vse novo izdelano orožje Poslale v Anglio, ki pa ga uo bo plačala. po vojni bo Velika Britanija vrnila to Orožje za »pametno« ceno. Ce bo pa pokvarjeno, ga bo nadomestila. S tem bo Veliki Britaniji več pomagano kakor s fi-hančnim posojilom. WASHINQTON, 1& dec, Reuter. Roosevelt je predstavnikom tiska dejal, da Se bo z načrtno pomočjo Vel. Britaniji istočasno povečala tudi obramba USA. Na-frt za pomoč bo predložen kongresu dne U januarja. Po tem načrtu bodo USA mo-Sle prevzeti nase naročila za Anglijo, ali Pa dajati posojila na hipoteke, ki jih bo Vel. Britanija vrnila v materialu v Istem s*anJu ali pa zamenjala z drugim. Pred-sednik je zanikal, da bi'mogel tak načrt Pritegniti uidi USA v vojno. USA so predele nase vse, kar je Angležem potrebo. Zadnji načrt je samo izpopolnitev Prejšnjega, ki je že bil v praksi. VVASHINOTON. 18. dec. Reuter. V nadaljevanju svojega govora .ie Roosevelt poudaril, da Je treba Angliji zagotoviti stalno pošiljanje orožja in da je treba vse to vprašanje oceniti na bazi istočasne zaščite USA. Zdaj še ni potrebe, da bi prevzela vlada s svojo avtoriteto kontrolo nad vojno industrijo. Preiti je treba kposredovalni fazi programa pomoči Veliki Britaniji, ne da bi pri tem šle USA v vojno. Zato ne bo treba ukiniti zakona o nevtralnosti. Zadnje čase je bilo mogoče citati mnoge neumnosti glede finančne pomoči Angliji, je naglasil Roosevelt. Še nobena vojna se ni dobila ali izgubila za- radi pomanjkanja denarja. Denar pomeni nekaj, a ne ono, kar je potrebno za najpotrebnejše. Naročila Anglije so bila za USA velike koristi, ker so olajšale zaposlitev v tovarnah in ladjedelnicah. Program pomoči Angliji obsega več načrtov. Roosevelt je prepričan, da je Anglija zmožna, plačati vsa naročila v USA. Glavna stvar je, da Anglija no ostane brez potrebnega vojnega materiala. Glede predloga, naj tovarne povečajo delovnik na vseh sedem dni v tednu, je Roosevelt izjavil, da je to stvar dogovora. Koncenfriranie nemških čet Nemci zbirajo v severni Franciji velike bojne sile — Ugibanja o namenu koncentrad e: napad na Gibraltar, pohod v Afriko ali naoad na Anglijo ? LONDON, 18. dec. Ass. Press. Včerajšnji »Daily Telegrah« objavlja informacije o veliki koncentraciji nemških čet v zahodni Franciji. List pravi, da obstaja resna možnost, da se izvršuje ta koncentracija v okviru sledečih nemških načrtov: 1. Kljub zinii bo Nemčija morda vendarle poizkusila olajšati težavni italijanski po-'ožaj na ta način, da bo preko Španije napadla Gibraltar, a potem čez Tanger predrla v Afriko. 2. Zaradi zadnjih dogodkov v Vichyju bo Nemčija skušala konsolldi- mi oddelki Izčrpavalo sovražnika. Na morju so naša torpedna letala zadela z dvema torpedoma neko pettisočtonsko križarko, ki je bombardirala Bardi. Pet naših letal se ni vrnilo. V vzhodni Afriki na sudanskem bojišču: Delovanje patrok in topništva. Včeraj dopoldne je bilo eno sovražnikovo letalo, ki je poskušalo bombardirati Diredavo, zbito od našega lovskega letala, kj se je dvignilo po prvem alarmnem znaku. Med sovražnikovim na. padom, o katerem poroča poročilo štev. 191, je naše lovsko letalo zbilo eno angleško letalo, ki se je zrušilo v plamenih. ITALIJANSKI LIST O BOJIH RIM, 18. dec. Stefani. Ker ima angleška ofenziva namen propagande med arabskim svetom in v USA, je naravno, da sc izvaja z najmočnejšimi sredstvi, piše »Popolo di Roma«. Ugotovljeno je, da je britsko cesarstvo koncentriralo proti ita. lijanskim položajem v severni Afriki vse razpoložljive sile in svoj najboljši vojni material. Ali Italija, kakor to priznava tudi nemški tisk, se hrabro upira hudemu angleškemu napadu in italijanski narod ostaja zbran, zaupajoč krepko v končno zmago. rati Francijo. LONDON, 18. decembra. Lord Beover-brook, angleški minister za proizvodnjo letal je preko radia dejal, da pripravlja sovražnik napad na Anglijo doslej v glavnem ze letali. Prepričani pa moramo biti vsi, da kuje tihe načrte za izkrcanje, ki naj bi se izvedlo še pred pomladjo. Proizvodnja lavskih letal je v Angl|ji od maja do novembra daleč presegala program, ki smo ga zastavili Tani v januarju. Za to še moramo zahvaliti delavsfvfi, ki je z vsemi napori pripomoglo, da šo. se letalska podjetja v zadnjih mesečih’ znatno povečala. Lovskim letalom se Je tudi zahvaliti, da je bila izguba letal v zadnjem ča§u manjša, L,ord je zaključil svoj govor s trdnim prepričanjem v zmago in s priznanjem Churchillu. NEW YORK, 18. decembra. Reuter. Bivši republikanski kandidat za predsednika USA, London, je izjavil, da je z odločujočega mesta informiran, da pripravljajo Nemci močan napad na Veliko Britanijo v mesecu februarju. Nemške čete v Italiji NEW YORK, 18. dec. Reuter. Sem so prispele vesti, po katerih imajo Nemci okoH 50.000 čet koncentriranih v Napoliju in Bariju, Ne ve se še, če so te čete namenjene v Albanijo ali v Libijo. NOVI VPOKLICI V ANGLIJI LONDON, 18. dec. Tass. Angleška vlada namerava v začetku I. 1941. poklicati pod zastavo vse mladeniče, stare 18—19 let. S tem hoče predvsem okrepiti letalske sile, v katerih že služijo 18—191etni mladeniči. ODPUST ŽIDOVSKIH UREDNIKOV BUDIMPEŠTA, 18. dec. DNB. Glavni urednik »Pester Lloyda« in član zgornje zbornice je izjavil, da, je lastništvo dnevnika sklenilo od 1. januarja dalje odpovedati vsem urednikom židovskega po-kolenja. POŽAR UNIČIL BELGIJSKI GRAD BRUSELJ, 18. dec. DNB. V Monstier les Trasuer je pogorel stari grad iz 13. stoletja do tal. V plamenih so bije uničene mnoge dragocenosti, ki so bile' shranjene po sobah. Noč brez naoada na Angliio Nemško poročilo o napadih na angleške iadje Angleško povelistvo pravi, da nim* ničesar poročati — Angleški napori — Pretekli teden potopljenih za 100.190 ton trgovskih tedij Letalski napadi so terjali doslej v Angliji 19.545 mrtvih in 27.520 ran en«h VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 18. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemški bojni čolni so opazili preteklo noč pri svojem patroliranju po Kanalu močnejše oddelke sovražnikovih rušilcev. Po krajšem spopadu so se sovražnikove enote umaknile, naši čolni pa so se nepoškovani vrnili domov. Kakor je bilo sporočeno, se je kapitan Kretschmer s svojo podmornico vrnil z dolge ptovbe, med katero je potopil 34.936 ton sovražnikovega vojnega bro-dovja. Ta podmornica je dosedaj potopila skupno 252.000 ton in je kot prva pri potapljanju sovražnikovih ladij postavila rekord nad 250.000 ton. Ta podmornica je med drugim potopila tudi tri sovražnikove pomožne križarke in britanski rušilec Rarling. Predpreteklo noč so nemški oddelki z uspehom izvedli ponoven napad na Sheffield. Ugotovilo se je, da je pri tej priliki prišlo do več eksplozij in da je izbruhnilo večje število požarov. Včeraj je zaradi megle samo manjše število letal napadalo London in druge vo- jaške objekte, promet, zveze in zbirališče čet. Doseženih je bilo več zadetkov. 500 km zahodno od Irske je bil izveden bomb. ni napad na dve sovražnikovi trgovski ladji. Na eni teh ladij je bil poškodovan zadnji del, druga ladja je bila težko zadeta, in se smatra, da se je potopila. Preteklo noč so britanske letalske sile letele nad zahodno in jugozahodno Nemčijo. V Mannheimu so britanske rušilne in zaži. galne bombe poškodovale razne zgradbe in povzročile požare, med drugim tudi na dvorcu in v neki bolnišnici. V nekem dru-gem mestu je bila prav tako zadeta bolnišnica. Zadeti sta bili tudi dve tovarni, vendar je škoda neznatna. Ubitih je bilo j 10 oseb, ranjenih pa 50. Naše protiletal-; sko topništvo je zbilo eno letalo Bristol-: Blenheim in en letalo tipa Spitfire. Na-j ša lovska letala so uničila en sovražni ba. j razni balon. LetaJsvo naše oborožene sile | sploh ni imelo izgub. UNIČEN GRAD V MANNHEIMU | MANNHEIM, 18 dec. DNB. Angleška I letala so občutno poškodovala lep, kra- sno zgrajen grad pri Mannheimu, ki je dragocen spomenik gradbene kulture iz 18. stoletja. Reprezentativne dvorane izza časa volivnili knezov, v katerih so bile razstavljene dragocene zbirke, so po škodovane po eksploziji in požarih. Ob mesečini bi sovražni letalci grad. ki je eden največji v Evropi, lahko spoznali. Grad je bil postavljen 1720. Gradili so ga štiri desetletja. PONOČI NOBENIH NAPADOV LONDON, 18. dec. Reuter. Včeraj je bilo nad Anglijo le malo nemških letal, nocoj pa niti enega. Letalsko ministrstvo javlja, da nima ničesar poročati. LONDON, 18. