JUTRA
Poštnina plačana v'gotovini
Leto II. (IX.), štev. 112
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček, zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, sreda 16. maja 1928
Cerna 1 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po iarifu
Oglase sprejepia tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št,4-
Katastrofa romarskega parnika v Perzijskem zalivu
EKSPLOZIJA NA PARNIKU. — NAD 300 ROMARJEV UTONILO.
Rusija prehaia v slovansko politiko!
OBSODBA ITALIJANSKE AGRESIVNE POLITIKE NA BALKANU.
V	zadnjem času je opaziti v zunanji politiki Sovjetske Rusije pravec, ki dokazuje, da so tudi v ruskih političnih krogih prevladali realni momenti in da se Rusija približuje dobi, ko bo vodila slovansko politiko. To seveda še ne bo pomenilo, da bo ta politika panslavistična v onem smislu, kakor jo je vodila bivša caristična Rusija, pač pa vsa znamenja kažejo, da se pričenja s strani Rusije voditi realna slovanska politika, politika zbli zevanja z ostalimi slovanskimi državami. Pripravlja se po trgovski pogodbi s Češkoslovaško tudi vpostavi-tev diplomatskih odnošajev med Češkoslovaško in Rusijo.
Značilno je, da je Čičerin nedavno podal izjavo, da naj smatrajo slovanske države Sredozemsko in Jadransko morje kot svoje in da naj Poljska in Češkoslovaška stremita na Jadran, ki je tudi morje obeh teh držav. Čičerin je na drugi strani podal tudi jasen odgovor Mussoliniju, da ne bo podpiral nikakšne protijugoslovanske politike na Jadranu.
Službeni organ Sovjetske Rusije »Izvestija« je te dni v uvodniku razpravljal o najnovejši akciji Mussolinija, ki hoče pritegniti nase razne države, da bi se spustile z njim vred v avanture. Sklicujoč se na besede Lit-
vinova, ki je na zadnjem sestanku izvršilnega centralnega odbora SSSR naglasil, da se vse politične in diplomatske kombinacije v Evropi danes delajo pod plaščem pacifistične frazeo logije, dočim so v resnici vse te kombinacije • identične s predvojnimi zvezami, »Izvestija« ostro kritizirajo poskus Italije, da s Turčijo in Grško sklene pakt, ki bi imel nedvomno agresivne tendence. Na koncu članka izreka list nado, da Turčija, ki je bila dozdaj lojalna zaveznica Sovjetske Rusije, ne bo nasedla italijanskim spletkam.
Kakor je videti iz gornjega, vodi Sovjetska Rusija računa o usodi ostalih slovanskih držav, tudi Jugoslavije. Zato stopa vedno bolj v ospredje vprašanje zbližanja naše države z Rusijo v gospodarskem in diplomatskem oziru. Izkazalo se bo, da stojita voditelja Kmečko-demokratske koalicije na pravilnem stališču, ko zahtevata, da se morajo čimpreje obnoviti stiki z Rusijo in skleniti z njo potrebne trgovske in diplomatske pogodbe. Popolnoma pravilno je tudi te dni izjavil vodja KDK g. Radič, da bodo Poljska, Bolgarska, Jugoslavija in Češkoslovaška služile kot prehod od Sovjetov v zapadno demokracijo.
TEHERAN, 16. maja. V Perzijskem zalivu se je včeraj potopi! velik potniški parnik, na katerem je bilo vkrcanih nad 300 romarjev, ki so nameravali potovati v Meko. Parnik je izgini! tako naglo pod vodo, da je bilo mogoče rešiti samo 4 osebe, vsi ostali s posadko vred pa so iz-
Odgoditeu narečne skupščine
BEOGRAD, 16. maja. Narodna skupščina je bila danes odgodena do 29. maj-nika, ko pride na dnevni red predlog glede plačevanja kmečkih meničnih dolgov, nato pa obtožnica proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču.
