Primorski Gospodar
Jiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
$teo. 19. | goriei, dne 5. oktobra 1907. Jeeaj \\\.
Sadimo orehe!
Ni ga skoraj sadnega drevesa, ki bi tako redno rodilo in zahtevalo tako malo oskrbe, kakor oreh. Žal, da se to žlahtno drevo v naših krajih vedno bolj trebi. Prejšnje čase, in ni dolgo od tega, prinesli so ti skoraj v vsaki kmetski hiši poleg poliča vina tudi skledo orehov. Vsaj po Krasu je bilo tako Sedaj se pa ta lepa navada vedno bolj izgublja in če bo šlo tako naprej ne bodemo skoraj niti znali, kakšni so orehi. In vendar je oreh jako koristno drevo, ki nam daje dobičke s svojim lesom in sadom. Orehov les je skoraj najdražji. Rabi se za razno pohištvo, posebno mnogo ga gre pa tudi za ročaje pri puškah. Ravno visoka cena za orehov les je najbolj kriva, da se je toliko tega drevja poseklo. Škoda, da se ni obenem skrbelo za nove nasade!
Orehov sad imamo vsi radi, najrajši pa seveda naši mali. Ce se hočeš otroku prikupiti, daj mu nekoliko orehov! Ž njim storiš potem, kar hočeš. Ni ga skoraj sadu, ki bi ga otroci bolj cenili. To je bilo veselje, ko se nam je odprlo o božičkih počitnicah podstrešje, kjer so se hranili orehi! Ko smo romali jo-kaje spet v Gorico v šolo, bili so naša edina tolažba orehi, ki so rožljali v naših culah.
Orehi pa niso morda samo kaka sladčica, kakor bi kedo mislil, ne, ta sad je tudi jako redilen, ker ima v sebi mnogo tolšče in beljakovine. V orehovem zrnju nahaja se n. pr. 50 odstotkov, toraj na polovico olja. Olje služi, kakor druge mašče,
za vzdrževanje človeške telesne gorkote, ki je potrebna za življenje. Kdor vživa mnogo orehov, dela mnogo lažej, pa tudi debeli se bolj. Zato so orehi tudi za odrasle izvrsten sad.
Pa ne samo les in sad nam daje oreh. To krasno drevo* služi prav lahko tudi na dvorišču ali ob cesti za senco.. Ž njim združimo obenem lepoto in dobroto. V nekaterih občinah posadili so v drevorede razno gozdno drevje, kakor topole, platane, jesen itd., toda večina tega drevja ne daje tako lepe sence, kakor oreh. Zato preč z divjačino iz dvorišč in od cest! Tje naj pride oreh!
Kakor prej povedano, ne zahteva oreh posebne oskrbe. Ko vzgojimo drevesce do primerne visočine, kjer naj se razvije vrh, pa je navadno dovršeno vse delo, ki ga imamo na njem izvršiti. Le tu pa tam je treba pozneje kako vejo, ki jo je vihar prelomil, gladko odžagati ter nato rano zamazati. Režnja, čiščenje in druga opravila, ki so navadna pri drugem sadnem drevju, so pri orehu skoraj nepotrebna. Edino, da skrbimo za primerno gnojenje. Se v tem oziru se oreh hitro zadovolji. Na dvoriščih, ob njivah in ob cestali sploh ni treba orehu gnojiti. Dobro pa je, če poškropimo morda nekoliko gnojnice ali potrosimo nekoliko umetnih gnojil pod onim drevjem, ki raste v pustem svetu.
Tudi glede tal ni oreh izbirčno drevo.. Najboljše mu prija kamenit svet, v katerem se nahaja mnogo vapna. Kdor je hodit kecaj po Krasu, je gotovo videl, kakšni velikani so vzrastli tu pa tam v sami griži. Oreh poganja namreč jako na daleč svoje korenine in s temi išče med skalovjem zemljo, iz katere srka potrebne redilne snovi. V golem kamnu seveda tudi oreli ne vspeva. Menda je pa malo rastlin, ki bi zemljo tako izkoristile, kakor ravno oreh. Ravno to je uzrok, da ne smemo saditi orehovega drevja na polje ali v vrt, ako hočemo pridelovati poleg: orehov še kaj drugega. Jako dobro vspeva oreh tudi v gozdu, osobito tam, kjer zamore svoje korenine na daleč razprostreti.. Vipavcem in Bricem bipriporočali, naj sade to drevo osobito v grušč ob potokih. Tu raste oreh „kakor iz vode". Obenem pa pridržuje s svojimi gosto obraščenimi koreninami zemljo in varuje s tem zemljišče škode, ki jo napravljajo povodnji.. V golem sovdanu ali v nerušeni opoki ne dobimo velikega drevesa.. V naših gorah raste oreh skoraj povsod, le premalo se sadi.