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da v teku noči na 18. t. m. ni bilo nad Anglijo nobenih bombardiranj. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 18. dec. Reuter. Nocoj so bila angleška letala nad jnžnozahodno Nemčijo in nad zasedeno Francijo. Metala so bombe. V Albaniji boji za anke Niti Italijani niti Grki ne poročajo ničesar konkretnega o bojih v Albaniji, dasi se nadaFujejo na več odsekih ITALIJANSKO POROČILO RIM, 18. decembra. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo z grškega bojišča: Na grškem bojišču zatišje na odseku 9. armade. Prejšnje dni so se posebno izkazali polk grenadirjev in polk »Lanclere« iz Milana. GRŠKA POROČILA ATENE, 18. decembra. Agence d’Athe-nes. Današnje grško poročilo pravi: Za- jetih je bilo 8 častn'kov, 305 vojakov, 4 topovi, 3 možnarji, 3 zastave osmega alpinskega polka in veliko število avtomatičnega orožja. Grški polkovnik, ki je s svojim polkom dosegel ta uspeh, je padel na bojnem polju, prav tako pa tud, njegov naslednik. ATENE, 18. decembra. Reuter. Uradno javljajo danes, da se sovražne čete z velikimi izgubami umikajo proti Klisuri. Na ostalem bojišču se razvijajo operacije po- i voljno za Grke. EVAKUACIJA TEPELENIJA IN HIMARE ATENE, 18. decembra. Reuter. Italijanske čete evakuirajo Tepeleni in Himaro. ATENE, 18. decembra. Protinapadi italijanskih rezerv na južnem sektorju, kjer so imeli namen odvrmti Grke od Va-lone, so se izjalovili. UBIT TENIŠKI PRVAK LONDON. 18. dec. Reuter. Tretji po rangu med angleškimi teniški im igralci, Ronald Shayes iz Rodezije, k. ie služil kot letalski narednik, se .ie ubil ko je radio niegovo letalo. ANGLEŠKE IZGUBE LADIJ LONDON. 18. dec. Reuter. Angleške izgube v tednu, ki se je končal 9. dec. so bile: 19 angleških, 3 zavezniške in I nevtralna ladja z skupno tonažo 100.199 ton, od tega za 76.740 ton angleških Grbi* Admiraliteta javlja, da je bil ta te o’"n »hud«, ne pa tako, kakor poročajo nemška poročila, ki pravijo, da je bilo potopljenih Oholi 25TOČO ton. ŽRTVE LETALSKIH NAPADOV LONDON, 18. dec. Reuter. Letalsko in narodnoobrambno ministrstvo javljata, 1 da je bilo v teku novembra meseca ubitih 4.588 civilistov v vseh delih Anglije, 6.292 pa sta bila ranjena tako, da sta iskala pomoči v bolnicah. Od 18. junija naprej je biTo ubitih na otočju od nemških bomb 19.345 oseb, 27.620 pa ranjenih. ifalMa ne mfs!i na premirfe RIM, 18. dec. ZPV. V včerajšnji številki lista »Giomale dTtalia« Gayda najodločneje demantira vse vesti, po katerih naj bi Italija nameravala skleniti z Anglijo premirje. Puščavski pesek ni važen BERLIN, 18. dec. CBS. Uradno glasilo narodnosocialistične stranke je včeraj objavilo, da stojita Nemčija In Italija z ramo ob rami, ne glede na grške In angleške zmage. Pooblaščenec nemške vlade je izjavil, da so neumna tuja poročila, ki govorijo o tem, da bo šla Nemčija na pomoč Italiji. Pooblaščenec je odklonil, da bi še nadalje razpravljalo teh neumnostih ter je še dodal, da je za končni Izid vojne popolnoma vseeno, če nekaj kilometrov puščavskega peska izpreme-nl gospodarja. Knock out se ni obnesel RIM, 18. dec. Stefani. V pričakovanju podrobnejših poročil z libijskega bojišča piše »Popolo di Roma«, da so se morale lahke italijanske edinice umakniti pred angleškim pritiskom. Ko so pa stopile v akcijo težke motrizirane kolone Italijanov, se je takoj pojavil odpor. Druga faza bitke, ki je še vedno v teku, bo prinesla končno odločitev in izid operacij. Jasno je, da hna kvadratni obseg puščav- skega ozemlja v izmeri 100 km, ki so ga zavzeli Angleži, svojo vrednost le tedaj, če bo mogoče uresničiti postavljene cilje. Kolikor so računali Angleži z uničenjem italijanske vojske, so se zmotili. Maršal Graziani je izpremenil operacije v bitko z izkrcavanjem Angležev, ki so imeli velike izgube. Prvi cilj Angležev, knock out Italije in odstranitev iz sedanje vojne, se ni obnesel. Dogodki v Indokini HANOI, 18. doc. Unp. Francoska letala so napadla včeraj neko siamsko letališče in oporišče kot represalije za zadnji siamski napad na Vientane. VICHY, 18. dec. Tass. Uradni krogi poudarjajo, da je siamska vlada po sporu z Indoklno mobilizirala 300.000 mož. VVINDSORSKI SCHIANOV NASLEDNIK? NASSAU. Babama, 18. dec. CBS. \Vindzorski vojvoda je dejal, da ni zahteval, da postane angleški veleposlanik v USA, vendar pa bi to mesto sprejel, če bi z njegovo osebo angieško-ameriško sodelovanje pridobilo. AKCIJA AMERIŠKEGA PUBLICISTA NF.W YORK, 18. decembra. Publicist Marshall je usanovil odbor, ki bo deloval proti vstopu USA v vojno. Nastopal bo tudi proti onim, ki so za pomoč Angliji pod geslom: »Obramba Zedinjenih držav po pomoči Angliji«. Mnenja je, da ti ustvarjajo razpoloženje za vojno v USA. LETALO NA GAZAGON MILAN, 18. dec. Stefani. Poizkus z le-talom, ki Ima motor 85 ks z dodatno na. pravo za gazagon, težko le 80 kg, je dobro uspel. Letalo je krožilo dve uri nad Milanom in porabilo medtem 45 kg oglja. Inženir Coltelli, kj je nov n»čio pogona leta a izumi! bo v bližnjih dneh po1etd iz Milana v Rim. Predvideva da bo porabil za *c pot le 50 sg oglja. NOV PROTILETALSKI TOP NEW YORK, 18. decembra. DNB. Poizkusne vaje z novim tipom protiletalskega topa so uspešno končane. Top fnukoionira s pomočjo elektrike. Funkcioniranje tega topa je neobičajno naglo, upravljanje zelo lahko. Top je lažji in cenejši od vseh dosedanjih te vrste. ANGLEŠKI VOJNI IZDATKI LONDON, 18. dec. Reuter. Prejšnji teden je Velika Britanija izdala vsak dan po 11,447.1,39 funtov sterlingov. En teden prej so znašali povprečni izdatki na dan 15,739.191 funtov. Stroški nemške okupacije Francije VICHY, 18. dec. Unp. Maršal Petain je podpisal sporazum s francosko Narodno banko, ki omogoča vladi, da najame naknadno posojilo 80 milijard frankov za pokritje izdatkov nemške okupacijske vojske. Stroški nemške okupacijske vojske znašajo okoli 400 milijonov frankov na dan. PAPEŽ BO GOVORIL BERN, 18. dec. Havas. Papež bo ob Božiču govoril vernikom po radiu. FILOV OZDRAVEL St-FIJA, 18. decembra. DNB. Bolgarski ministrski predsednik Filov je ozdravel in prevzel vladne posle. KOSILO PRI SAHRI PAŠI KAHIRA, 18. dec. Reuter. Predsednik egiptske vlade Sahri paša je priredil kosilo v čast vrhovnemu poveljniku angleških čet na Bližnjem vzhodu, Wawellu. Navzočni so bili tudi ostali višji častniki angleške vojske, ki bivajo v Kahiri. LOUIS BOKSARSKI PRVAK BOSTON, 18. dec. CBS. V boju za naslov prvaka sveta je boksar težke kategorije Joe Louis premagal Al Mccoya. ROOSEVELT TUDI FORMALNO IZVOLJEN WASHINGTON, 18. dec. CBS. Včeraj je bila opravljena formalnost izvolitve novega predsednika USA. Elektorji so volili v posameznih državah. Roosevelt je dobil 449 glasov, VVillkie pa 82. BILA SO ANGLEŠKA LETALA BERN, 18. decembra. CBS. švicarska vlada je dokončno ugotovila, da so bila letala, ki so metala bombe na Bazel, angleška. Poslala je že oster protest v London. švicarska vlada zahteva od anglešk0 popolno izplačilo škode. ANGLEŠKE LADJE IZPLULE IZ GIBRALTARJA ALGER1CAS, 18. dec. DNB. Iz Gibraltarja je izplula angleška eskadra, ki je' sestavljena iz 14 vojnih ladij različnih vrst: križark, tovornih ladij in manjših enot. Eskadra je odplula proti Atlantskemu oceanu, odhod je pa nadziralo več letal, ki so nekaj časa spremljale bojne ladje. POTOPLJENI ŠVEDSKI PARNIK STOCKHOLM, 18. dec. Parnik »Qua* glia«, ki je pripadal švedskemu »Lloydh«> se je potopil. GRADNJA RUŠILCEV V USA WASHINGTON, 17. dec. Reuter. Mornariški minister Knox je izjavil, da ic podpisan sporazum za gradnjo 40 novih rušilcev. BORZA. Curih, 18. dec. Devize. Beograd 10, Pariz 8.55, London 16.57V2, Milan 21.70, Sofija 4-37Vs, Budimpešta 85. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura —6.8, danes min*' malna —13.4, opoldne —6.6. Maribor na pogrebu dr. Korošca Iz Maribora so se udeležili pogreba dr. Korošca naslednji člani občinskega sveta: župan dr. Alojzij Juvan, podžupan žebot, predsednik fin. odbora ravnatelj Hrastelj, šolski ravnatelj Viktor Grčar, občinski svetniki Aljančič, Geratič, Jan, Sojč, Vel-ker in Veronek. Mestno uradništvo so zastopali ravnatelj mestne finančne uprave Barle, obrtni referent dr. Senkovič in ravnatelj MP Lekan. Venec mestne občine so pri pogrebnem sprevodu nosili mestni uslužbenci Mlinarič, 'Štraus in Zakelšek. Poleg tega so Maribor zastopafi še mnogi drugi odličniki: oba okrajna načelnika dr. šiška in Eiletz, rektor višje bogoslov- ne šole in predsednik Prosvetne zveze dri Hohnjec, kanonika Mirt in Osterc, Vre. stavniki vseh mariborskih društev ogromno število ostalih Koroščevih čast* -cev. Volitev novega predsednika stran* JRZ. Kakor poročamo že na drugem m0' stu, se je včeraj v Ljubljani po pogrebni svečanostih sestal banovinski odbor JK in je izvolil novo predsedstvo. Iz Maribo ra so se te seje in volitev udeležili našle nji člani vodstva banovinske JRZ: sena^ tor dr. Schaubach, podžupan Žebot, tajnik JRZ Kranjc, bivši poslanec in nota Gajšek ter bivši poslanec Špindler. no in krepko drži stik z vodstvom vojne ga morajo vsi krogi naroda z vsemi silami podpreti ter mu zaupati.« napreza, da doseže proti Italij na frontnih odsekih uspehe. Razumljivo je, da so Briti s svojim klinastim predorom do- * t Transportne ladje spremljajo tudi varnostni baloni (v krogih) Ognjeni krst italijanskega naroda Milanski list »Corriere della Sera« piše, da »preživlja zdaj italijanski narod ognjeni krst. Ves narod mora biti mobiliziran ter vse svoje najboljše moralične in materialne sile posvetiti državi. Kakor v vsaki vojni, se vrste tudi v sedanji uspehi in neuspehi. Tako je bilo tudi 1917 in v španski državljanski vojni. Nobena tajnost ni, da se Anglija z najboljšimi zračnimi, kopenskimi in pomorskimi silami Briti s segli uspehe. Vojna bilanca je pa vendarle nam v korist, uspeh bo končno le naš. Sporedno z vojno v puščavi vodi Anglija tudi vojno z moralno vrednostjo ita lijanskega prebivalstva. Mnogo si obeta od tega, italijanski narod bo pa znal to potezo odkloniti, z izjemo manjšine, ki je sramota vsakega režima. Da se čast- si- Hitri motorni čolni »Komarji" v USA Zdaj so tudi USA začele graditi motorne čolne tipa »Komar«. V ladjedelnici Broocklyna so izdelali prve štiri čolne. Vlada je naročila nadaljnjih 50 takšnih torpednih čolnov, ki bodo vozili nad 50 vozlov na uro. Zanje so izdelali posebne grbe. Čolni, ici bodo izdelani po angleškem načinu, bodo imeli štiri torpedne cevi po 18 palcev, štiri strojnice, posadko enega častnika ter 8 mornarjev. Vsak čoln ima hladilnik za hrano in električni štedilnik za kuhanje. Čoln lahko vzame s seboj hrane za pet dni in vodo za dalje časa. Akcijski radij je 4800 km, povprečna hitrost 12 vozlov na uro. Ameriška vojska bo uporabila te čolne za obalno službo, za zaščito konvojev in za napade na vojne ladje. Flotilja takšnih čolnov se lahko približa sovražniku na razdaljo 60 vozlov in lahko izstreli hkrati 48 torpedov. V petih sekundah že spet lahko odplove iz nevarnega kraja. Čolni imajo tudi lastne aparate za umetno meglo. Tudi ponoči se lahko približajo sovražniku. Angleži se razumejo v bliskovito vojno O bitki pri Sidi el Barraniju piše ves ameriški tisk obsežne članke. »New York Herald Tribune« piše pod naslovom »Grom v Afriki«, da se tudi Angleži razumejo v bliskovito vojno in da znajo voditi kombinirano vojsko suhozemnih sil s strmoglavimi akcijami letal in podporo mornarice. List naglasa, da »je uspelo Angležem, kljub hudim naporom so- «C»#Wiira Tragedi-a človeka v slovenščini V založbi ljudskih iger v Ljubljani je nedavno izšlo prvo pomembnejše madžarsko Jele v našem jeziku. S to knjigo, ki je posvečena grofici Zichy v Beltincih v Prekmurju, Kot najagilnejši podpornici našega kulturnega zb!ižanja z Madžari, smo Slovenci dobili vse Pozornosti vredno klasično dramatsko pesnitev, ki jo je pred 80 letih napisal takrat še nepoznani vaški pesnik in dramatik Eme-rik Maddch. Pesnitev, ki je bila pozneje Prevedena skoraj v vse evropske jezike in je Povsod vzbudila obilo pozornosti ter priznanja, je končno po svoji osnovni vsebini obogatila tudi našo prevodno literaturo. Tragedija človeka je verni prikaz življenjskega boja človeštva; zasnovana na globokem filozofskem razmotrivanju, in kot taka ni nikako nabožno čtivo, kot bi si'kdo mislil na prvi pogled. Življenje, ki ga Madžch upodablja v svojem delu ni nič drugega, kot velik boj med dobrim "in zlim, predvsem pa želja in hrepenenje po nečem lepfem in boljšem, človeštvo postavlja v velik boj za neodvisnost in svbodo, zakaj šele takrat, ^ ko čuti človek svoboden v svoji misli, ustvarja največja dela in največje ideje človeštva. Posebno značilni je zadnji verz, kjer Bog govori skesanemu Adamu: »Dejal sem človek: Bori se — zaupaj,« (kiizdy es bizva hiiizal) kar je nedvomno tudi osnovna misel celega dela. Kot taka je Madacheva pesnitev vse pozornosti vredno delo, ki bo, upajmo, deležno daljših in temeljitejših razprav v našem revialnem tisku. . Prevod, ki sta ga oskrbela Tine Debeljak >n Vilko Novak — ako upoštevamo vse tez-koče, katere dola prevajalcu rrnHžnrščina — je z ozirom na druge srbohrvatske prevode dokaj načelen in dober. Le ria nekaterih mestih občutimo, da sta prevajalca poleg originala uporabljala še prevode, kar je povzročilo, da se je stvar v nekaterih verzih za spoznanje oddaljila od originala. S tem prevodom, o katerem se je že pred meseci mnogo pisalo v vodilnih madžarskih revijah, smo se Slovenci končno oddolžili za madžarski prevod Cankarjevil del in mnogo doprinesli k izboljšanju in poglabljanju kulturnih stikov med dvema sosedoma. F-ko. JAKOPIČEVA DELA V »SALONU KOS«. Posrečena je bila poteza g. A. Kosa, ko je pred dobrim letom odprl v pasaži nebotičnika v Ljubljani svoj umetnostni salon. Z malimi razstavami se najhitreje in najbolje predstavi umtenik publiki. Ta se namreč lahko vsak dan nemoteno poglobi v delo razstavljalca ter si tem potem brez prišepe-tovanja ustvari sodbo o posameznih delih m o celotni razstavi. Poglobitev v delo s strani publike rodi za razstavljalca dober sad: pri posredovalcu-trgovcu se prično oglašati kupci. Posredovalec pa mora biti v svojem poslovanju nedvomno previden; razstavljati sme samo kvalitetna dela, ker sicer bi mu resno stremeči umetniki obrnili hrbet. O. Kos postopa zadevno pravilno, saj v prostorih njegovega umetnostnega salona razstavljajo svoje umetnine samo priznani likovni umetniki. Sedaj je napolnil izložbo svojega salona z deli, ki jih je dvignil iz zakladnice Riharda Jakopiča. Devet dragocenih del bo mogoče tam do Božiča. Niso to novejša dela — pa če bi tudi bila (R. Jakopič je bil in ostane mojster barve, mojster v iskanju motivov; R. Jakopič te priklene s svojim barvnim sozvočjem nase) — saj je večina njih bila ustvarjenih okoli leta 1903., so pa to resnične mojstrovine. »Marija pod križem« je nekaj res močnega. Preblaž*na sedi pod Križanim, obdana vsa s sončnim svitom, kfi prodira skozi majhno kapelično okno v notranjost škofjeloške kapelice. »Mlin na Savi pri Mednem«, »Orači s Kamnitniki«, »Iz Barja«, »Hlev pri Notranjih goricah«, kot tudi kasnejša dela: »Krim«, »Pogled na Storžič«, »Sončni zahod« itd. ne zaostajajo prav nič za »Marijo pod Križem«, saj mojster Jakopič ni v življenju nikdar poznal polovičarstva. želeli bi, da mojster Jakopič še večkrat odpre svojo zakladnico. Kot smo že omenili, bodo dela razstavljena do Božiča. k. Koledar »Narodno Kolo« za leto 1940 je izšel, kakor že dolgo vsako leto, v Zagrebu, šoštaričeva ul. 4/1. Vsebina je poleg koledarskega gradiva zelo bogata, kar bo pa.Slovence najbolj zanimalo, je to, da so za ilustracijo mesecev postavljeni v hrvaščino prevedeni verzi Alojzija Gradnika. Med sodobnimi sestavki naj omenimo zlasti doktorja Hinka Križmana članek »Politična mišek, Večeslava Vilderja spis »Skozi-dve vojni« in Adama Pribičeviča sestavek »O sovraštvu in ljubezni«. Dalje izpolnjuje bogato vsebino koledarja vrsta leposlovnih in poučnih prispevkov, ki so jih napisali med drugimi Julije Benešič, Iso Veliknnovič, Apihovi) Pavlek-Miškin, Dobriča Cesarič in dr. Koledr.r, ki je namenjen pred vsem širšim slojem, je tudi temu primerno poceni, saj stane 'inm :r> t: narjev, s poštnino vred pa 11.50. 