Prijateljska pogodba meč PoPsko in lugoslauijo
BEOCRAD, 16. maja. Danes sta zunanji ininster dr. Marinkovič in poljski poslani)' izmenjala ratifikacijske listine o prijateljski in arbitražni pogodbi med obe m? državama.
v -C:ešenik** madžarske na potu u Pesto
DUNAJ. 16. maja. Davi je prispel semkaj z dvema letaloma sin lorda Rothermera, ki je v zastopstvu svojega očeta na potu v Budimpešto. Na obeh letalih sta zastave z napisom v angleškem in madžarskem jeziku: Živela Madžarska! V Budimpešti Pripravljajo sinu lorda Rothermera kar najslovesnejši sprejem. Vse mesto je v madžarskih in angleških zabavah.
Princ Karol se naseli u Belgiji
LONDON, 16. maja. Belgijska vlada je dovolila bivšemu rumunskeniu prestolonasledniku princu Karlu, da se naseli v določenem kraju Belgije, toda le pod pogojem, da se ne bo politično udejstvoval. Vse njegovo gibanje bo pod strogo kontrolo belgijskih državnih oblasti.
Nobile odletel na Seuerni tečaj
KINGSBAY, 16. maja. General Nobile ie včeraj, ob 5. pop. nenadoma startal za Polet na Severni tečaj.
RIM, 16. maja. Sinoči ob 9. je poslal Keneral Nobile ministrstvu za aeronavti-sledečo brezžično brzojavko: »Letim 80029’ severno širine in 37°50’ vzhodne dolžine nad neznanim ozemljem med ^ranc Jožefovo deželo in Spitzbergi. Vslcd nasprotnega vetra znaša brzina sa-50 km na uro. Zrakoplov je pokrit z debelo plastjo snega. Kopne zemlje še Pismo videli.
Stresemannoua bolezen
BfcRLIN, 16. maja. Zdravstveno stanje ncmškega zunanjega ministra dr. Strese-nianna je od včeraj neizpremenjeno. Led-V|ce Se vedno ne delujejo, vsled česar so zdravniki zelo vznemirjeni. Tudi srce je z®lo slabo. Zivljenske nevarnosti trenot-no sicer še ni, vendar.lahko naglo nasto-1)1 katastrofa.
ginili v morskih globočinah. Katastrofo je povzročila eksplozija kotla pod morsko gladino. Nastala je namreč potem silno velika luknja, skozi katero je uhajala voda s tako naglico in v takih množinah, da je bila vsaka pomoč zaman.
Uelika uohunska afera na Poljskem
VARŠAVA, l6. maja. Pri tukajšnji generalni direkciji državnih železnic so prišli na sled veliki vohunski aferi. Neki višji funkcijonar je namreč nameraval prodati Rusiji mobilizacijski načrt poljskih železnic. Dosedaj je bilo aretiranih že nad 30 oseb, ki so zapletene v afero, pričakovati pa je še nadaljnjih aretacij.
' * *> Držauna loterija .
BEOGRAD, 16. maja. Pri današnjem žrebanju sta zadeli po 40.000 Din številki 10.897 in 24-922,, 30.000 Din št. 7.880, po
20.000	Din pa št. 16.943, 31.691, 66.832, 69.613 in 114.385.
Naši rojaki v Ameriki spominu slavnega moža.
Iz Waukegana pri Chicagu je prispela te dni mala knjižica v slovenskem jeziku, ki nam pravi, da so naši slovenski rojaki v Ameriki priredili dne 29. aprila v tamošnjem slovenskem Narodnem domu »skupno jugoslovansko slavnost« ob llOletnici rojstva pesnika, skladatelja in rodoljuba Miroslava Vilharja v svrho nabave spomenika, ki ga hočejo postaviti pred rojstno hišo pokojnega pesnika v Planini. Program prireditve je bil zelo pester, obsegal je petje, slavnostne govore Pavia Bartela in dr. A. Furlana, proizvajanja na goslih s spremljevanjem klavirja, deklamacije, igre s petjem, igro »Bratranec« itd. Uspeh prireditve še ni znan. Knjižica s programom, ki leži pred menoj, pa dokazuje, da so naši rojaki v Ameriki ostali zavedni Jugoslovani, kaže pa tudi po svojih slikah n. pr. med drugimi, da imajo v Waukega-nu res krasen, reprezentativen slovenski Narodni dom.
Nove desetdinarske novčanlce.