Ako hočemo sami vzgojiti drevje, moramo posaditi dobro dozorjen sad sedaj v jeseni v dobro gnojeno leho. Ko seme spomladi kali, izvzeti je male rastlinice iz zemlje, prikrajšati jim glavno koreninico ter jih presaditi v daljavo 80 cm. Od tu se presade potem na stalno mesto. Ob ti priliki priporočamo, naj se rabijo za seme samo dobri orehi in ne kaka divjačina. Če imamo pa še mnogo divjih orehov po našem zemljišču, ni treba, da jih posečemo, ker jih lahko še vedno požlahtnimo. Orehi se cepijo v piščalo meseca aprila, ko se nahajajo v polnem soku, a niso še pognali. V ta namen zarezati je lubad na cepiču, ki mora biti tako debel, kakor podlaga, za 1 cm pod očesom in za 1 cm nad očesom v kolobarju. Med tema kolobarjema se lubad na nasprotni strani očesa podolgič zareže, na kar se „piščala" odtrže. Ravno toliko lubada se odstrani na podlagi. Na olupljeno mesto priveže se nato plemenito oko z lubadom.
Kedar sadimo orehe, moramo tudi zanje zemljo primerno pripraviti. Jame naj bodo vsaj 80 do 100 cm globoke in iy2m široke. Če vržemo v jamo nekoliko gnoja ali komposta ali cestnega blata, smo bolj gotovi, da se drevo prime in bo krepko rastlo. Kamor sadimo več drevja, ne smemo ga saditi pregosto. Daljava med posameznim drevjem naj ne bo manjša od 12 metrov.
Oreh rodi skoraj vsako leto. Le malo kedaj izostane. Sad se lahko kar oklati. Seveda je boljše, če se ga pusti toliko časa na drevju, da sam odpade, toda v današnjih časih je to pri nas že nevarno, ker bi nastala v kratkem okoli oreha velika griža, ki jo namečejo po prepovedanem sadu željni pobalini. Da se orehi boljše žurijo, deti jih je nekoliko dni v košaro ali v seno, kjer se zrnedijo. Kdor žuri orehe, natakne naj si rokavice, drugače si očrni roke (dobi „puhe"); ta barva se ne da izprati. Ožurjene orehe je parkrat oprati v vodi. Onemu, ki orehe prodaja, priporočamo še, naj jih okadi v žveplenem dimu, s čimur dobe krasno barvo.
Kmetje! Sedaj je čas, da se lotite s sajenjem orehov. Kjer imate kak prazen kotiček, tje zasadite to žlahtno drevo!
Št.
Krvava uš.
C. kr. ministerstvo izdalo je sledeči poljudni opis tega pri nas jako navadnega škodljivca:
Krvava uš napravlja na jablanih veliko škode; imenujemo jo pa krvavo uš zaradi tega, ker da stisnjena od sebe kapljico krvavega soka.
Kako se spozna krvava uš? Ta uš ima podolgast, hruški podoben život temnorjave barve in je k večjemu 2L/4 do 272 milimetra dolga. Rjave barve navadno še ne zapazimo, ker je dostikrat život že v prvi mladosti pokrit z višnjevkasto-belo volno.
Krvava uš ne živi na jablanih posamezno, ampak v večjih kupih, vsled česar izgleda kup takih uši na vejici, kakor bi se naselila plesen na dotičnem kraju. Solnčne svetlobe se ogiba; zaradi tega živi najrajša na spodnji strani vejic in tudi na koreninah ali pa na zgornjem robu hrast, katere je provzročila na lubu s tem, da ga je s sesalcem ranila.
Kako živi krvava uš? Na spomlad zapazimo izključ-ljivo nekrilate samice, katere izvale same ob sebi, ne da bi se bile poprej oplodile, 30 do 40 mladih živih uši. Te uši dora-stejo po trikratni levitvi ter se prično kmalu množiti. Vseh skupaj nastane do jeseni 8 do 10 rodov. Vsled tega se ta mrčes tako pomnoži, da se posamezniki teh rodov izseljujejo na veje, mladike, kakor tudi na rane luba. Pripeti se torej, da so drevesa do jeseni z zarodi dostikrat že pokrita.
Koncem poletja in to ne pred mesecem avgustom, zapazimo posamezne uši, katere dobijo po četrti levitvi krila, tako, da jih veter prav lahko zanese na druge veje in druga drevesa. Krilate krvave uši izležejo samo pet do deset jajec, katere od-lože v rane in razpoke debla. Iz teh jajec izlezejo nekrilate, spolnate uši z nerazvitim sesalcem, katere pa kmalu poginejo.
