KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZCIODOVINO ETNOGRAFIJA SANTONINOVEGA ITINERARIJA PO KOROŠKEM, KRANJSKEM IN ŠTAJERSKEM 1485-1487 ANGELOS BAŠ XV. stoletje pomeni v slovenslci preteklosti tehtno razdobje. To je čas, ko se konča doba tako imenovanega fevdalizma in se pričenja doba raz- kroja fevdalne družbe*. Z drugimi besedami: slovensko zgodovinsko obdobje, ki sega nazaj do XII. stoletja in ki ga — nasproti predhodnemu tako imenovanemu pravemu fevdalizmu s pri- dvornim gospodarstvom, z izključno malim gospodarstvom (brez mest), z zelo obsežno nem- ško kolonizacijo in z upravno drobitvijo sloven- skega ozemlja — označujejo formiranje podlož- niškega razreda (zakupil), začetki denarnega gospodarstva (mesta), ustalitev slovenskih narod- nostnih meja oziroma prenehanje nemškega pri- seljevanja in politično združevanje slovenskih pokrajin, — to obdobje je tedaj pni koncu. XV. stoletje je uvod v novo poglavje slovenske zgodovine: v stoletja velikih kmečkih uporov, zunanjih nevarnosti (vojne s Turki, Ogri, Bene- čani itd.), razvoja meščanstva, centralizirane države, odpravljanja fevdalnega partikularizma in rasti slovenskega kulturnega življenja, ki tvorijo prvo dejanje v razsulu našega fevda- lizma^. Za to prelomno stoletje slovenske zgodovine smo pred nedavnim dobili nov, obširen vir. Nje- gov pisec je Pavel Santonino, po rodu iz južne Umbrije, ki je prišel pred 27. aprilom 1469 na Furlansko, v Videm. Tukaj je bil sprva privatni tajnik oglejskega patriarha, pozneje pa kancler oglejske patriarške kurije; leta 1510 je postal njegov naslednik sin Avguštin'. Pavel Santonino pa ni pomemben kot predstojnik patriarhove pisarne, marveč kot avtor spisa, ki mu je dal ime Itinerarium; sestavil ga je po udeležbi treh viziv- tacij po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem v letih 1485, 1486 in 1487. Turški vpadi v navedene pokrajine ter vojna med Friderikom HI. in Ma- tijo Korvimom (1479—1490) so prizadeli tod škodo tudi cerkvenemu življenju: oltarji mnogih tam- kajšnjih cerkva so prišli ob sepulcra in marsikje so bile opustošene cerkvene stavbe in pokopališča. Da bi moglo biti versko življenje znova urejeno, je bilo treba opustošene cerkve in pokopališča vnovič posvetiti. To je bilo za kranjska ter za koroška in štajerska področja južno od Drave delo oglejskega patriarhata, ki so mu pripadale omenjene dežele. Tako je bil poverjen generalni vikar ^patriarha kardinala Marka Banba (1471 do 1491), kaprulanski škof Peter Karel, da bo v spremstvu Pavla Santonina na Vzhodnem Tirol- skem, v Ziljski dolini, na Gorenjskem, v Rožu in v Savinjskem arhidiakonatu na vizitacijskem potovanju na novo posvečal oškodovane cerkve oziroma oltarje in pokopališča, birmal in sploh preverjal cerkvene razmere*. Svoja opazovanja s teh vizitacij je Pavel Santonino zbral v poseben potopis, ki ga je pozneje dal v dar patriarhu kardinalu Dominiku Gnimaniju; iz njegovih rok je prišel Santoninov itinerarij v last kardinalove- ga nečaka Marina, nato leta 1514 v last Viljema Sirleta, dokler ga ni leta 1549 dobila Vatikanska knjižnica, ki ga hrani do danes (Codex Latanus 3795).5 — Odlomek tega potopisa ije izdal G. Mer- cati«, celoten tekst pa je objavil G. Vale'. Za slo- vensko zgodovino, posebej še za slovensko cer- kveno zgodovino, jo iz Santoninovega itinerarija izbral in izdelal ustrezne odstavke J. Turk«. Nemški prevod potopisa je izdal R. Egger^*. Za- nimivejše