Narodna banka v Beogradu je pred kratkim naročila v Franciji večjo količino novčanic po 10 Din. Del teh bankovcev je že prispel iz Pariza v Beograd in je bil spravljen v tresore banke. Nove desetdinarske novčanice so močno pisane, da bo lažje preprečiti eventualno ponarejanje. Po velikosti so manjše od sedanjih, ki so bile izdelane v Ameriki in. ravnotako velike kakor srbski petdinar-ski bankovci vojne izdaje. Papir novih novčanic je vrh tega mnogo boljši od papirja denarja, ki je sedaj v prometu. Nove novčanice bodo polagoma spravljene v promet, da zamenjajo sedanja »kovače«. Splošno se smatra, da je to zadnje naročilo novčanic v inozemstvu, ker bo v bodoče izdelovala naše novčanice tiskarna Narodne banke, ki jo grade v Beogradu v bližini Topčidera in bo Dri-čela v delom že letošnjo.
Izdane in izbrisane obrtne prauice u fDariboru
V	preteklem mesecu so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: 1. Dergas Alojzija, sejmarstvo s predti-skarijo in galanterijo, Koroška cesta 48. 2- Ussar Alojz, trgovina s šivalnimi stroji itd., Gosposka ul. 20. 3. Pelikan Ivan, slaščičar, Barvarska ul. 4. 4. Kimeswen-ger Alojz, mehanik (podružnica) Frančiškanska ul. 13. 5. Hergouth Franc, tovarna kartonaže, Prešernova ul- 18. 6. Wai-gand Marija, trgovina z drvami itd., Fran čiškanska ul. 11. 7. Kerth Pavla, prodaja mesa, kruha in slaščic, Aleksandrova c. 6. Waigand Marija, trgovina z drvamidM 6. 8. Jeglič Ljudmila, trgovina s papirjem, Kralja Petra trg (paviljon). 9. Nardin Marija, branjarija, Frankopanova ul- 10.
10.	Senekovič Karol, ključavničar, Meljska cesta 23. H. Bračko Josip, trgovska agentura in komisija, Meljska cesta 68. 12. Toplak Ignac, izdel. ženskih in moških oblek, Ruška c. 9. 13. Wudler Irena, prevažanje tovorov, Meljska cesta 58. 14-Gajšek Marija, strojno pletenje, Židovska ul. 4. 15. Anglo-Jugoslovanska petrolejska d. d. nakupovanje in prodaja nafte itd., Miklošičeva ul. 2. 16. Mahor Marija, sejmarstvo s perutnino, Ruška c-35. 17. Schmirmaul Franc, brivec, Ruška cesta 2. 18. Pripuz Peter, sejmarstvo z galanterijo, Pristan 13. — Izbrisane pa so bile aprila meseca sledeče obrtne pravice: 1. Ussar Alojz, trgovina s šivalnimi stroji itd. Krekova ul. 14. 2. Bezjak Josip, biro za bančno komisijske in finančno poslovne transakcije z izključitvijo privatnih poslov, Gosposka ul- 25. 3. Meznarič Rado, pražarna kave, Glavni trg 21. 4. Planinšek Marija, sejmarstvo z galanterijo, Pod mostom štev. 2. 5. Kores Maks, fotograf, Koroška cesta 17. —
< Qominj0**e w CMD
Vandalizem na grobovih.
Množijo se pritožbe, da se je zadnji čas pojavilo mnogo slučajev tatvin na mestnem pokopališču. Zlasti so »priljubljene« lepe vaze, katerih je že mnogo izginilo. Danes se nam javlja slučaj, da je bila tudi raz groba Stanka Kostanjevca od snoči na danes ukradena lepa vaza. Dobro bi bilo, da bi se varnostne oblasti zanimale za skrunilce grobov in jih eksemplarično kaznovale. —
Poslovanje falske elektrarne
V	letu 1927 so znašali dohodki Fale 26 in pol milijona dinarjev, 1. 1926. pa 24 in pol milijona. Za odpise so porabili lani 3 milijone, čisti dobiček je znašal 154.367 Din. Račun naprav se je povečal od 87.8 na 92 milijonov. Davka je plačalo podjetje lani 17.3 milijonov. Ker ima elektrarna mnogo neizrabljene energije, ponuja sedaj elektriko Varaždinu in bližnjim krajem, ki jim obeta preskrbeti tudi posojilo ■ za gradnjo električnih vodov.