Samice so blizu 1 milimeter dolge in temnorumene, samci pa nekoliko manjši in zamazanozeleni. Oplojena samica izleže samo eno jajce, iz katerega izleze že jeseni mlada ličinka, ki po dvakratni levitvi z drugimi posameznimi ušicami poletnega rodu prezimi v zavetju na ranah in razpokah debla in starejših
vej. Prezimile uši se preselijo spomladi na mlajše veje, poleti in jeseni napadajo pa mlade zelene mladike.
Na kak način škoduje krvava uš? Z navdol obrnjenim sesalcem prebode krvava uš mladi lub ter sesa iz ličja sok, ki je namenjen mladikam in sadu v živež. Ako pomislimo, da sesa na drevju brezštevilno uši, ki se vedno množe, je umevno, da zapazimo v kratkem času slabe posledice te zajedi.
Pod. 39. A krvava uš; B napadena mladika; C hraste na veji.
Iz nabodene luknjice sesa krvava uš sok, torej mora nov sok pritekati; vsled tega se stanice bujno razvijajo, lub se razpoči, in s časom se izpahnejo rane, ki imajo obliko hrast. Ker v teh ranah zaostaja sok, ne dobijo više ležeči deli vej in mladik
potrebnega živeža, prično torej hirati in se sušiti, in končno se posuši ves vrh.
Kaj nam je storiti, da se krvava uš ne zanese? Da se krvava uš ne zanese v neokužene kraje in sadne vrte, je gledati posebno na to, da dobimo sadna drevesca in cepiče iz zanesljive roke, to je iz takih drevesnic in vrtov, ki še niso okuženi, in prepričati se moramo, da ni na njih ran in hrast provzročenih od krvave uši.
Kako nam je zatirati krvavo uš? Če hočemo krvavo uš zatreti, je treba, da se zedinijo gospodarji posameznih občin glede uničevanja te škodljivke.
Zatirati jo pa morajo na ta-le način :
1.	Drevesa, katera je ta uš že močno poškodovala, moramo posekati in odstraniti, zemljo pa, ako le mogoče, z žveplenim ogljikom desinficirati.
2.	Drevesa, ki so samo v vrhih ušiva, deblo in veje pa imajo še zdrave, se pomlade s tem, da prikrajšamo vrhe do starega lesa. Paziti se mora, da se pri odrezovanju vej ne stresejo uši na zemljo; odrezane mladike se morajo takoj odstraniti in se-žgati.
3.	Če je lub razpokan, se morajo razpokline na deblu in vejah obrezati, rane pa z drevesnim voskom zamazati, tako, da ne dobi uš zavetja, v katero bi se zarila in skrila.
4.	To zatiranje se mora, kjer je potreba, celo leto vršiti.
Najlažje in najbolje se to delo izvršuje spomladi od meseca marca do majnika, ker se v tem času prične prvo okuženje. Tudi jeseni in pozimi lahko zasledujemo krvavo uš, ker drevje nima listja, vsled česar lahko opazimo obolele dele drevesa.
S čim se uničuje krvava uš? Najprvo je treba krvave uši na vejah in vejicah zmečkati, izmed raznih sredstev zoper to škodljivko pa priporočamo sledeča:
1.	Stare ušive veje je treba zostro krtačo in s čistim petrolejem odrgniti; vendar pa smemo čisti petrolej rabiti samo pozimi. Pri snaženju drevja s krtačo moramo paziti, da ne ranimo luba, kajti drugače ga petrolej zamori.
2.	Mladi les in deblo nad korenino, kjer zapazimo krvavo uš, je treba osnažiti in potem primerno s takozvano „petrolejevo smetano" namazati, to je z zmesjo obstoječo iz petroleja in v vodi raztopljenega mila (žajfe). Namesto petroleja iabimo tudi
lahko mast ali pa vazelin. „Petrolejevo smetano" napravimo na ta-le način: Najprvo raztopimo 150 gramov navadnega mila, kakor ga rabimo za pranje, v dveh litrih vroče vode. To sluz-nato tekočino zavremo potem ter ji med tem, ko jo dobro s kako metlico mešamo, prilijemo dva litra petroleja, katerega smo preje malo segreli. Ohlajena zmes je gosta in smetani podobna.
3. Poletni zarod na zelenih mladikah pa uničujemo najuspešneje s škropljenjem s takozvano Dafourjevo (izgovori: Da-furjevo) tekočino, katera zelenim mladikam, listju in sadju ne škoduje, če jo tudi večkrat zaporedoma rabimo. Dafourjevo tekočino prirejamo tako, da raztopimo poldrugi kilogram zelenega mila (žajfe) v desetih litrih vroče vode in ji potem, ko se je tekočina ohladila, primešamo tričetrt kilograma mrčesnega praška (Insektenpulver). Ta tekočina se potem stanjša z vodo na 100 litrov.