4-ELEKTRONSK1 SUPER SPREJEMNIH ORION RADIO 150 RADIO d. s o. z. LIUBLIANA, Miklošičeva cesta 7 RADI0VAL, LIUBLIANA, Dalmatinovi! ulica 31 ANTON BRBMEC, CELIH, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška cesta 11 vražnega letalstva in podmorniške vojne, zbrati v Sredozemlju močne sile. Primerjajoč operacije angleških in zavezniških čet v Libiji in Albaniji ugotavlja čiankar, da vodijo na enem, kakor drugem bojišču obsežne akcije. Grški uspehi so pripomogli, da je angleška ofenziva v Egiptu uspela. Pritisk na nasprotnika se bo z angleške strani še povečal«, meni newyorški dnevnik. »Nev/ York Times« pa poudarjajo, da »so italijanski listi mesece pojasnjevali, da je zaradi raznih zaprek v puščavi nemogoče napredov,ati dalje. Primanjkuje vode, vlada velika vročina in puščavski pesek. Angleži so premagali vse te tež-koče in to potem, ko so velik del svojih sil poslali iz Egipta tudi v Grčijo.« VLOGA INDIJE V SEDANJI OFENZIVI V ofenzivi v Libiji so se posebno izkazale indijske čete, med njimi indijski muslimani. Indijska vojska šteje pol milijona več mož, kot jih je imela v minili svetovni vojni. Od teh jih je bilo 60.000 poslanih v Anglijo. Večji oddelki sodelujejo v Egiptu. Posebno poglavje za Anglijo je pomoč indijske industrije in ladjedelnic. Indija daje vse potrebne surovine za izdelavo vojnega materiala angleškim četam v Egiptu. Ta pomoč je efektnejša od one. ki jo more nuditi bolj oddaljena Avstralija. Podmorniška vojna V svetovni vojni so nemške podmornice spravile na dno naslednje množine ladij: 1. 1914 . je bilo potopljenih 100.783 bruto registrskih ton, 1. 1915 že 1,496.457 brt. V 1. 1916 se je to število dvignilo na 2.822.532brt.. 1. 1917 na 9,193.543. L. 1918 je bilo zaradi uspešne protiakcije zaveznikov potopljenih le 5,133.575 brt. Skupaj so Nemci v letih 1914-1S potopili ladij za 18,726.488 brt. Ob začetku sedanje vojne je imela Anglija na oceanih transportnih ladij za 17.8 milijona brt. Kasneje je pridobila več milijonov ton ladij okupiranih držav. Pod angleško zastavo je plulo blizu 40 milijonov brt. ladij, ki so uvažale v Anglijo biaga v iznosu 70 milijonov ton. Od lanskega septembra do letošnjega 30. okt. h? bilo potopljenih po nemških podmornicah 3.714.000 ton ladii. po minah in letalih pa 3,448.000 ton. Skupaj torej je pomorska vojna terjala 7,162.00 ton ladij. i:ar je mnogo mani neao 1917. Dr. Fran Kulovec naslednik dr. Korošca Pod,3»e Jssdnik vlade in vod te^ Hrvatov dr. Vladko Maček v slovo poko nemu državniki Poročali smo že o veličastnem pogrebu dr. Korošca, ki se je razvil od ljubljanske stolnice k zadnjemu počivališču na Navju pri Sv. Križu. Od pokojnika so se v toplih besedah poslovil knezoškof dr. Tomažič, v imenu vlade podpredsednik dr. Maček, beograjski župan Tomič, minister dr. Miha Krek, ljubljanski župan dr. Jure A d 1 e š i č, predsednik Prosvetne zveze dr. L uk m a 11 in ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek. Dr. Maček je dejal: »Materi zemiji izročamo tisto, kar od dr. Korošca pripada zemlji. Gospod Bog le vzel k sebi njegovo dušo, nam pa je pustil spomine na njegova dela. Dr. Korošec je kot mlad politik stopil v prve vrste borcev za svobodo malega, toda žilavega slovenskega naroda. V moški dobi doživlja polom tisočletnega cesarstva, doživlja svobodo slovenskega naroda, toda s pronicljivim očesom državnika takoj pojmuje, da mali narodi sami ob sebi ne morejo obstajati; dela tisto, kar je najnaravnejše: sodeluje pri ustvarjanju skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vsak porod je težak, pa tudi dr. Korošcu ni bilo lahko voditi politiko. Tako vidimo, da sta v vsem političnem življenju vodili dr. Korošca dve ideji: prva je i-deja slovenske narodne individualnosti, druga ideja pa je bila trdnost skupne domovine kraljevine Jugoslavije. Zato moramo po dobi, ki je po vseh peripetijah končno vendar prišlo do sporazumevanja Srbov in Hrvatov naglasiti, da ima tu velike zasluge dr. Korošec. In ko stoje Srbi, Hrvati in Slovenci proti vsakemu kot trden, neprodoren zid, ima velike zasluge dr. Korošec. V imenu kraljevske vlade kličem: Večna slava dr. Korošcu. * Po pogrebu se je včeraj popoldne zbral banovinski odbor JRZ k širši seji ter izvolil za novega predsednika in naslednika dr. Korošca bivšega ministra in senar torja dr. Frana Kulovca. Podpredsednik stranke bivši minister dr. Franc Snoj, tajnik minister dr. Miha Krek, blagajnik Marko Kranjec. Novi predsednik slovenske JRZ, dr, Fran Kulovec se je rodi! 1884 v Dolenjih Sušicah pri Toplicah na Dolenjskem. Za glavnega tajnika bivše SLS je bil izvoljen 1919. ko je izvedel strankin statut in avtonomistični program. Od 1922 do 1927 je bil poslanec novomeškega okraja, od julija do novembra 1924 kmetijski minister. Na istem mestu je bil tudi od febr. do aprila 1927. Živahno se je udejstvova’ v zadružnem gibanju in Kmečki zvezi. Po 1. 1934 je dr. Kulovec znova posegel aktivno v politiko JRZ 1938 je bil ponovno izvoljen za poslanca v novomeškem okraju. Mandat je odložil v korist svojemu namestniku. Dr. Kulovec je znan kot vnet pobornik sodelovanja s Hrvati in politike sporazuma, zato je njegova izvolitev naletela v Zagrebu na topel odmev. 2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere Gospodarske vesli Gozd - naš prijatelj in zaščitnik V današnji dobi izredne draginje in konjunkture so se dvignile tudi cene lesu, kar je nujno vodilo k večjemu izkorišče-vanju gozdov, ki predstavljajo tia.š največji narodni zaklad. Ker pa se v dravski banovini seka mnogo več lesa, kakor ga je nujno potrebno za domače potrebe ter se po rekah, železnicah in tovornih avtomobilih izvaža izven banovine. obstaja resna nevarnost, da nam bo, kljub uradni zaščiti, lesa zmanjkalo, (iola pobočja bi vsekakor kvarno vplivala ter pretvarjala rodovitne predele v nerodovitne. Spomnimo se samo našega Krasa! Zato mora vsak lastnik gozdne površine pravočasno poskrbeti za trajnost gozda. V decembru, ko priroda počiva, je pač največ časa za razmišljanje o obnovi posekane gozdne površine. Zato podajamo tukaj nekaj smernic. Gozd se obnavlja s semenom ali sadikami. Najboljše je pač ono seme, ki si ga gospodar sam nabere s primerno selekcijo, dočim je v trgovini kupljeno seme mogoče iz predelov, ki po svojih klimatskih razmerah ne odgovarja podnebju in tlom našega gozda. Sadike si gospodar oskrbi sam ali pa iz kakšne bližnje gozdne drevesnice. Posestnik manjšega gozda bo stremel za tem, da bo v njegovem gozdu zastopano različno drevje. Mešan gozd mu bo tako z gospodarskega stališča najbolj koristi! ter bo najbolj zavarovan pred mrčesom, vetrom, požarom in različnimi drugimi nezgodami, ki mu lahko napadejo gozd. Posestnik večjih gozdnih površin bo pazi! na pravilno sortlzacijo gozdne površine. Vsaka drevesna vrsta zahteva drugačne pogoje tal, vlage, svetlobe, toplote itd. Vse to je treba upoštevati pri obftovi gozdne površine, zato je temeljito posvetovanje s strokovnjaki zelo koristno. Vsak lastnik gozda bi naj vodil posebno gozdno gospodarsko knjigo. V njej bi naj ime! spravljene vse važnejše listine, ki se tičejo gozda, kot n. pr. kupne in prodajne pogodbe, posestno polo, izpiske i/ zemljiške knjige ter prerisek katastrske mape. Gospodar, ki inut vse te listine v redu shranjene, lahko vodi natančno nadzorstvo nad stanjem gozda. V decembru si vpiše v svojo gospodarsko knjigo vse podatke, ki se nanašajo na sekanje in pogozdovanje, na nakup in prodajo, ki je v zvezi z gozdom. Ko tako zaključi svoj letni račun o dobičku, ki ga prinaša gozd, naj tudi premisli ali je preteklo gozdno gospodarstvo pametno in smotrno tudi za bodoča leta. V izkoriščanju gozda mora vladati neki načrtni red. Ne samo izkoriščevatije gozdne površine, ampak tudi skrb za obnovo, za naraščaj in bodočnost. Smotrno sekanje v gozdu je le takšno, ki nam nudi leto za letom stalne dohodke, ki ne usahnejo po par letih. Zato mora vsak lastnik gozda točno vedeti, koliko gozda mu prirašča vsako leto, šele takrat bo lahko pravilno izkoriščal gozd s tem, da ne bo prekoračeval površine priraščujo-čega gozda. Tak način gozdnega gospodarstva mu bo omogoči! trajne dohodke od stalnega in trajnega gozda, kakor ‘e n. pr. jemljejo obresti od nedotaknjene glavnice, ki ostaja neprizadeta še za pozne potomce. Jasno je. da je v letih ugodne konjunkture