Naše gorice.
Izšla je majska — 5. številka H. letnika »Naših goric«, glasila vinarskega društva. S to številko obhaja to odlično glasilo svojo prvo obletnico. Strokovno velevažna vsebina je sledeča: Spomini in nauki ob zopetnem obnavljanju naših goric. — Viničarjev koledar za zatiranje pero-nospore in oidija. — Vinogradni rUfr karji. — Zaprti, rjavi cveti na jablanah. (Cvetoder.) — Nekaj o rentabili-teti v kmetijstvu. — Klotar Bouvier sen. — Nekaj misli o naših inoštnih’ tehtnicah, o gostomerih in ostalih potrebščinah v mlekarskem obratu. — Novi davčni zakon. (Konec.) — Društ vene vesti. — Drobiž. — Vprašanja in odgovori. —• Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva ip uDravništva.
SfraiTZ!
Ma rtfiorsfl V P t TTHH' K frfo?
5SMBBOBBHBOHBHJBBMHBHH^8IEE£3iH532E3E25MHBHnSI
V Maribor«, 'dne 16. V. 192$
■KZHHnHHBBHHNHHBl
/lovanska Golgota v itaiili
Narodni poslanec dr. Ljud. Pivko je v narodni skupščini tekom razprave o interpelaciji na ministra zunanjih del dr. Marinkoviča v v dvournem govoru orisal življenje slovanske manjšine v fašistični Italiji. Ta govor, ki je napravil močan utis na vso'skupščino, obdeluje temeljito vse oblike muk in trpljenja Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini- Priobčili bomo zato govor v odlomkih po stenografi-čnem zapisniku.
Živimo v dobi pogajanj med našo državo in Italijo, ki bi morala rešiti vsa ona vprašanja, glede katerih se doslej nismo mogli sporazumeti. Naši odnošaji z Italijo se morajo urediti. Pri nas gotovo nihče ni proti sporazumu. V pogajanjih z Italijo je pa za nas jako važno vprašanje naših rojakov v Italiji. Naj si nihče ne dela iluzij! Od pametne in poštene rešitve tega vprašanja je odvisen dober odnošaj med narodom italijanskim in narodom jugoslovanskim. Prijateljskih ali vsaj normalnih odnošajev med nami ne bo tako dolgo, dokler Italija ne spremeni svojega stališča do slovenske in hrvatske narodne manjšine.
Oni, ki želijo posredovati med nami in iltalijo, da bi se zgladila v interesu evropskega miru vsa nasprotja, morajo tudi s tem računati, kajti Italija nam ne more nuditi roke, na drugi strani pa dopustiti, /da njene oblasti istočasno nastopajo proti jkultumim in gospodarskim ustanovam in ^organizacijam naših bratov.
Dočim ima 7000 Italijanov v naši domovini svojih šest ljudskih šol: v Dubrov nika, Korčuli, Krku, Šibeniku, Splitu in Hvaru ravno tako, kakor pred vojno, in dočim v teh šolah neovirano visijo slike italijanskega vladarja, je pa preko pol milijona naših rojakov v Italiji oropano yseh pravic.
t	'	•	-	»
Slovenski kraji v Italiji niso kulturno tostalL Italijanski statistični urad je ob-.vil lani septembra statistiko nepisme-isti v Italiji. Ta statistika navaja, da ima Tulijska krajina samo 14 odstotkov analfabetov. Toda pri tem so všteti tudi Fur-inL Lahko rečemo, da v slovenskem delu na Goriškem sploh ni analfabetov in tla je to najkulturnejši del Italije in tudi gospodarsko najboljše organiziran.
V	Julijski krajini je bilo ob začetku vojne 533 srbsko-hrvatsko-slovenskih šol z 816 učitelji, poleg tega pa še 7 srednjih sol. Italjani se ponašajo s svojo kulturo to liberalizmom, zaprli so pa vse te šole.
V	naši državi se Italjani svobodno poslužujejo svojega jezika v govoru in pisavi, svobodno se združujejo, popolnoma jim je omogočen tudi gospodarski napredek, fokor vsakemu državljanu naše države. ^ 'Naši rojaki, ki so po mirovnih pogodbah pripadli Italiji, so se lojalno priznali za Italijanske državljane, pristavili so pa, da se ne morejo odreči svoji narodni pri-
padnosti. Upali so, da bo liberalna Italija spoštovala njih kulturo in jezik.