Ker se krvava uš v štirinajstih dnevih močno pomnoži, ako je le ena samica živa ostala, treba je v teku tega časa drevje dobro pregledati, če je vporabljeno sredstvo uši popolnoma uničilo, če ne se mora v novic mazati."
ostalemu delu večo življensko moč a to nas obdari zato z lepšim in boljšim sadom. Z režnjo ohranimo trte tudi v določeni obliki in ž njo dosežemo ob enem v vinogradu bolj jednakomeren razvoj in reden pridelek.
Ker imajo različne mladike na trti različna svojstva, zato zahteva to delo posebne opreznosti. Neroden in neizkušen rezač ne odreže nam lahko ves zarod, marveč on nam zamore skazati trto za leta in leta. Za režnjo trt rabiti je toraj v vinogradništvu •najbolj vešče delavce.
Škarje so za to delo najbolj pripravno orodje. Delo z nožem in krivcem (fovčem), kakoršnega se rabi po Primorskem, je jako zamudno in nima nobene prednosti pred dobrimi škar-
jami. Nekateri mislijo, da se mladika s škarjami preveč pretisne in to trti škoduje. Ako rabimo slabe, tope škarje je to deloma resnično, vendar pa ne škodi mladiki mnogo ali pa nič, če se končni štrkelj razdrobi; saj se v letu tako in tako posuši ter odpade. Navadno pa napravimo z nožem, ki reže bolj poševno, mnogo večo rano nego s škarjami. Te odrežejo mladiko navpično. Glavna prednost škarij pa je v tem, da opravimo ž njimi v istem času dvakrat toliko in morebiti še več dela. Zato pa so se škarje zadnji čas skoraj po vseh vinorodnih krajih vdo-mačile. Samo pri nas ne še dovolj.
Kedaj je za trtno rez najboljši čas, je jako različno po obnebju. Če se nam ni bati, da bi mladje preko zime pozeblo-, je vsekakor najboljše obrezati trto v jeseni, da se rana že pred zimo zaceli. Tam pa, kjer so hude zime, in trtno mladje rado pozeba, je boljše počakati spomladi. Pomniti je, da začne zmr-zovati mladje od vrha proti dnu. Čimbolj smo toraj prikrajšali mladec, tem več nevarnosti je za spodnja očesa, da pozebejo. Posebno tam, kjer režemo trto jako na kratko (v glavo in v pavec) je jesenska režnja lahko pogubonosna. Ker je pri nas-na Primorskem obnebje bolj milo in se nam ni bati onih mrazov, kakoršni so navadni bolj na severju. zato priporočam tod jesensko rez. Samo v nevarnih legah združiti je jesensko rez s pomladansko in sicer na ta način, da se trto v jeseni popolnoma obreže a pusti se ji samo one mladike, ki jih mislimo uporabiti; spomladi se te primerno prikrajšajo. Trta, ki smo jo obrezali še-le spomladi, izgubi skozi svežo rano mnogo-soka (se joče), kar jo seveda šibi. Zato se v jeseni rezana trta bujniše razvija nego ta Opomniti pa je, naj se ne obrezuje, dokler imajo trte še popolnoma zeleno listje. V listju nahajajo-se različne redivne snovi, ki prehajajo v jeseni v trtno deblo in korenine. Tudi s takim preranim obrezovanjem bi trto oslabili.. Rezati je toraj pričeti, ko listje odpade ali močno požuti, kar se dogaja pri nas navadno po prazniku vseh svetih. Kjer so pomladanski mrazovi jako nevarni, režejo trto- tudi šele potem, ko je pognala za pedenj dolgo mladje in je nevarnost že minula. Ako nastopi med tem časom slana, pomori navadno samo zgornje mladje, rešijo pa se spodnja očesa, ki se navadno niti, ne razvijejo. S tako pozno režnjo se trta jako ošibi in zato jo-je treba večkrat gnojiti. Nepotrebno mladje dobro je seveda
tudi tu že prej odstraniti, nego izvršimo glavno režnjo na mladikah, ki jih potrebujemo.
Po stari primorski navadi nismo obrezovali trte prvo leto po sajenju, ampak čakali smo navadno na tretjo ali četrto zimo, ko se je ta „dovolj ojačila". Nočem se prepirati ali dobimo v tem času bolj močno trto, če je ne obrezujemo ali, da jo nasprotno obrežemo vsako zimo, to pa lahko trdim, da nam bo dala redno obrezana trta več dobička že s svojim pridelkom. Dandanes smo pa že zato prisiljeni trto redno obrezovati da nam jo peronospora ne vniči. Saj je znano da ima ta zajedalka na trti, ki se razpenja po vlažnih tleh, največo moč. Kjer smo sadili mesto cepljene trte divjo in jo mislimo v zeleno požlaht-niti, obrezati nam je trto že prvo leto tudi zato, da dobimo na nji vsaj jedno krepko mladiko.