Santoninove razdelke je podal J. Mal'". Itinerarij patriarhatovega kanclerja je vsestran- sko pomemben. Njegove strani nudijo kulturni in cerkveni zgodovini, etnografiji, umetnostni in glasbeni zgodovini ter deloma tudi arheologiji obilo doibrodošlega gradiva. Kajti avtor tega potopisa je znal mnogotero, pozorno in nepri- stransko opazovati ter to tudi pregledno zapisati. Pozna se mu humanistična izobTazba in obsežno zanimanje; razvidna je njegova nemajhna po- svetnost, ki verno odseva renesančna razpolo- ženja. — Kot kancler oglejske patriarške kurije pa je Santonino v itinerariju posvečal vse več pozornosti dogajanjem v višjih družbenih plasteh, kjer je tako na vizitaeijah kakor tudi sicer po- tekalo malone vse njegovo življenje, medtem ko ga je nižji, ljudski živelj razmeroma dokaj manj pritegoval. Zaradi tega je njegov potopis šele v drugi vrsti etnografski vir; drugega kulturnozgo- dovinskega gradiva je v Santoninovih vrstah iz- datnejša mera. Prav to pa izkazuje bogastvo itinerarija, ki daje gradivo različnim znanstvenim zvrstem. Čeprav so pri Santoninu etnografski podatki nekoliko v ozadju, beremo, dasi po večini posredno, v potopisu sorazmerno precej etnografskih zapiskov. Ti stavki so tem pomemb- nejši, ker je etnografska plat naših srednjeveških virov slabo načeta, tako da osvetljujejo Santoni- novi etnografski odstavki najbolj zanemarjena torišča v slovenski etnografiji. — Podati sloven- sko etnografsko gradivo Santoninovega itinera- rija, je namen pričujočega poročila. Prva vizitacija, ki jo obravnava potopis, se je začela 29. septembra 1485. — Drugi dan so pri- speli vizitatorji v Timav, ki si je o njem Santo- nino zapisal, da so takrat jeli tamkajšnji rudarji pridobivati iz rudnin srebro. — Dva dni pozneje je bil škof s svojim spremstvom v Kočah »onstran reke« (Zilje), kjer je mnogo birmal. Zvečine so bili birmanci kaj stari; več kot 100 jih je bilo, ki so imeli nad 50 let (o tem pojavu v Santoninoveni itinerariju nekajkrat beremo in se zdi, da je bil tedamijih dob talko rekoč običajen). V Muti (Mauthen) ob Zilji je bil Santonino 4. oktobra na vrtu gostilničarja Lenarta in je tam videl »rdeče rože, ki so zelo lepo dišale in ki se... niso v ničemer razločevale od tistih, ki rasto drugod spomladi«. 6. oktobra je obiskal Santonino grad Golden- stein, kjer je med drugim opazil, da ima »grad 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA znotraj svojega zidovja lep vodnjak, ki nabira vodo v lesenih ceveh«. Ob opisovanju pojedine, ki so jo priired'ili na gradu cerikvenim gostom, je patriarhov tajnik pripomnil: »Slaščic (bellaria) nismo dobili, ker — kot pravijo ljudje — v teh hribih ne uspevajo«. Ko se je Santonino 6. oktobra napotil iz Mute I>roti Dravogradu, je posvetil nekaj besed tam- kajšnjim potnim razmeram: <>zka, skalnata pot, ki ima pod seboj prepade, ga je vodila navzdol, vzpenjal pa se je sredi divjega pogorja. »Mnogo- kje je pot, ki je tako zelo ozka, da komaj še omogoča ježo, podprta z bruni, ki so pritrjena na siosednih drevesih ... Razumni ljudje hodijo tod .rajši peš«. Dravo ima potopis za enako veliko in istobarv- no reko kot Sočo; 2-vsebuje najboljše ribe raznih vrst, med katerimi gre prvenstvo po dva funta težkim lipanom in še težjim postrvim, ki imajo kožo zunaj rdeče pisano, njihovo^ meso pa je belo...