Med okupacijo so širili Italjani letake in brošure ter izdali tudi posebno brošuro pod naslovom: »Novim podanikom Italije!«. V tem proglasu je italjanska vojska obljubljala široko svobodo na vseh poljih kulturnega delovanja, naglašala je, da bo svobode več, kot je je bilo v Av-stirji. V knjižici, ki so jo izdali v prvem letu okupacije, stoji doslovno: »Dovoljujejo se slovenske šole s slovenskim uč nim jezikom. Vaši otroci ne bodo tako nikdar pozabili svojega materinega jezika. Pod Italijo bo vladala za Slovence in Hrvate v vsakem oziru popolna pravičnost. To je pot, ki vam jo kaže Italija in ki bo vodila tudi vas, Slovence in Hrvate do velikih ciljev, do vaše narodne bodočnosti in svobode in do vašega nacionalnega in moralnega očiščenja pod lta lijo«. — V tem smislu se je tudi mnogo govorilo na odgovorih državniških mestih. Tako na pr. v rimskem senatu, ko se je razpravljalo o aneksijskem zakonu.
Toda pri sklepanju mirovnih pogodb je bila Italija kot velesila nepričakovano o proščena vseh obveznosti napram narodnim manjšinam in italijanski delegat celo izjavil, da nima nihče pravice, vtikati se v notranje italijanske razmere. In ko je naš delegat, vseučiliščni profesor Ibrovac predložil, da naj komisija za manjšine preišče zadeve slovenske manjšine v Italiji ter na prihodnjem sestanku predloži svoje poročilo, so Italijani dejali, da bodo vse sami uredili prijateljskim potom med seboj.
Za naše manjšine je napočilo v Italiji potem drugo življenje. Fašistično tajništvo za Julijsko krajino je junija 1927 izdelalo posebno spomenico ,za obravnavanje manjšinskega vprašanja. Po teh predlogih se tudi postopa- Tu je najprej predlog konfiniranja vseh slovenskih »propagandističnih« elementov. Pod to označbo spadajo predvsem kulturni delavci. Druga točka govori o odpustu in premestitvi državnih uslužbencev sloven ske narodnosti. Tretja je posebej za slovenske učitelje, četrta glede obrtnih koncesij, peta glede slovenskega in hrvat-skega tiska, ki se mora uničiti, šesta glede potnih listov, sedma za razpust vseh kulturnih ustanov, osma o ekspropriaciji slovenske posesti na meji, deveta o slovenski duhovščini, deseta pa o fašističnem poročevalskem uradu, kateremu je naš živelj izročen v milost in nemilost.
Društva so bila res takoj razpuščena.
V	prvih treh mesecih do novembra 1927 so razpustili nad 200 društev, celo nedolžnih športnih društev.
Začelo se je s prepovedjo društvenih prireditev češ, da so nevarne za javni red in mir. Potem so sledili razpusti in sicer najprej v Gorici, potem pa v Trstu. Značilno je, da mnoga društva še sedaj niso dobila dekretov o razpustu.
(Nadaljevanje sledi.)
(Tlaribor^ko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 16* maja ob 20. uri »Lepa pusto lovščina« ab. D. Kuponi.
Četrtek, 17. maja ob 20- uri »Grofica Marica«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Petek, 18. maja. Zaprto.
Sobota, 19. maja ob 20. uri »Svet« ab- C. Kuponi.
Nedelja, 20. maja ob 20. uri »Dobri vojak Svejk«. Znižane cene. Zadnjikrat.