Prvo leto po sajenju puščati je cepljeni trti kvečemu dve očesi, necepljeni trti pa zadostuje tudi jedno oko, ker poženejo poleg tega tudi skrita očesa. Vse drugo mladje je odstraniti. Napačno pa je, kar sem videl tu pa tam po Krasu, da se odreže divjaku, ki ga mislimo naslednjo pomlad v zeleno po-žlahtniti, ne samo vse mladje marveč celo košček trtnega debla, ki se nahaja v zemlji. Na ta način prerezana trta je prisiljena pognati iz spodnjih členov; mnogo jih pa niti ne požene in take trte so seveda izgubljene. Ker raste mladje iz spodnjin členov večinoma poševno, zato se rado odkrhne, čim ga hočemo zravnati, da bi ga požlahtnili. V deblu speča očesa poženejo tudi jako pozno in mladje radi tega v tistem letu premalo dozori in naslednjo zimo lahko pozebe. Preč toraj s to novotarijo!
Ako je trta po drugem zelenju dovolj krepka, pusti se ji že lahko nekoliko rodnih očes. Če mislimo gojiti trto nizko, izgoji se ji v tem letu deblo. Nad 50 cm lesu pa naj se ne pusti. Kako škodljivo bi bilo že v tem letu trto pripogniti, niti ne govorim. Rečem naj samo, da pokvarimo mlado trto, ki jo silimo k preobilemu zarodu, lahko ravno tako, kakor pokvarimo otroka, kateremu nalagamo težka bremena. Če mislimo izpeljati trto visoko (na latnik ali brajdo), prikrajšati jo je tudi v tem letu na dve ali tri oči, da dobimo iz teh jedno bolj krepko mladiko, ki jo prerežemo naslednje leto v zaželjeni visokosti. Z necepljenimi divjaki ravnati je kakor prvo leto. Amerikanskim trtam, ki jih rabimo, da dobivamo iz njih reznice (kolči), pri-
krajšati je vse mladike na jedno ali dve oči; vseh oči pustiti jim je pet do osem. Na dolgo naj se teh trt ne reže, ker bi preveč cvele in se s tem oslabile.
Pri nizki vzgoji pripogne se trta brez škode še le po tretjem zelenju ali četrto leto. Nad 60 cm dolgega napenjalca pa ji tudi sedaj ne smemo puščati. Bolj šibke trte oprostiti je pa tudi to leto zaroda ter jih prirezati v oni višini, kakor prejšnje leto ter jim pripomoči s tem, da dosežejo svoje sosede. Trte, ki smo jih speljali visoko, ne smemo pa tako dolgo pripogniti na zarod, dokler se deblo popolnoma ne ojači.
Kako je obrezovati trto nas ednjega leta, ravna se po vzgoji, ki smo si jo izbrali, zato se ne more o tem splošno pisati. Povem pa naj, na kaj se mora vedno paziti, kedar se trte obrezujejo.
Kakor je gotovo mnogim naših čitateljev znano, ni vsaka mladika, ki raste na trti, tudi rodna. Na pogankih, ki prihajajo n. pr. iz trtnega debla in jim pravimo tudi vodni poganki, ne najdemo nikdar ali vsaj redko kedaj grozdje. Pa tudi če te poganke pripognetno, nam ne bodo še rodili prvo leto. Jako bi se toraj varal oni, ki bi narezal iz takega poganka napenjalec. Sele tretje leto bile bi mladike istega poganka rodne. Pomniti je toraj, da je samo ono rožje rodno, ki se nahaja na lesu prejšnjega leta. Od rožja ki stoji na staršem lesu, ne smemo torej pričakovati trgatve. Le izjema je, če požene tu pa tam kak grozdič. Paziti je toraj, da se ne reže takega rožja v napenjalce.
Nadalje moramo paziti, predno hočemo trto obrezati, ali se ne nahaja deblo v slabem stanu iti bi se ga ne dalo morebiti s pomočjo kake mladike, ki se nahaja od zadej, obnoviti. Ce je deblo previsoko, skuša se dobiti od zadej poganek iz katerega se nareže pavec, ki bo dal naslednje leto rodovitno rožje. Debla pa se ne sme že to leto prikrajšati. Ako manjka kje kak trs in ga ne mislimo podsaditi, izpolnimo dotično praznoto na ta način, da narežemo na sosedni trti en napenjalec več ter tega privežemo nad prazno mesto. Na isti način se da zapolniti ono mesto, kjer raste prešibka tria in ji nismo mogli radi tega narezati napenjalca.