izsekovanje gozda večje, deloma zato. ker v teh letih prinaša les več dohodkov, deloma zato, ker so tudi potrebe gospodarja v teh letih z ozirom na nabavno ceno višje. Da pa s tem ne trpi preveč gozdna površina je prva dolžnost gospodarja, da spomladi poskrbi za primerno in obsežnejšo obnovo posekane površine ter v zvezi s tem vsaj nekaj let omeji nadaljnje izsekovanje gozda le na nujni minimum. Ustanovitev Zveze hrvatskih mest KRUŠNE KARTE PO VSEH HRVATSKIH MESTIH Te dni je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor Zveze mest na Hrvatskem, ki ga je vodil predsednik zagrebške mestne občine g. Mato Starčevič. V interesu napredovanja in skupnega reševanja mestnih problemov so ustanovili Zvezo mest Banovine Hrvatske. Za prvega predsednika je bil izvoljen zagrebški župan Starčevič, za podpredsednika pa splitski župan Brkič In osješki župan Vukovac. Sprejeta so bila pravila, ki določajo, da je poglavitna naloga Zveze, kot vrhovne hrvatske komunalne ustanove, skrb za skupne pravice in interese občin in čim svobodnejšega in naprednejšega razvoja občinske uprave in to tako glede na javno upravo, kot glede na javno gospodarstvo vobče. Sedež Zveze je v Zagrebu, njen delokrog pa področje banovine Hrvatske. Skupščina jb razpravljala tudi o vprašanju odnosov z Zvezo mest Jugoslavije ter se izrekla za nadaljevanje razgovorov s to vsedržavno zvezo. Po končanih razgovorih bo predložen skupščini hrvatskih mest konkreten predlog o ureditvi teh odnosov. Med sprejetimi predlogi na merodajna mesta, je tudi predlog, naj bi banovina plačevala vsaj 50% izdatkov za mestne policije, ki ponekod izredno veiiko stanejo. Tako je bil naveden primer iz Osijeka, kjer znašajo stroški za mestno policijo letno 5 in pol milijonov. Izjavili pa so se tudi proti avtomatičnemu pridobivanju pristojnosti, češ da bo to spet povzročilo nepredvideno obremenitev mestnih proračunov. Zastopniki mest so obširno obravnavali tudi vprašanje prehrane v hrvatskih mestih. Vprašanje preskrbe z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebščinami je že sedaj v nekaterih hrvatskih mestih zelo pereče. Tako so pregledne komisije v Vukovaru ugotovile, da znašajo rezerve hrane le 4 in pol vagone in od tega je bil vagon tranzitno blago. V Vukovaru -so že uvedli krušne karte in pečejo kruh iz 70% pšenice, 20% koruze in 10% krompirja. Skupščina je po daljši razpravi sprejela sklep, da se uvedejo krušne karte v vseh hrvatskih mestih ter se v zvezi s tem glede nadaljnje preskrbe mest stopi v stike s »Pogodotn«. Glede prehrane »bo še posebna konferenca. g Prodaja kož drobnice je zastala. Izvoz ji' bil usmerjen le izključno v Nemčijo, s katero pa so bile domenjene tako nizke cene. ki so bile precej nižjo od cen na domačem trgu. Prizadeti pričakujejo, da se bodo cene za izvoz v Nemčijo popravile ter se bodo tako razprodale še preostalo količine kož drobnice. Kože večjih živali pa so lakoj našla kupce, saj so domače tvornice kož pokupile vse razpoložljivo' zaloge. INDUSTRIJA RIBJIH KONSERV V DALMACIJI je producirala letos komaj 30 odsl. normalne letne produkcije, ki je znašala 10.000 zabojev. Vzroki leže v pomanjkanju pločevinastih škatlic, surovin za konservira-nje in Uidi slabega ribolova. Letos so izvozili samo nekaj malega konserviranih rib, kajli celokupna produkcija ni zadostovala niti za redni domači konsum. Sedaj dobivajo samo nekatere tvornice po ovinkih potrebne surovine iz Amerike in nekaj malega tudi iz Nemčije, za prihodnjo leto pa napovedujejo sploh ustavitev dela, ker bodo nabavljali surovine še ležje. U M velikih vojvodinskih mlinov je osla« vilo obratovanje. Za vzrok svojega kora- ka navajajo g 1SA0 m pomanjkanje pšenice, gradbenega lesa za llalija bo prepeljal iz Šibenika italijanski parnik billa“ ..Si g. Program poletne setve v Romuniji ub- sega povečanje krompirjevih polj na 150.000 ha, lan bo zasejan na 80 do 100.000 ha, konoplja na 100.000 ha, bombaž 30—40.000, sončnice na 320.000 ha. g Sladkorno peso v arktičnih področjih je uspelo vzgojiti Sovjetski Rusiji. V lcnin-gradskem področju je dala pesa na poizkusnih poljih 17 do 19 odst. sladkorja. Na. I ha so' pridelali 050 q pese. Uspeli pa so poizkusi celo v jakutskem področju v vzhodni Sibiriji, ki ima izredno ostro arktično klimo. Posamezni komadi sladkorne pese so tehtali tu 0‘50 kš in zalo smatrajo, da so ludi na tem področju dani vsi po-pofioji za redno pridelovanje sladkorne pese. g One argentinske živine so padle zaradi vojne v toliki meri, da je postala reja živine nerentabilna. Zastopniki rejcev so obiskali podpredsednika države ter zahtevali ,da se lovarne za konserviranje mesa podržavijo ter poveča odkupovanje živine. g 20 ovnov merino pasme, v vrednosti 160.000 levov je darovala nemška družba ,Wotizag“ za izboljšanje kvalitete, blagu, ki se proizvaja na Jugovzhodu,\ bolgarskemu poljedelskemu ministrstvi' Trbovlje v višji draginjski razred! Poročali smo že o akciji trboveljskih državnih uradnikov in nameščencev, ki želijo merodajnim In odločilnim krogom prikazati krivičnost dejstva, da je naše tiajvečje industrijsko središče še vedno v tretjem draginjskem razredu, četudi po Indeksu cen koraka vzporedno z Ljublja- odnosno drugem draginjskem razredu. Vsekakor pa so Trbovlje mnogo dražje od vseh ostalih okrajnih sedežev v naši banovini. Zato pričakujemo, dS bodo Trbovlje uvrstili v višji draginjski razred. V naslednjem podajamo nekaj cen z dne 1. novembra t. 1. v potrditev naših no, Mariborom in Celjem, ki so v prvem, trditev. Trbovlje Ljubljana Maribor Celje Vovo mesto Črnomelj M. Sobola Mleko 3,— 2—2.50 3-3.50 2.50 2 2.50 2.50 Surovo maslo 40.— 36—40 34—40 40.— 48l— 40.— Govedina 16—18 16—18 16—18 16—18 16—18 16.— 14—18 Teletina 22—2 4 18.— 16—18 18 — 14—18 18.— 13—22 Svinjina 22—24 18—24 18—21 20—22 18—21 22,— 12—20 Piščanec 25.— 16—30 14—20 18—22 15—20 16.— 12—16 Jabolka 10.— 10 — 5—12 8.— 8—10 10—12 5—6 Milo za pranje 20.— 16.— 14—18 16—17 16.— 16—19 14—16 Krompir 2—2.50 1.50—2 1.60 2.— 2. 1.50 1.25—1.50 Predolgo bi bilo navajanje vseh cen. Že zgornji primeri kažejo, da so Trbovlje upravičene, da se prošnja za uvrsti- tev Trbovelj v višji draginjski razred vzame z vso uvidevnostjo v pretres. W. E. Barthell: ZENA V DŽUNGLI Bksoiiinl rommn ix INDIJE James Wilgard se je vzravnal in se obnašal, kakor da hoče spregovoriti ljudem. Potem je zmignil z nameni; ustna kota sta se povesila — no prezirno, temveč grenko. Ali mu niso vse te duše tuje? Ubogi ljudje, oropani že v materinem telesu! Vsak posameznik teli revnih mož tu uničujoča obtožba! James Wilgard ni bil strahopetec. Zgoraj, onstran Atlantika, je pogosto stal sredi mezdnih bojev in stavkajočih kopic svojih delavcev, s pestmi pred svojim obrazom, s kletvami v ušesu. Toda ni se tresel. Pustil jih je divjati, skočil na kuko klop ali poveznjen kotel in jim povedal, kar se mu je zdelo prav. — Kaj je bilo vse tisto proti tej nemi množici? — Tani se je merilo njegovo bistroumje z bistroumjem delavcev in njihovih vo diteljev — enak proti enakim — tu pa.. Ta strašni mir, ta nemi očitek, — ali ni to strašnejše od najbolj divjega rjovenja? Kaj naj reče tem ljudem tu? Ne, k njim- ne vodi noben most, tudi če bi go vorl! tisoč ur... Zato je molčal. Naglo pogleda svojega nečaka. Potem je napravil z rokami kretnjo proti obema stranema. Brez besed so se mu umaknili najbližji; stvorila se je ulica. Pogoltnila je oba moža, ta tujca, ir se za niima zopet sklenila kakor že- lezen obroč. Tako sta prišla do vrat tovarne. Nenadoma se dvigne pred Jamesom rjava pest. Mlad človek s temno spačenimi potezami mu je zamrmral nekaj besed med širokimi ustnicami. Jeklc^ se je lesketalo v poldtmsketn soncu med umazanimi prsti. »Hallo!