« — O Dravi pri Dravogradu pravi, da se »po ljudskem pričevanju v nol>enem letnem času ne more prekoračiti«. Tedanjo splošno higieno razodeva stavek, da je, ko »je bril ponoči hud veter, nek duhovnik iz Avstrije (presbiter australis) s svojim povsem umazanim perilom zamašil okno, da ne bi škof utrpel škode«. V Lienzu, kamor je prišel 8. oktobra, je Santo- nino poleg drugega zapisal: »V vsej Dravski dolini je precej vasi, zlasti na sončni, strani. Skorajda nikjer pa ne uspevajo trta, fige ali breskve; po mojem mnenju je tako zaradi ostrega mraza. Toda, kot rečeno, hrušk in jabolk in ore- hov, prav tako dobrih kakor lepih, je vse polno. Ker v teh krajih ne poznajo strešne opeke, so hiše krite s smrekovimi in macesnovimi skodlami; macesno^v je domala po vseh hribih zelo veliko«. 15. oktobra je med kosilom v Kočah pri Muti »prišlo 8 fantov, dobrih pevcev, s svojim učite- ljem, ki so po nemško zapeli nekaj pesmi v ško- fovo čast. Za to so dobili piti in so potem zopet odšli. Pred tem so prehodili skoraj vso deželo, in sicer zadelj tega, da bi dobili piščance in da bi bližnji praznik sv. Gala po običaju praznovali«. »Tamkaj imajo dve imeni: ,codrienses' in ,sagit- tarii'. ,Codrienses' jim pravijo zato, ker nič ni- majo in ker žive v šolah zastonj ali pa si poma- gajo s prosjačenjem. ,Sagittarii' pa jim rekajo zaradi tega, ker se sem in tja obmetavajo s svo- jimi skodelicami«. V noči od 15. na 16. oktober sO' ukradli škofu konja. 16. oktobra je zvedel Santonino, da je v »Drav- slki in Ziljski dolini kakor tudi, v drugih sosednih okoliših ... v veljavi razvada, da ... vsako leto ob kvatrnih nedeljah kurati med službo božjo javino oproste farane, ki so jim zaupani, večjih ali manjših izobčenj, ne da bi preiidarili zadevne prestopke. Tako so ravnali, ne da bi navedli po- oblastila za to početje«. Kot plačilo za to delo so prejemali »od hiše po enega piščanca«. Na potovanju skozi Ziljsko dolino je potopisec ugotovil, da so »vasi nekoliko višje kakor vznožje hribov, ki spremljajo dolino; v izobilju imajo sena in poljskih pridelkov ... Jelke in macesni rasto drug poleg drugega povsod, tudi še zelo visoko«. 20. oktobra so v Knezi (Grafendorf) slišali, da je tat škofovega komja v rokah neuburškega ka- stelana. »Vendar pa tatov tukaj skoraj ne kaznu- jejo... Ce kdo zahteva, da doleti tatu kazen, mora prej, če hoče to doseči, iz lastnega žepa plačati za sodnika in za biriče«. 21. oktobra so se mudili vizitatorji v vasi Ratendorf. »Vas je primerno lepa in leži v rav- nini malone sredi doline. Beseda Ratendorf po- meni v latinščini villa rationis (kraj obračuna). Kot Tiekateri trdijo, pride to ime od tega, ker so nekoč tukaj prebivalcem dežele izrekali pravico«. — »Ime kraja je torej ponemčena slovenska Rotna vas; na srenjski veči so pod roto (prisego) izrekali obsodbe ... Santoninova opomba ... nam je važen vir, da je še na pragu novega veka živel med preprostim ljudstvom bled spomin na sloven- sko narodno pravo...«". Na vsem potovanju je pisec itinerarija gledal posledice turških vpadov in pravi, da je bilo od Turkov nemalo vasi do tal požganih, ne glede na druga pustošenja, ki jih je bilo marsikje videti. Ko je bil Santonino 27. oktobra v S-mohorju, poroča o kaj svojevrstni tamkajšnji navadi. Kot gosta plemiča Jurija Venda je njegova dvajset- letna lepa .soproga Barbara na moževo zahtevo, kljub prvotnemu upiranju potopisca (»ki pa je, ker je bilo tako zaukazano, dal pozneje svoje privoljenje«), Santonina najprej po »vsem telesu do trebuha s svojimi belimi in nežnimi