Posebne opreznosti zahteva obrezovanje trt, ki smo jih vzgojili na latnike ali brajde. Trta nam kaj rada uide s svojim rodnim mladjem na prednji del brajde, od zadej pa ostanejo
samo gole veje. Zato ni prav lahko vzdržati jednakomernosti. Da dobijo tudi zadej nahajajoče se veje dovolj moči, narezati jih je tam, kjer se trta upogne, kjer se toraj pretok trtnega soka najbolj ovira. Le z upogibanjem glavnih vej zamoremo liki vodnim jezom zadrževati in odvajati trtni sok.
Koliko napenjalcev in kako dolgih je pustiti na trti, odvisno je od trtne moči, pa tudi od zemlje. Če smo zemljo dobro .pognojili in upamo, da bodo trte naslednje leto krepko rastle, narežemo jih lahko bolj na dolgo, nego v nasprotnem slučaju. Posebno pa je treba izkoristiti trte tam, kjer se bliža trtna uš in je pričakovati, da jih v dveh ali treh letih ugonobi. Tu se ne gleda več na to, da bi ne pokvarili trte, marveč samo nato, da nam mnogo da.	St.
„Petrina". Kmalu bo čas, ko bo treba nastavljati kolobarje po deblih raznega sadnega drevja v namen, da se zamori oni hudi škodljivec, ki je v tekočem letu napravil v naših sadovnjakih toliko škode in se imenuje mali pedic ali mala mera. Najboljše sredstvo za mazanje kolobarjev izkazala se je do sedaj „ petrina". Samice, ki lezejo po deblu proti vrhu se v tem lepilu vjamejo in se ne morejo več rešiti. Kolobarje je nastaviti hitro, ko nastopi prvi mraz, kajti takrat začnejo samice malega pedica lezti proti vrhu. Zato je treba, da si mazilo vsak gospodar čim prej pripravi. Goriško kmetijsko društvo naročilo je letos en vagon tega lepila, vsakdo ki hoče obvarovati svoje drevje črvov, naj ga čim prej naroči.
Proti vlagi v stanovanjih. Vlaga v stanovanju ni samo jako nadležna, ampak prouzroča lahko tudi razne bolezni. Nikdo ne stanuje zato rad v vlažnem stanovanju. Najbolj pogostoma prouzroča vlažno stanovanje talska mokrota, ki se vspenja po zidovju navzgor. Ta se potem ob zidovju razpuhti. Ako vlažno steno zamečemo s cementom ali z asfaltom, se zna prigoditi, da se vspne vlaga še bolj visoko, zato škodi tako delo dostikrat
GOSPODARSKE DROBTINICE.
več, nego koristi. Prav gotovo zabranimo pa vlagi v stanovanje, ako denemo nad površino zemlje v zidovje asfaltove plahte za izoliranje, ki se kupijo v mirodilnici ali pa s tem, da razgrnemo v ti visočini po zidovju za 7-> cm na debelo raztopljeni asfalt. Šele potem zidamo dalje. Pri novih hišah v mestih se to sredstvo povsod uporablja. Priporoča se tudi kmetom, ki zidaja nove stavbe. Pri starem zidovju je pač težko ga uporabljati, ker bi se moralo zid spodaj predreti, da se zamore vložiti asfaltove plahte. Kjer ni mogoče uporabiti tega sredstva, pomagamo si proti vlažn m stenam najlažej na ta način, da sezidamo za 5 do 10 cm od prave stene drugo ozko steno, iz opeke ali pa iz lesu. V prostor, ki nastane med obema stenama, napraviti je tu pa tam od zunaj kako odprtino, da zamore zrak v njega in nastane na ta način v njem nekak prepih, ki stene suši. Lahko-se uporabi v ta namen tudi dimnik. Tu pa tam se zveže z opeko obe steni med seboj, da stojita bolj trdno. To opeko pa je pomočiti prej v raztopljenem asfaltu, da ne more vlaga po nji k novi steni.
Umetna gnojila pri krompirju v Godnjah na Krasu. — Podpisani sem imel z umetnimi gnojili, ki mi jih je dalo za poskus-pri kromoirju Gor. kmet. društvo, dober uspeh. Na 200 m2 ne-pognojenega zemljišča sem pridelal 340 kg, na 200 m2 pognojenega z umetnimi gnojili (kalijeva sol, superfosfat in soliter) pa 435 q. Ker imamo Kraševci še za vinograd premalo hlevskega gnoja, se bodemo morali zato živo prijeti teh gnojil. Tudi sajenje krompirja v vrste priporočam. Mesto, da bi se pekli poleti cel teden na njivi, izorje se krompir, ki je sajeri v vrste, v eni uri s plugom. Kar se prihrani na delu pri tako sajenem krompirju, gre naj se rajši kopat v vinograd in imelo se bo lepše grozdje in debelejši krompir.