« mu zakliče James svareče in dvigne roko. Vendar prepozno — cev samokresa se je naravnala na njegovo čelo. Nagons-ko skoči Fred naprej, toda kakor je hitro segel po orožju lndca, ni mogel več preprečiti dejanja. Strel je jeknil, in krogla, odklonjena z njegovo lastno roko, je zažvižgala Fredu Wilgardti na sredi skozi čelo. Kakor da b! se rjavi možje naokoli zmanjšali za palec, se je potuhnila množica pri nepričakovanem strelu; potuhnila se je in se začela razhajati, nemo, plaho, zagrizeno. Vsakdo je veael, ka] bo zdaj sledilo. Vsakdo je že okusil, kako oblast kaznuje domorodno množico, če se Iz nje dvigne roka po kakem belcu. V nekaj trenutkih je bil prostor pred predilnico prazen... Brezobzirno je žgalo sonce na sivola-ISfega Američana, ki se je sklanjal nad ! mrtvim. Malo nato je drvel NVilgardov avto v Bungaloo. Noben človek, nobena žival se ni pokazala na cestah —- ves Balasor je bil kakor izumrl. * Predpoldne tretjega dne je itašio majhno karavano jezdecev na poti po stari stezi, ki vodi iz Dardsbilinga v gorsko pokrajino Sikkim in ki je poznana kot prastar dohod v Tibet. Za Agnes je bil nenavaden užitek, sedeti v sedlu skrajno previdno vzpenjajočega se majhnega gorskega konja. Tudi Beata se je dobro držala. Vodnik, čigar konji so bili in ki je korakal med obema živalima ter ju držal za uzdi, je skrivaj občudujoče pogledal zdaj lepo ženo. zdaj dekleta. Zadal sta jezdila Ohagira Musimv/alli, hišnik, in Mawasa, služabnica; obilni Ghagira boječe in negotovo drsajoč, lahka Mawasa kakor kak dečko. Dan je bil krasen; neskončno čisto se je svetilo nad njimi globoko modro indijsko nebo. Na obeli straneh poti so silile kvišku smreke, ki so se jim pridruževale tudi palme. Tu in tam je žuborela voda. Sonce se je dobrikalo okoli udov. Nato je vodila pot v dolino. Trate so se zeleno vtihotapile na pobočja. Metulji so nihali po višavi — in daleč, in vendar prljem-ljivo blizu so se dvigale velikanske stene Himalaje proti nebu. Opoldne so počivali v senci palmovega gozdiča, medtem ko sta Ghagira Musim-walli in Mawasa pripravljala kosilo In potem kavo. Agnes je igrajoče tekala okoli, plezala na griče in skale, oprezovala za hrošči in metulji, opazovala Musimvvallija in Ma-waso ter končno legla na široko razstrte odeje, z laktmi pod tilnikom, zroč skozi trepalnice proti jasnemu nebu. Iz zamišljenosti jo je prebudilo Ma\va-siuo svečano naznanilo, da je kosilo gotovo. — Popoldne je bilo še krasnejše; še bolj čisto, še bolj svečano se je bočil0 nebo in gore. Sneg se je veličastno lC' sketal. Steza je vodila zopet navzgoi': proti šesti uri so dosegli majhno, skrito budistično vas. Prebivalci so prišli 111 strmeli; Ghagira in konjevodec sta P°' stavila dva šotora. V eneni so spale Bea-ta, Agnes in Mawasa, v drugem Musim* \valli in vodnik. Ghagira je iztrgoval od budistov kokoš, riža in paradižnikov letni „,i. •„ i ■ pos. sin Jakob Franc iz Hudinje pri Vi- p /vočni kino Ptuj predvaja danes m j , , .,5k,lni sin skok Stanislav iz ,iulri .»Narcisa . hhn vedre komike mj lir4w pri Vitanju. I. septembra sta v i Piklovi gostilni v Loški gori z nožem za- Verač. Janko. Ir«, bodla hlapca Janeza Benedičiča v Irebuli, dva druga .pa poškodovala. Benedičič je v celjski Imlnišniei umrl. Obsojena sla bila zaradi prekoračenega silobrana, .lakob Frane na 14 mesecev, Slanislov Skok pa na 7 mesecev strogega zapora. duhovitosti p Poročil se. jr pomočnik v Ptuju, z gdč. I!urico \ovoscl iz Vel. Gorice pri Zagrebu. p Geomorfološkl opis Sr. Haloz. Kolarič Franc iz Spuhlje. je napisal zanimivo razpravo o Halozah. V šfc neobjavljenem de- j Iu obravnava gcomorfološki opis Sp. Ha-! <■ Kolporterje sprejme uprava ..Večcrni- loz. j ka v Celju. Po možnosti sc naj javijo sta- p Cene mesu avgustu I. 183)1, In sedaj, t rejfii. Govedina je bila od 7 It din. sedaj od c h Sokola.nialiee. Božičnico za revno 18—22 din; teletina 10 din, sedaj od 18—2flideco priredi društvo v nedeljo 22. I. m , din.; slanina 14 din, sedaj 30 din; svinjini* 1 ob 14.30 v dvorani Nar. doma. Deca lm 13 -1(1 din. sedaj do 21 din. Podražitev zna-; obdarovana in pogoščena. 31. l. m. ša preko 100 odstotkov. priredi društvo običajni sokolski Silvi*« ; sf,.ov večer. Celje --------—— -----------------:------------------- Odlikovanje slikar la urof. Sirka. Pol . ° V Stopičah pri \oyem mesili sla dospe kovanje iz Beograda. Predsednik CIvT je pripel odlikovanemu umetniku Sirku na prsi ml sv. Save, mu izročil diplomo tor mu prisrčno čestital. c Šolske maše — /adušniee za |x>k. dr. Anionom Korošcem so bile včeraj v celjskih cerkvah. Po mašah je imela šolska mladina komemoracije na zavodih. Včeraj ob S. je bila v opatijski cerkvi oficielna maša zadušnica. ki so ji prisostvovali zastopniki oblasti ler mnogoštevilno občinstvo. c. Prešernov večer bo jutri ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu je predavanje književnika prof. dr. 1.. Le-giše, recitacije i er petje Prešernovih pesmi. Pela bo gdč. K. Miillerjeva ob sprcmljeva-liju ge. Mirce Sancinove ler Celjsko pevsko društvo. V sejni dvorani Mesine hranilnice pa je od danes do petka razstava vseh izdaj Prešernovih poezij in literature o Prešernu. Na ogled sla tudi dva Prešernova rokopisa. c Opozarjamo vse rezervne oficirje iu vojaške uradnike na obvezno predavanji komandanta polka, ki Ihj v petek. 20. t m., ob 20‘30 v Oficirskem domu. Vodila se bo evidenca. Po predavanju družabni večer. c Mesnice In stojnice budo v nedeljo. 22. I. m. obratovale do 11. dop. c S sekiro je udaril pa (‘lavi v prepihi 4llelnega delavca Karla SkOberneta iz Gaberja njegov sin in ga močno poškodovat. nika in trgovca Milena Maluškova in narednik Vlado Simič. o NajslarelSa poštarica je umrla v Semiču, '.12 letna ga. Ana Kaflnnova. ki je bila pred 57 leti poštna upraviteljica v Semiču. o V vasi Vrhovo pri Itadcčah se je pojavila doslej nepoznana prašičja bolezen; ki j.' povzročila precejšnjo škodo. Nenavadna nalezljiva bolezen sc je izredno liilro razvita in mnogi vaščani s > bili prisiljeni prašiče predčasno zaklali. Živinozdravnik je bil takoj poklican, da preišče obolele ščelinarje. o I slrelil se je po nesrečnem naključju v Bogačici na Krškem polju 12 letni jm>-sestniški sin Ivan Rak. Igral se je s starinskim samokresom, ki se mu je sprožil in ga usmrtil. o /nuno posestvo iu nekdanji) gostilno Mesaričevih v Selnici ob Dravi je kupit g. Maister Ivo, kmet z Boča. V predvojnem času so pod streho Mesaričevih imeli Slovenci svoje shajališče. Prav radi so bodili .tu sem 'tudi Mariborčani. Selniški Sokol je linel v Skednju prvo lelovadnieo in prvi liaslop o Divjačino v Pomurju je uničila lanska huda zima. Te dni je bil velik lov« 25 lovcev je ustrelilo komaj 152 zajcev, dočim so jih lani nad <100 n Jugoslovanski admiral Vikerhauser j,: te dni umrl v Zemunu. Pokopali so ga r. velikimi vojaškimi časlmi. Poroka na operacijski mizi V splitski bolnišnici so te dni operirali delavca Anta Maletiča ki je po nesrečnem »slučaju padel \c vlaka in se nevarno poškodoval. Morali so mu odrezati roko v ramenu. Ker je bila velika nevarnost za njegovo življenje zaradi precejšnje izgube krvi, sta ponesrečenec in njegova mlada nevesta izrazila željo, da bi se kar v operacijski sobi poročila. Bol- nišnično vodstvo je tej želji ugodilo in poklicalo duhovnika. Ta je -opravil nenavadno poroko, -saj v svoji duhovniški praksi .še ni nikoli poročeval človeka, Id je bil na operacijski mizi. Operacija ie uspela in Maletič je sedaj že izven nevarnosti ter sc bo lahko kmalu vrnil v objem mlade žene. pa čeprav brez ene roke. Tožba za milijonsko dediščino haremske lepotice Za izplačilo enkratnega izrednega pri- na Totnaševiča. Podjarmili so Bosno ter spevka je zaprosila v imenu rudarskega' n delavstva H. Rudarska skupina generalno v suženjstvo nad 100.000 I3o- direkciio TPD, v Ljubljani, ki naj bi se izplačal še pred božičnimi ornzniki. izplačal še pred božičnimi prazniki. Novembra je reševalni oddelek trboveljskih gasilcev interveniral v 20 slučajih. V bolnišnico Bratovske skladnice ji' pripeljat 10 moških in 7 žensk. Preloženo predavanje. Predavanje, predsednika dobrovoijcev .terasa „Ob 25 letnici albanske Golgote" ki hi morala biti preteklo soboto v Sokolskem domu, je prežene na prihodnjo soboto, 2t. t. m. Leta 146.3 so Turki prodrli do Jajca iti j zelo velikodušen ter podaril staremu Do-ubil^ zadnjega bosanskega kralja Stjepa-! breti milijonska posestva v okolici sedanjih Koričanov v Bosni, la posestva so imeli tudi Dobretini potomci, čeprav so si morali večkrat s sodiščem priboriti pra- sancev in Bosank. Med njimi je 4>ila tudi mlada lepotica Lilijana Dobreta iz bosanske vasi Koričani Lepa Bosanka je prišla kot sužnja k sultanu Mehmedu II. v Carigrad. Sultan