Br. Nušič:
Suet
Duhovita komedija znanega srbskega Jcomedijografa, ki ima srečno izbran predmet, čeprav so včasih posamezni o-brati tudi za komedijo premalo uteme-*e	sinoči v precej dobri
režiji, ki jo je odlikoval nagel tempo dejanja. Središče igre je Matija Porenta, ki bi ga bil gosp. Grom brezhibno postavil, ko bi ne bil prehitro odprl vseh svojih registrov, tako da končno ni več ostalo za graduiranje in je konec, ki bi moral značiti višek, ostal popolnoma brez učinka, ter ni stopil v tisto močno ospredje, kamor ga vleče igra z naukom, da človek Jahko celo znori, če se preveč udaja temu, kar drugi o njem govore. Bil pa je v I posameznih scenah prav dober. Po dol-
gem času smo spet pozdravili go. Bukše-vo v vlogi Ane in smo videli, da smo jo zelo pogrešali v tej sezoni in da bi bila mogla mnogo vrzeli s svojo distinguira-no, naravno igro izpolniti. Nada in Jelica gg- Kovačičeve in Savinove sta oživeli dejanje z res prijetnima otroškima temperamentoma, zlasti ga. Savinova. Klepetulja Jeranova gdč. Kraljeve je bila spet tip za se, kakoršne v zadnjem času briljantno podaja Kraljeva, dočim je bila Zidanova gdč. Starčeve premalo dognana, čeprav se je trudila dati ulogi karakteristiko. Učitelj glasbe, katerega je igral gosp. Jožko Kovič, je imel ravno tisti defekt kakor pisava njegovega imena, namreč nekaj afektiranega, nemogočega in neresničnega. Nista ogreli ulogi Gašparja in Katre, ker sta bili obe premalo izraziti, dočim je Marjana gdč. Udovičeve, čeprav še tako štatistovska uloga, vendarle dala svojo noto.
Občinstvo se je zabavalo, čeprav ga je bilo malo in čeprav smo pogrešali Članov srbske kolonije, ki niti ne posetijo prireditve svojega krajana, znak, da so njih ' ulturne potrebe male, kar ni v čast ne nam ne njim.	M.'Š,
Mariborskim dnevni drobiš
Rero-meeting u (Dariboru
Posebna točka programa na letalskem meetingu 27. t. m. bo zračna pošta z balončki. Na letališču se bodo dobili balončki s posebno, frankirano dopisnico, naslovljeno na Aero-klub v Mariboru- Ime-jitelj napiše na privezano dopisnico svoj naslov. Balončki se bodo z dopisnicami vred spustili pri določeni točki programa v zrak. Na dopisnici bo zaprosilo najditelja, da se podpiše in dopisnico takoj odda na najbližjo pošto. Oni, katerih dopisnice pridejo tekom 3 dni po meetingu iz naij-bolj oddaljenih krajev, dobe nagrade Din 500, 300, 200, 2 a 100, 6 a 50, 10 a 25 in 25 a 10. Imena nagrajenih se razglasijo se razglasijo v dnevnem časopisju.
Pasažirji za polete se bodo izžrebali po numeriranih vstopnicah prodanih v predprodaji, kar se bo 26. t.m. v časopisih razglasilo. Kolikor bo razen izžrebanih še prostora' in časa, bo tudi drugim dana priložnost, da se dvignejo v zrak.
Obiskovalci izven Maribora imajo na železnicah polovično vožnjo, ki velja za vse vlake ražven S- O. E. od 26. do 29. tm. Potniki kupijo pri odhodu celo vozno karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj, ako se izkažejo s potrdilom Aerokluba v Mariboru, da so se udeležili letalskega meetinga 27. (28.) t. ni. Na potrdilo se bode zapisala številka vozne karte in ime odhodne postaje. Taka potrdila se bodo dobila pri blagajnah na letališčih. —
Ljudska uniuerza u fTlariboru
V petek, 18. maja, ob 8. zvečer predava ravnatelj drž. osred. zavoda za žensko domačo obrt g. Račič o ženski domači obrti in o ženskih ročnih delih-
V soboto 19. maja in v nedeljo 20. maja od 9.—12. dop. in od 2.—6. pop. bo v veliki kazinski dvorani razstava ženskih ročnih del (čipke in vezenine). Razstavljeni t^pdo izdelki ljublj. drž- zavoda in mariborskega ženskega društva.
V nedeljo 20. maja izlet v Celje. Pod vodstvom g. dr. Orožna ogled celjskih znamenitosti, celjskega gradu, ob 4. pop. izlet v kopališče Laško. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom. Prijave sprejema in daje informacije tajnik g- prof. Kos, Koroščeva 2 (dvorišče).