„Goriško kmetijsko društvo" se preseli s 10. oktobrom t. I. iz \7ia Seminario št. 1 v flttemsovo palačo na Kornu z uradom in s. skladiščem.
Avguštin Vrabec.
POROČILA.
f Jožef Mikuž, župnik v Avberju in ud Gor. kmet. društva je umrl 20 septembra Bil je za kmetijstvo jako vnet duhovnik.
■j* Vinko Kerševan. Iz Gradišče se nam piše: Dne 25. septembra t. 1. umrl je po kratki in mučni bolezni Kerševan Vinko, posestnik na Gradišču, ter ud »Goriškega kmetijskega društva. Bil je komaj 38 let star; torej v najlepši moški dobi. Pokojni je bil vzoren vinogradnik, kar pričajo njegovi lepo vrejeni vinogradi. Kjer je zvedel za kako novo trto, šel je po njo ter jo zasadil v svoj vinograd, ni se bal ne poti ne stroškov; zato pa tudi ni izostal vspeh. Kako iskreno se je letos veselil bogate trgatve, toda Bog mu je prečrtal račune! Menda je malo udov pri „Gor. kmet. društvu", ki bi s tako vnemo čitali „Primorskega Gospodarja", ter vporabljali pridobljene nauke na svojem posestvu, kakor je on. Večkrat je vzel list se seboj v vinograd ter ga tam prebiral v času počitka, da si je potem znal umno vravnati svoje posestvo. Za vse nauke bil je pa vedno iz srca hvaležen potovalnemu kmet. učitelju gosp. Ant. Štrekelju. Pokojni je pa tudi skrbel za olepšavo svojih vinogradov. Če si prišel v njegov vinograd, zapazil si vse polno najlepše izbranih vrtnic, koje so širile prijeten duh po vinski gorici. Imel jih je 19 različnih vrst. Ako je izvedel kje za kako novo vrtnico, šel je takoj po njo, tudi če je izgubil ves dan. Kjer niso trte vspevale, tam je zasadil srbevko ter jo precepil v dišečo vrtnico. Res, posnemati bi ga moral vsak posestnik!
Tako vzornemu in delavnemu posestniku bodi torej postavljen tudi v „Primorskem Gospodarju" skromen spomenik, drugim pa naj bo za zgled, kako koristno je čitati dobre kmetijske liste in se po njih ravnati, kajti vspeh gotovo ne izostane.
Vinska letina je letos po Goriškem izborna. Toliko se že zdavno ni pridelalo, kot letos. Nekateri pravijo, da je bilo zadnje tako leto 1875., drugi pa niti ne pomnijo take trgatve. Skoraj povsod se je nabralo dvakrat toliko, nego se je prej mislilo. Vinske posode zato jako premanjkuje. Išče se povsod, toda zaman. Mnogo od njih je odšlo na Hrvatsko po njo. Večina grozdja je že potrgana, vsled slabega vremena pa se je trgatev povsod zakasnila. Dobrota vinskemu pridelku bo letos precej različna. Kjer so trpele trte močno vsled suše, ima mošt samo 14 do 15% sladkorja. Zato bo vino iz najboljših leg letos dostikrat slabše, nego iz manj vrednih in osojnih.
Srednja množina sladkorja znaša v Brdih 18%, na Vipavskem 16% in na Krasu 17%. Tu pa tam se dobi seveda mošt tudi z 22% sladkorja. Kdor je trgal pred dežjem, bo imel na sploh nekoliko boljše vino.
Iz Brd, — Pri zaupnem razgovoru gg. županov, podžupanov in drugih posestnikov iz Brd, ki se je vršil na povabilo predsednika Gor. kmet. društva, dež. poslanca g. A. Jakončiča na Dobrovem dne 22. septembra ob 4. uri popoldne se je sklenilo glede cene letošnji rebuli priporočati srednjo ceno, to je 40 kron hektoliter in naj tako zvani nameček, ki je bil doslej v navadi, popolnoma odpade. Sicer pa je odvisna cena ne le od kakovosti vina, ampak tudi od množine, ki se namerava prodati; vsekakor se pa priporoča z ozirom na letošnji izboren pridelek ta cena.
V razgovor je prišel tudi novi vinski zakon. Ker je pa veljaven ta zakon le za našo državno polovico, ne pa tudi za Ogersko in ker se nam je bati uvoz ponarejenih vin ravno od te strani, sklenilo se je sklicati potom „Goriš. kmet. društva" javen shod na katerem se bo to vprašanje javno pretresovalo in sklepala potem primerna resolucija. Povabiti se imajo tudi vsi deželni in državni poslanci.