rokami kar se da nežno odrgnila. Potem mu je umila glavo, ki mu jo je popolnoma očedila. Naposled pa je očistila Santoninu vse ude od trebuha do nog, in sicer tako, da ga je obilno, oblivala z vodo.. . Morebiti bo kdo, ki ne pozna deželnih šeg, štel to... tej ženi v pregreho, njenemu možu pa v neumnost ali lahkomiselnost... Toda kdor običaje dežele pozorno presodi, si bo to razložil zgolj v najvišjo hvalo in krepost. Vsi namreč trde, da na ta način po. stari navadi ravnajo z gosti, in to zaradi tega, da bi se počutili sprejeti s posebno ljubeznijo in častjo. Seveda velja to... samo za družabno enakovredne osebe«. 28. oktobra si je potopisec ob Preseškem jezeru zapomnil, da je »jezero sicer majhno, da pa daje okusne postrvi in ščuke, ki so tako zelo velike, da v vsej Nemčiji ni večjih«. 6. novembra je bil Santoinino povabljen pri vikarju Marijine cerkve na Gori, kjer je videl v udobno urejeni hiši kopalnico z leseno kadjo. Potem ko je končal s pr^^m delom svojega itinerarija, ki sega do 11. novembra 1485, ko se je vrnil njegov av^tor v Videm, podaja Santonino nekak posnetek tega razdelka svojih zapisov. — »V vseh krajih, kjer smo bili in ki je bila o njih prej beseda, s«io našli ženske lepše kot moške. Malone vsi ljudje obeh spolov imajo golše, ^ ki nastanejo po moji sodbi zaradi pitja mrzle ozi- roma sveže vode. Od fare sv. Danijela v Ziljski dolini navzdol do Beljaka žive med Nemci Slova- ni in oboji so dvojezični. Začudenje zbuja, koliko imajo časa za gostije in pitje... Če dobijo ma 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mizo čim več in čim različnejših jedi, se zdi, da jim to tek še poveča. Gledalec mora brez pretira- vanja reči, da imajo ti ljudje vsemogočne želodce. . Povsod imajo obilico gosi, tako da imajo tudi najmanjši kočarji izbrane pernice. Kar požanjejo, zložijo na ostrvi, ki jih -imajo postavljene na sončnih krajih. Obleke imajo skoraj vsi iz grobe- ga sukna; nosijo tudi kučme iz kožuhovine. <. Duhovniki imajo večinoma lepe in milade gospo- dinje ... Prebivalstvo se ob to nič ne spotika, kajti duhovnike povsod častijo, spoštujejo in jih imajo v čislih. Pri škofovih pjosvetitvah cerkva in oltarjev niso nikjer plesali, temveč sO' se v^^^v edinstveni pobožnosti udeležili službe božje. Nikjer ni prišlo do pretepov ali do prepirov.,. Vseskozi^ tudi po gradovih in v rabini, skrajno pogrešajo brivce, saj ni nikjer mogoče dobiti dobrega in po večini tudi ne slabega brivca, ki bi imel javno brivnico. Tako si store to ljudje, izmenoma drug drugemu, sami, kot pač vedo in znajo. Kajpak ne gre pri tem brez bolečin, krvi in solza, zakaj drugače tudi biti ne more, ker so povsem neizurjeni v brivskih opravilih. Imajo britve brez ostrine, skrhane in nenabrušene; bile bi hude celo za bivola. KdoT je vse to videl in izkusil, lahko to potrdi,... jaz sem večkrat pre- stajal te muke in imam od tega še danes braz- gotine«. II Leto 1486 je vodilo vizitatorje najprej na Go- renjsko. Na poti iz Tolmina na Kranjsko so 29. avgusta prispeli v vas Grahovo, kjer so bivali »v nizki, od dima očrnjeni hiši, kjer ni bilo nič piipravljcnega. Kljub temu smo se lotili svežih orehov, nato kozjega sira in zelo črnega rženega kruha, ki pa nam je zavoljo lakote teknil; nadalje smo jedli v vodi kuhana jajca, nasoljene postrvi, nafK>sled pa pečene piščance. Naš škof pa je použil pečenega i>olha ...