je bil lepotici zelo naklonjen. Bila je prva med ženami v njegovem haremu. Ko ga je Lilijana nekoč prosila, naj pomaga njenemu siromašnemu očetu. Sultan .ie bil vice. Dobreta je imel toliko potomstva, da so sedaj vsi občani Koričanov lastniki ogromnega veleposestva. Ker so pa pozabili vpisati od sultana Mehtneda 11. pridobljene pravice, jim .ie sodišče v I ravniku pred leti zavrnilo tožbo. Tako so se Koričani zaman dolgo vrsto let prav dali za milijonsko dediščino haremske lepotice. « Zan m vostt Pretresljive slike z albanskega bojišča .Italan so branili Argyrokast'o kot levi" — „Teh fantov e škoda, da so moral, umreti!" Dopisnik »United Press« je poslal svojim listom daljše poročilo o svojih vtisih v bitki, ko so grške čete v naskoku zavzele Argyrokastro. Dopisnik, ki je sam sodeloval pri vseh vojnih operacijah v južni Albaniji, pravi med drugim naslednje: »Slavna italijanska Legija smrti je zares častno ovekovečila svoje ime. Imel sem priložnost, da sem to spoznal, koso Grki napadli utrjene položaje pri Argy-rokastru. Bitke so bile ogorčene. Na lastne oči sem videl na stotine m stotine mrtvih na vzpetinah okoli utrdb in v samih utrdbah. Grške čete so trikrat prebile pot do podnožij utrjenih gričev, a so bile trikrat odbite. Grško poveljstvo je ponudilo Italijanom ultimat, naj se vdajo. Namesto odgovora so Italijani izstrelili salvo iz svojih lahkih topov. Eden izmed grških častnikov mi je dejal: — Italijani so branili te pozicije kot levi! Grške bolničarske čete so bilepreoblo-žene z delom, toliko je bilo grških in itali-jansih ranjencev. Žene, ki so trepetajoč prebile zadnje dni na cestah in po gozdovih, so prišle po umiku italijanske vojske na bojišče in pričele pomagati. Parale so kose svoje posteljnine in oblačil, da so iz njih napravile obveze. Najmlajše med njimi so neprestano ihtele ob pogledu na mrtve in ranjene Italijane, ki so ležali po gričkih in poljih Slišal sem, kako je ena izmed njih, ki je posebno vneto pomagala, neprestano sama sebi govorila: — Teh fantov je bilo zares škoda, da so morali umreti! Albanci so pomagali Grkom pri pokopavanju padlih vojakov in pri zbiranju vojnega materiala in plena. Vse. kar so nabrali, so odnesli v trdnjavo, na kateri je vihrala bela zastava. Ko so že vse pospravili, sem videl, kako se podi po poljih in njivah na stotine otrok, ki so iskali neeksplodirane granate. Mesto samo je sorazmerno malo trpelo. Močno deževje je samo sproti gasilo požare. Sicer pa so hiše na glavni ulici kot prerešetane iz mitraljezov.« Drugi dopisnik iste agencije pa takole opisuje dojme iz grškega vojnega tabo' rišča: »Bil sem z grškimi četami, ki so prehajale v boj na skrajni točki severno vzhodne fronte. Črn sem jih, kako prepevajo pesem »Tipperary« v novem grškem prevodu, v katerem e Tirana zamenjala prvotno ime irskega mesta. Voditelj skupine k; je prepevala, mi je pripovedoval da se je v grški vojni boril skupno z Angleži. Da mi to dokaže, mi je odpel »Tipperary« v francoskem prevodu. Poleg municije in orožja so ti vojaki nosii s seboj velike zaloge sena za mezge in pa odeje. Mask nimajo Proti strahovitemu mrazu se varujejo na ta način, da si ovijejo glave z volnenimi rutami. Njih hrana je silno skromna Srečni so. če dobijo na dan vsaj en cel obrok, ki sestoji iz črnega kruha, olia in kozjega sira. Olive in pivo je za grškega vojaka to. kar za angleškega čokolada in marmelada. Vino je zelo redko, prav tako tudi cigarete. Bogati Grki so dali vojski na razpolago svoje lusuzne avtomobile. V prevoznih kolonah je često videti, kako med kamioni drsi tudi elegantna limuzina, polna vojakov, municije in živeža. V krajih, ki ležijo blizu fronte, ne vidite ženske ocebe. Med Korčo in prvimi frontnimi linijami vidite tu in tam kako starko. s^Ho in razcapano oblečeno. Mlade žc in dekleta so se poskrile in razbežale po gorskih in hribovskih naseljih.« Letalski izvidnik s fotografsko kamero mm % % ;■> ■■ Angleški letalski izvidniki imajo poleg brzostrelnih pušk tudi moderne fotografske kamere. Na svojih poletih nepre stano snimajo vsak objekt, ki bi bil količkaj važen iz stra tegičnlh razlogov ter kot tak pripraven objekt za bom' bne napade. Z lelali pobi*a°o volkove Po prostranih severno ameriških prerijah in pašnikih se prosto pase na tisoče in tisoče goveje živine. V zadnjem času pa so se s severa približale cele trope lačnih in krvoločnih volkov, ki neprestano nanadajo živino ter jo neusmiljeno koljejo Živinorejci so poskusili vse proti krvoločnim napadom volkov, toda zaman. Slednjič so segli še po letalu. In stvar se je odlično obnesla. Mala. dvosedežna letala neprestano brnijo nad prostranimi pašniki. Poleg pilota sedi v letalu še izurjen strelec, ki z brzostrelno puško strelja na volkove. Letalo se spu- sti, čim zagleda večjo tropo volkov, prav nizko, strelec pa prične sipati krogle na volkove. Poročila pravijo, da so na ta način že močno iztrebili nadležne volkove. — Zakaj jočeš, fantek? — Teta je padla po stopnicah! No, tako hudo menda ne bo, kajne? — Ne, ampak pretepla me je, ker sem se ji smejal! Arabska legenda o vinu Še pred davnimi stoletji je bila med Arabci udomačena naslednja legenda o nastanku vina: Ko je naš »oče« Noje posadil vinsko trto, je prišel iz pekla sam vrag ter jo najprej polil s pavovo krvjo, Ko je mlada trta pognala prve brste, jo je vrag polil z opičjo krvjo. Ko pa so slednjič pričeli grozdi zoreti; je vrag spet prišel in polil grozdje s svinjsko krvjo Trta pa je zares dobila lastnosti treh različnih živali. Ko človek po meri zaužije vino, mu požene rdečico v lica ter izpremtnja barve kot pav; ko še globlje pogleda v kozarec, postane vesel, razigran, poskočen; ko pa se dodobra napije, čestokrat zdrsne na ravan svinje, kloni, težko diha, maje se in zaletava, pada in se čestokrat povalja tudi po blatu. OTROCI V PEPELU Kirgiške matere ne polagajo svojih otrok v zibelke ali posteljice, kot je to navada pri nas Evropejcih, ampak v kup pepela, ki malčke varuje pred mrazom. Kirgizi radi tega navadno kurijo z ro-gozo ali pa podobnimi snovmi, ki dajejo mnogo pepela. S kislim zeljem nad bakterije! Anton P. Čehov: Hrama »Pavel Vasilijevič — Pavel Vasilijevič — Pavel Vasilijevič, neka dama je prišla in hoče z vami govoriti«, je javil sluga. »Celo uro že čaka . . .!« Pavel Vasilijevič se je prav kar malo na-dremal. Ko je slišal o dami, je zaporegnil obraz in dejal: »Vrag jo nesi! Povej ji, da sem prezaposlen.« »Petkrat je že bila tu, Pavel Vasilijevič. Pravi, da mora navsak način govoriti z rami. Pa še joka.« »Hm . . . Naj bo, odpelji jo v sobo.« Pavel Vasilijevič si je oblekel suknjo brez kakršnekoli naglice, vzel v eno roko pero, v drugo — knjigo, napravil obraz, kakor da bi bil res kdo ve kako zaposlen, ter stopil v kabinet. Obisk ga je že. čakal: velika m polna dama z rdečim in rejenim obrazom in z naočniki na nosu. Ko je opazila gospodarja, je zavila oči in sklenila roke kakor k molitvi. »Gotovo se me ne spominjate. Vsa srečna sem bila, ko sem Vas spoznala pri Hruckij sevih . . . Pišem se Maruškina.« »Aha ... hm . . . Sedite, prosim! S čim vam naj ustreženi? »Poglejte, jaz ... Ne spominjate se me . . Pišem se Maruškina . . . Poglejte, velika častilka vašega talenta sem in čitam z zadovoljstvom vaše sestavke . . . Nikar ne mislite, Gosposki ulici do Vinarske šole in nazaj do Vodnikovega Irga. Denarnica je iz rjavega usnja, v njej so bili štirje pelstotaki. 3 MAKO PERILO za dame in gospode v veliki izbiri ugodno iz modne trgovino MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova cesta 23. m Zla! poročni prstan je našel na hodniku irgovine Pinter & Len ar d trgovski pomočnik Edvard Ilernah z Betnavske ceste. V prstan je vgravirano ime Iva in datum .»0. IV. 1936. Prstan se dobi na policiji. m Siv trenchcoal je izmaknil neznani storilec mehaničarskemu pomočniku Josi-sipu Zalarju iz delavnice njegovega delodajalca za časa njegove enomesečne odsotnosti iz Maribora dne 18. novembra. Oškodovanec se je šele sedaj vrnil ter latvino prijavil. 3 Delavstvo tekstilne tvorni ee Marko ROSNER se lem potem naj srčneje zahvaljuje svojemu g. seru za opetovano obdaritev z živili (mast in moko) in mu izraža svojo udanost. ’ Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 14. do vključno 20. decembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, telefon 22-13. — k w— m m a———— Narodno gledališče Sreda. 