Ker je vprašanje o vravnavi obmejnega hudournika Jdrija (Judrio) še vedno nerešeno in ker dela ne le ta, ampak tudi Kožbanjšček, Reka in Oblinč mnogo škode po obdelani zemlji, se sklene in priporoča gg. županom, da se po sklepu obč. sta-rašinstva obrnejo v tej zadevi zopet in neposredno na visoko vlado za brzo rešitev tega perečega vprašanja.
K sklepu je poročal še gosp. Oljubek kot predsednik do-tičnega odseka, kaj se je do sedaj zvršilo o zadevi briške železnice, ter pripominja, da bo odsek v kratkem zopet sklican v pretresovanje nadaljnih korakov,
Gosp. Budigoi župan iz Dolenj omenja, da je v Čedadu veliko navdušenje za to železnico in da je pripravljen prof. Della Torre sp sati zgodovinsko črtico in opisati v reklamo cela Brda pod pogojem le, da bi briške občine prispevale k stroškom tiska. To poročilo oziroma predlog se je vzel na znanje in priporočal gg. županom v primerno uvaževanje. — Na to se je shod okoli 6 ure zaključil.
Sprejem v zimske tečaje slovenskega oddelka deželne kmetijske šole in podelitev podpor v znesku 24 kron mesečnih v svrho obiskovanja omenjenih zimskih tečajev.
Deželni odbor razglaša: Od danes naprej, do vštevši 20. oktobra tek. leta se vpisujejo prosilci za sprejem v redne zimske učne tečaje po sledečih določilih :.
1.	Sprejmejo se kmetski sinovi in sinovi posestnikov, ki dokažejo:
«) da so dosegli normalno starost 16 let, ali pa da so pred kratkim zadostili vojaškemu službovanju ; mladeniči, ki so neposredno pred naborom, se ne sprejemajo;
b)	da posedujejo v elementarnih predmetih zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom;
c)	da so bili vedno lepega nravnega vedenja in da so krepke fizične konštitucije, primerne za kmetijski poklic.
2.	Pouk .se razdeli na dve dobi po 5 mesecev, in sicer od 4. novembra 1907 do 30. marcija 1908 na prvo leto (prvi tečaj) in od 4. novembra 1908 do 30. marcija 1909 na drugo leto (drugi tečaj).
Koncem vsake učne dobe se bodo vršile javne preskušnje, in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki dovrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala.
Predležeči natečaj velja za sprejem v prvi tečaj.
3.	Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju računstvu ter se bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd.
4.	Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zavodu, kjer bodo prejemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skupno hrano plačajo gojenci mesečno prehranitnino, ki se izračuni na podlagi celotnega potroška za nakup jestvin, in se razdeli na število prisotnih gojencev. Pri določevanju mesečne prehrauitnine se bode oziralo na premoženjske razmere manj premožnih gojencev.
5.	Dvajsetim manj premožnim gojencem se podele mesečne podpore po 24 kron, torej po 120 kron za 5-mesečno dobo zimskega tečaja; kdor namerava prositi za te podpore, naj priloži prošnji ubožui list.
6.	Postavni zastopniki gojencev imajo predložiti pismene in z dotičnimi listinami opremljene prošnje (krstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo dobrega nravnega vedenja, ubožni list) deželnemu odboru do 20. oktobra t. 1.
7.	S posebnim obvestilom se naznani dan vsprejemnih izpitov in otvoritev tečaja. Glavni namen teh tečajev je seznaniti kmetovalce, kolone in male posestnike z modernim in ra-
• cijonalnim načinom kmetijskega obdelovanja v obče.
Za našo deželo je ustanovitev označenih tečajev velike važnosti, vsled česar se naprošajo gospodje župani, posestniki in vsi tisti, ki jim je na izboljšanju kmetijstva v naši deželi kaj ležeče, da svetujejo sposobnim mladeničem, naj prosijo za sprejem v zimske tečaje.
Kmečka posojilnica imenuje se lična knjižica, ki jo je spisal in izdal Andrej Žmavc, potovalni učitelj za kmetijsko zadružništvo v Gradcu. V knjižici, ki obsega 80 strani, povedano je vse, kar se potrebuje za vstanovitev in vodstvo posojilnice po Raifeisenovem sistemu. Knjižica je pisana jako poljudno, zato bo gotovo vsem onim, ki bi radi vstanovili posojilnico dobrodošla. V nji se dobijo tudi pravila za posojilnico in vzorci za zapisnike ter prošnje za vknjižbo zadruge. Priporočamo jo prav od srca. Knjižica se dobiva pri pisatelju v Gradcu — . Brockmanngasse št. 118 in stane s poštnino vred 1 K. Ako na-i roči kedo 10 izvodov, zaračuna se mu komad po 90 vinarjev.