« 50. avgusta so bili v Škofji Loki: »V tem mestu je 250 zidanih in s skodlami kritih hiš ... Na eni strani mesta teče proti severu reka Sorica, ki se ji reče tako zato, ker nima toliko vode kot Sora. V Sorici so dobre ribe, ki veljajo med njimi kot boljše postrvi«. Zadnjega avgusta je prišel Santonino na poti v Kranj »v podolžno vas Bitnje, ki ima svoje ime po cerkvi sv. Vida. V tej vasi je mnogo platna, ker — takoi pripovedujejo — tukaj v zimskem času tako moški kakor tudi ženske predejo. Čez Savo smo dospeli s čolnom, ker je most uničila silna povodenj«. V Kranju so občudovali župno. cerkev, v »ka- teri ni nobenega lesenega bruna, marveč sloni streha nad visokim obokom ...« Kramjsiki župnik ... »ima 30 podružnic in izdatne dohodke, ki so v letih, ikadar je žetev d<>bra, vredni več kot 300 dukatov; večidel gre za desetino od poljskih pri- delkov, ki jih je v okolici v izobilju, predvsem prosa«. V Tržiču, kjer je bil Santonino 3. septembra, je bilo 'takrat »nelkaj hiš iz desak«. 4. septembra so jezdili vizitatorji na Ljubelj: »Ko smo prišli na njegovo podnožje...« smo ugledali »|k>tok Bistrico, ki prihaja s planin in ki teče v dolino v takšnih padcih, da ne odnaša s seboj le suhih vej in odlomljenih dreves, temveč očitno tudi skale. Več kot petdesetkrat smo hOi prisiljeni —... s konji proti toku — prekoračiti Bistrico. To se ni zgodilo brez velikega napora konj in brez strahu jezdecev. Kajti sila vode je potegnila s iseboj mnogo skalovja in konji pogo- stokrat niso našli trdnih tal. Ko smo na ta način premagali ovire v reki, smo se začeli vzpenjati na nek drugi lirib; tu smo iprišli do vode, ki je padala preko puščobnih strmin in neprehodnega kamenja s tolikim hruščem, truščem in srditostjo, da je popotnika kar zastrašila. Vendar pa smo prišli... po lesenem mostu naprej«. Ko je Santonino ta dan zapustil Kranjsko, je povzel svoja tamkajšnja opazovanja: »Ta pro- vinca se razteza po dolgem 50 milj, medtem ko znaša njena širina 10 milj. Pričenja se na gre- benu Ljubelja in sc končuje pri Ljubljani. Ima lepo in plodovito ravnino, ki pa ni enotna, ker se iz nje povsod dvigajo griči. Le-ti so koristni kot pašniki in travniki ter za pridobivanje lesa. Tod je v izobilju hrušk in jabolk raznih vrst; manj je orehov. Naijdejo se tudi breskve, ki so pomemb- ne, kar izadeva barvo in okus, ki jih pa ni w ve- likem številu. Nekaj je tudi vinogradov, ki da- jejo trpko vino. Domala povsod govorijo sloven- ski jezik. Ljudje obojega spola so zvečine lepi in svetlolasi«. Naslednje dni je prebil Santonino s škofom v Beljaku, ki o njem, poleg drugega, poroča, da »ima na pretek mesa..., najboljših rib in rakov, ki so prav tako veliki kakor okusni. Kraj ima v izobilju žita in drugih poljskih pridelkov; iz pšenice delajo zelo lahek kruh.« 12. septembra so poročali v Podkloštru Santo- ninu o potresu bližnjih hribov v letu 1348, ko je bilo zasutih 7 farnih cerkva in 17 vasi, ki so spadale pod podkloštrski samostan. Nedaleč od samostana »sta bila dva vinograda, na sončnem ¦kraju in ograjena s kamenitim zidom...; opat je — kot mi je povedal — nabral tukaj v pre- teklem letu tolikanj grozdja, da je naprešal blizu 4000 litrov^^ kislega vina. Se preden to grozdje prav dozori, ga zajame zimski mraz. V nave- denem samostanu sem tistikrat zaradi bolh in stenic prebil noč brez spanja«. 