18. dec.: zaprto. Četrtek, 19. dec., ob 20.: „Ples v maskah”. Premiera, Gostovanje gdč. Vere Majdi-čeve. Petek, 20. dec.: zaprto. Sobota, 21. dec,, ob 20.: „lsa cesaričin ukaz". Znižane cene. Nedelja. 22. dec., ob 15.: „Petcrčkove poslednje sanje". — Ob 20.: „Na dnu“. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad. ,,Habakuk", prihodnja glasbena novost pod taktirko dirigenta Herzoga, v Hara-stovičevi režiji, je zelo zabavna burka s peljem in veselimi kupletnimi vložki. ,.Habakuk" je najnovejše delo znanega avlorja ljudskih iger dr. Doboviška. Uglasbil ga je islotako znani glasbenik Radovan Gobec. * Grajski kino. Sredo in četrtek prekrasen film „Sončnl vzhod". Film katerega mora vsakdo videti. Kupite vstopnice v predprodaji. 3 Esplanade kino. Danes zadnjič velefilm „Deževje prihaja". Četrtek „Tri Kodoni“ odličen nemški velenapeti film. * Union kino. Samo v sredo „Pa-| stir Kosija", največja filmska senzacija iz današnje Rusije. Zabava, smeh, izborna glasba. SK Železničar je sklenil, čim bolj propagirati drsalni šport v Mariboru, ki ga je v zadnjih letih zajelo že nekako mrtvilo, ter bo povabil v kratkem v Maribor po eno hokejsko moštvo iz Ljubljane in Zagreba. Vstopnina na drsališče bo jako popularna, tako da bo dostopno tudi mladini in gospodarsko šibkejšim prijateljem drsalnega športa. Polnjenje z batom Pri Soennecken nalivnih peresih je spodnji del prostora za črnilo prozoren. Vi lahko stalno ugotovite zalogo črnila. nalivno pero se dobiva v vseh boljših trgovinah s pisarniškimi potrebščinami m Voz peska »c jo zvrnil na nogo % letnemu posestniku Francu Zamzi iz Svečine ter mu jo zlomil. MALI OGLASI CENB MALIM OOLASOM: V malb oelatlb »tane vsuka beseda 5C par nalmanjia prUtcJblna ta te °sc!ase le din 10— Dražbe, preklici doplsovanl« Id ženltovanlskl oglasi din 1— po besedi Nal. manišl znesek ta te oglase te din12— Debelo Uskane besede se računajo dvolne Oglasni davek ta enkratno oblavo maša din i— Znesek ta male oglase te plačuje tako) orl naročlln. oziroma ta le vooslatl * olsma skupal « naročilom ali pa do ooitnl položnici na čekovni račun It 11.409 — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov te mora priložiti toamka za S din. KAM, KJE? KONCERT nove damske kapele v restavraciji »Ljutomer«. Štibler __________________ 21191-1 SLUŽBO IŠČE SLUŽKINJA za vse išče službe za 1. jan. ali odnosno s 15. jan. v boljši družini brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Poštena«. 21182-3 D D O C e » I d KANC SAMOSTOJNO DEKLE značajna in pridna, stara 21 let, išče zaposlitev, najraje v kakšni ^ prodajalni, trgovini, skladišču a’i slično. Naslov v ogl. odd, lista 21185-3 VAIENCI-(KE) Iščem VAJENKO za gostilno in 1 pikola. Nastop s 1. januarjem. Prednost imajo iz dežele boljših staršev z znanjem nemščine. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 21179-4 Sončno TRISOBNO STANOVANJE se odda s 1. januarjem. Wil-denrainerjeva ul. 17, I. nadstropjem^ 21176-5 S 1. januarjem se odda krasno TRISOBNO STANOVANJE v sredini mesta Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 21157-5 SOBO IN KUHINJO oddam v Studencih. Slomše-kova 9. 21178-5 SONČNO STANOVANJE soba in kuhinja, z velikim vrtom, se odda takoj ali 1. lan v Studencih stalni, čisti stranki, katera bo pazila na hišo; celo primerno za upokojenca Zlata Brišnik, Maribor. Slovenska 11. 21180-5 SOBO IŠČE Novoporočenca iščeta OPREMLJENO SOBO s štedilnikom za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1. januar«. 21189-9 Iščem za takoj LEPO SOBO s posebnim vhodom, kopalnico, v bližini Mariborskega dvora. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Lepa soba« 21184-9 POSEST LEPO POSESTVO z dobrim dovozom se kupi. Cena postranska stvar, samo lepo. Oferte pod »Jadran« na od. odd. »Večernika« 21194-11 Vsakovrstne tukuuUte papir/a In cunj kupuje in plačuje po najviijih dnevnih cenah B. ZELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribor Pobrežje. Cankarjeva tfi Nakupovalnica Kopališka ul. Te'efon 27-43 Iščem LEPO VILO ali HIŠO za nakup. Čisto, solidno. Dopisi pod »Umetnost« na ogl. odd. »Večernika«. 21195-11 Kupim stanovanjsko ali TRGOVSKO HIŠO v vrednosti od 1 do 4 milijonov s primernin* donosom, takojšnje ‘ plačilo. Direktne ponudbe brez posredovalcev pod »Drava« na ogl. odd. »Večernika« 21069-11 OBRT - TRGOVINA TRGOVCI! Dokler le še zaloga, založite se s celimi orehi In medom, dobite v Medarni. Llubliana, Zidovska ulica fi. 2558-13 POTREBUJETE DENAR! Odloženo obleko, čevlle in pohištvo plačuje najboljše »Grajska starinarna«. Vetrinjska ul. 10. 21190-13 Širite „Večernik"! DAMSKE OBLEKE kostum, plašč, čevlji se poceni prodajo. Badlova ul. 7- __________________ 21192-18 ŽENSKI KOTIČEK MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko oerilo najceneje pri Š Ketiš-n Stolna I. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnico. 16799-18 Kdor hoče imeti za nizko ceno močne ČEVLJE ki no propuščaio vode, naj pošlje svoi naslov na ogl. odd. »Večernika* pod »Obuvalo«. 20997-18 Najcenejše in najboljše garantirane TRAJNE KODRE izdeluje samo salon Kosem, MeHska cesta 63. 21186-18 RAZNO VEVERICE. DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem po najvišiih dnevnih cenali. Sprejemam v stroienie in bar vanje. Peter Seinko, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 20774-28 BOŽIČNO DARILO! Harcer roleri kanarčki, odlikovani 2-krat s šampionatom. srebrnim pokalom, z zlatimi in srebrnimi kolajnami in diplomami. Iste pasme se prodajajo tudi plemenito samice, razpošilja se do celi Jugoslaviji. Jamčim za živo dostavo. Vzgojitelj kanarčkov Karel Fledler. Mlinska 21-1. 21006-28 Redilo za svinje preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi rlblo moko. naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35,— din. Glavna zaloga: Lekarna orl Zamorcu. Maribor 2. Gosposka 12 Samoprodcija: IVAN LEGAT-MEHANIK Specijalisi za pisarniške stroje MARIBOR, Vebiajska ul. 30 LJUBLJANA, Prešernova ul. 44 Božiček bode letos obiskoval vse stanovalce mesta Maribora in okolice'100%, obdaril jih bode z zelo koristnimi darili, na primer: z dobro jedačo »n pristno pijačo, z dišečimi cigaretami, lepo obleko, toplimi čeveljčki, zabavnimi igračkami itd. Vse bode nakupil s sredstvi^ ki jih zmore vsakdo. Nasvete najdete v vseh naših časopisih pod oglasi v sredo 11. t. m. ood značko: J. — Božiček mora biti letos v vsaki hiši! — G. MOOERMl VOZIČKI no vseh cinah ;ar dobile brilijante, zastav Ijnlne listke išče nujno za nakup M. llgeriev sin, MIVO Vetrinjska ulica št. Ul MariboriGosposkal5 Prvovrstn; svel. znamke STciNWAY, PORSTER, STINGEL, SEiLER ITD, Hiša klavirjev BOGO MIR DIVJAK Utica kneza Kocha s Spomnite se CliD t v veliki izbiri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 Maribor, Tvrševa 24 pr* nasih mseren* liiOiillK! ku«»,,ite ,,h **r °9,a*u,,| •♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»♦a Aleksandrova ceta 51 Telefon 23-63 MoSko Continental novo otvorjena trgovina josepina Paš Maribor. Slovenska ulica št. 4 vodečih, kvalitetnih, nemških znamk, kakor; Telefunken Lorenz Mende Blaupunkt Radlone Vam olajša nakup Breaobvezno predvajanje Naistarejša, moderno opremljena radio-delavnica! in vse športne potrebščine nudi najceneje za signiranje zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. «r Štampiljke iz gumija in kovin SiptitkaAotv* »Sofra« na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 Telefon 26-85 cistovolneni ševioti za damska in moška oblačila, balonska svila, svileno blago in smučarsko blago Franjo Maribor, Glavni trg kupuje le praktlina berila EAG-RADIO Računski stroji Svan Karbeutz, Maribor, Gosposka 5, Tel. 26-42 Izdajo in urejuje ADOI.l RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d..-predstavnik Sl ANKO Dli 1 LI . J v Mariboru, ue vračajo. — Uredništvo in oprava s Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 In upra\i š|ev. 28-67* - Uglasi po ceniku - Rokopisi se Poštni čekovni račun štev. 11. 409. ?fran S. »Več e r nfk« V Mariboru dne IS. XII. 1940.