18. septembra je obiskal patriarhov kancler grad Rožek, kjer »je moral, potem ko je bil pozvan od graščaka, njegovo soprogo po pred- hodnem pozdravu po deželnem običaju objeti,... izmenjati z njo nekaj lepih besed in nato z njo skupaj piti«. Kakšno je znalo biti onodobno cerkveno živ- ljenje, izpoveduje Santoninova opomba o obedu vizitatorjev pri sv. Martinu 19. septembra; »Prvo (belo) vino je bilo kislo, drugo (rdeče) pa je imelo okus po jesihu in plesni. Obe vini sta nam bili nezaželeni, kajti močnega in slabega pri- okusa tudi z vodo ni bilo mogoče odstraniti ali omiliti. Pri tem je bilo koristno zgolj to, da smo... vstali od mize bolj trezni kot po navadi«. Tega in naslednjega dne je bil Santonino še na gradu Bekštajnu, ki je pripadal cesarju. Tam je zvedel, da sta živela na tem gradu »cesar- 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jeva otroka« Maksimiljan in Kunigunda, ki sta tedaj doraščala. K temu pripominja J. Mal, da kaže ta stavek, kje se je Maksimiljan, kot sam pripoveduje, naučil slovenščine. Zakaj njegov oče Friderik III. ga je, ustrezno določbam zlate bule iz leta 1356, po kateri se je moral cesarski pre- stolonaslednik v tujini priučiti slovanščini, po- slal v ta namen na Koroško". Migljaj o takratni higieni (tudi vrhnjih plasti) nudi Santoninovo sporočilo, da 26. septembra v Štebnju pri Bekštajnu »zaradi ozke postelje«, kjer je spal skupaj s koroškim arhidiakonom, in »neštevilnih bolh« vso noč ni mogel zatisniti oči. 29. septembra je bil potopisec v Trbižu, y vasi »70 hiš... ; v bližnjih gorah so žile železa in vitriola, ki dajejo velik donos. Skoraj vsi Trbi- žani se ukvarjajo s trgovino ali pa delajo v rud- nikih, ker nimajo njiv, ki bi bile prikladne za poljedelstvo. Spričo tega pogrešajo malone vse poljedelske pridelke«. 1. oktobra 1486 se je končala druga vizitacija. III Na tretjo vizitacijo se je napotil Santonino 7. maja 1487. Čez 4 dni je dopotoval v Konjice, kjer je bil župnik savinjski arhidiakon Valentin. Pri obe- du so opazili gostje zlasti piškurje, ki jih niso prej »nikjer drugje« videli. Te ribe »so tako dolge kot mlajše jegulje,... kuhane pa so pod kožo rdečkaste barve. Kot jed so prijetne in zdrave«. O konjiški župniji beremo v itinerariju, da »je kaj bogata njiv in lastnih vinogradov, ki so zelo donosni«. Ko je bil Santonino 13. maja v Cadramu, je dognal, da »je v reki Čadram ... mogoče loviti najboljše postrvi«. 15. maja so se iz študentskega samostana vizi- tatorji odpravili na pot v spremstvu več duhov- nikov, ker »tod zaradi razbojnikov ni bilo varno; v tem okolišu je bilo mnogo razbojnikov zaradi vojne med cesarjem in ogrskim kraljem«. Na majšperškem gradu je Santonino istega dne dognal, da je dolina pod gradom »lepa, cvetoča« in »enako iplodna sadja kakor drugih poljskih pridelkov.« »Se istega dne zvečer so prispeli vizitatoj-ji na Ptujsko goro, kjer so nastali potopisni podatki o Ptujskem polju: »Ptujsko polje je zelo ravno in je po obsegu podobno Furlanskemu; je nena- vadno rodovitno, sadeži in setve uspevajo; samo močvirje ovira ponekod kmečko delo. Pred dvaj- setimi leti je bilo Ptujsko polje na gosto pose- ljeno z velikimi vasmi, danes pa je zaradi so- vražnih vpadov skorajda povsod neobljudeno. Tamkaj so vsevprek kipi in marmornati kamni, ki so izredno veliki... Drava ima mnogo vode ... V Ptuju imajo... še danes obilo kruha, v ina in mesa... Po Ptujskem oziroma Dravskem polju in po soseščini se dnevno klatijo razne razboj- niške tolpe, ki zalezujejo popotnike ter jim od- vzemajo obleke in denar. Nikogar pa ne ubi- jejo ... Mislim, da počenjajo to zaradi tega, da bi mogli le-te, ki so ostali pri življenju, o priliki vnovič oropati. To razbojništvo. se pojavlja tudi v številnih drugih krajih v Savinjskem arhidia- konatu. Vendar ne gre tu, kot navadno pravijo, le za Ogre, temveč za domačine. .. Pri tem je še gnusneje in še bolj vredno graje to, da sode- lujejo pri teh folovajstvih baje marsikateri hlap- ci kastelanov, ki oddajajo od naropancga svo- jim gospodom določen delež«. Pogled v življenje ljudstva in njegovo^ raz- merje do duhovščine odpira zapis, da so 17. maja pri pojedini v nedoločljivem Najsostiricu vizi- tatorji na moč »pazili, da ne bi dobrote z nji- hove mize preostale okoli stoječemu, lačnemu podeželskemu ljudstvu«. Tistikrat je Santonino ugotovil, da je govorila majšperška graščakinja »nemščino prav tako do- bro kakor slovenščino«. 18. maja je bil avtor itinerarija v Rogatcu, ki »ima krožni tloris«, v njegovi okolici pa »spričo ropanja in nasilstev« ni bilo varno. Ob odhodu iz Rogatca 23. maja se je Santo- nino pritoževal »nad zelo blatnimi potmi«. Tedanje neugodne higienske razmere potopis ponovno izpoveduje iz Hoč, kjer nekateri vizi- tatorji vso noč niso mogli spati, ker so imeli to- likanj opraviti z bolhami in s stenicami. Pred koncem te vizitacije, 8. junija, je strnil Santonino svoje znanje o Sauniji: »Ta provinca se razprostira v dolžino kakor tudi v širino do 60 milj in še več; ima mnogo dolin, gričev in hribov, toda nobenih divjih, daljnih gozdov, pač pa zelo dosti majhnih logov, kjer so le redkokje skale. Tukaj je polno sočnih pašnikov; zatega- delj je tudi mnogo domačih živali. Žito, sadje in vino bogato uspevajo, a samo, če ni neurja, kar pa se mnogokrat dogaja. Vinogradi so po- gostni ter so na kopah in prisojnih pobočjih. Trto po rimskem načinu privezujejo na kolje in jo tako varujejo... Domačini v provinci, moški im ženske, so nakaženi in žive bolj ne- snažno kot Ziljani, nimajo pa golš. Skoraj vsi se priznavajo k slovanščini, obvladajo pa tudi nemški jezik. Pov-^sod je toliko gosi in rac, kot jih nisem še nikjer videl... Ljudje žive v bla- gostanju in jedo za čuda veliko mesa«. OPOMBE 1. Pričujoia periodizacija je posneta po uniTerzitetnili predavanjih iprof. dr. B. Grafenauerja v letnem semestru 1948. — 2. Periodizacija slovenske zgodovine v dobi fev- dalizma po univerzitetnih predavanjih prof. dr. B. Gra- fenauerja v letnem semestru 1948 in v zimskem semestru 1948/49. — 5. J. Turk, Saatoninov Itimerarium. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXIV, 1943, str. 93 (po G. Vale, Itinerario di Paalo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487. Studi e testi CIII, 1945, str. 1—119 oz. 503). — R. Egger, Die Reisetagebiicher des Pack) Santonino. Klagenfurt 1947, str. 7. — 4. J. Turk, nav. delo, str. 96. — R. Egger, nav.delo, str. 5 d. — 5. J. Turk, nav. delo, str. 96. — 6. G. Mercati, Una visita a Cilli del 1487. Scritti in onore di Bartolomeo Nogara. 1937, str. 263 si (citat po R. Egger, nav.delo, str. 9). — ?. GI. op. 3. — S. J. Turk, nav. delo, str. 95—102. — 9. R. Egger, nav. delo, str. 1—190. — 10. J. MaL Z oglej- skim vizitatorjem ipo Sloveniji (1485—1487). Slovenski po- ročevalec 26./27. IV. 1950, 3. do 6. V. 1950, 8. do 12. V. 1950. — 11. J. Mal, nav. delo. Slovenski poročevalec 3. V. 1950. — 12. >quinquaginta congia«. R. Egger, nav. delo, str. 190: congium = 79,5 1. — 75. J. Mal, nav. delo. Slovenski po- ročevalec 8. V. 1950. 127