V pondeljek 21. maja: Yelowstone-ameriški narodni park, Niagara, New York, s 96 koloriranimi skioptičnimi slikami. Predava univ. prof. dr. V. Vouk iz Zagreba.
NE PREZRITE DANAŠNJEGA KONCERTA ODLIČNEGA ZAGREBŠKEGA MOŠKEGA ZBORA »M L A D O S T«
—	-	OB	20.	URI	^	„
Zaključek koncertne sezone.
Kot poslednji koncert v tej sezoni bomo imeli v soboto, dne 19. t. m. priliko slišati izredno interesantno umetniško družbo *Jugoslavenska Lira« iz Beograda, ki bo nastopila s solisti, zborom in svojim svojevrstnim umetniškim tambu-raškim orkestrom. Lira potuje na enoletno turnejo po Evropi in Ameriki ter so v. njej združeni umetniki najboljših k vali tet.. Vstopnice od petka dalje v predprodaji. —
Poslovilni večer g. polkovnika Petkoviča.
Uprava oficirskega doma v Mariboru priredi v četrtek 17. maja ob 21. uri v prostorih hotela »Meran« poslovilni večer na čast polkovnika g- Petkoviča, majorja g. Pejiča in por. g. Kostiča. Vabljeni so prijatelji, da se udeležijo poslovilnega večera. —	1001
Izlet »Drave«.
Pevski in tamburaški zbor glasbenega društva »Drava« priredi v četrtek, 17. t. m- izlet čez Falo na Činžat do gostilne Korman. Odhod z vlakom ob 13. url 20 min. Tovariši železničarji in prijatelji društva dobrodošli! —
Prve laške črešuje
ki so sc te dni pojavile na našem trgu po neverjetni ceni 40 Din kg, vzbujajo splošno nevoljo, ker so v sorazmerju s horendno ceno tako vodene in brezokus-ne, da bo vsakdo rajše počakal sočnatih štajerskih črešenj. Mussolini nam zavoljo tega menda ne bo napovedal vojne. — Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 8. do 14. maja sta bila prijavljena mariborskemu mestnemu fizikatu samo dva slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po en slučaj škrlatinke in davice, —.
Finančna kontrola in nje obleka.
V	Uradnem listu št. 44 je objavljen pravilnik o preskrbovanju finančne kontrole z obleko. V členu 6 v zadnjem odstavku je jasno določeno, da se mora ta doklada izplačati takoj na roko vsem, ki so po predpisih opremljeni z obleko. Že vsi inšpektorati v državi so tem organom izplačali pavšal za leto 1927-28, samo ljubljanski še čaka, čemu se ne ve. Zato bi bilo želeti, da čimprej izplača že zapadli pavšal iz prejšnjega leta, a za 1. 1928-29 naj ostane v dobro, da ne bodo morali organi dokladati iz svojih bornih, prejemkov, kakor to določa čl. 4. ob poznejših naročbah. —
Javni nabiralnik na glavni pošti v Mariboru
je predmet neprikrite kritike občinstva že skozi leto. Jezički pri odprtini za pisma in tiskovine so tako pokvečeni, da je nemogoče opisati. Razun tega se čas dviganja pisem na uri pri predmetnem nabiralniku celo redkokedaj natančno na-značuje in se je zgodilo, da si točno o-poldne po dotični uri »zvedel«, da se pisma dvignejo ob — 8h! — Isto je z mestnimi nabiralniki, ki nimajo več naznačbe ure, kedaj se nabiralnik izprazni.
H koncertu Gl. Matice v Ptuju.
Na željo Ptujčanov se bo vršil koncert v nedeljo ob 18. uri (6. pop-). Matica bo nastopila točno, ker je program precej dolg in se mora takoj po koncertu zopet odpeljati. —
Zadnja žrtev Drave — Franc Lesjak —» najdena!
Kakor nam poročajo iz Središča ob Dravi, je tam vrgla Drava na kopno truplo utopljenca, ki je bilo agnoscirano kot truplo brodarja Franca Lesjaka, ki je našel tragično smrt ob priliki zadnje katastrofe na Dravi. Truplo so pokopali na pokopališču v Središču- Tako je Drava po 35 dneh izročila svojo poslednjo žrtev. —
Redni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru
se bo vršil dne 21. maja ob 19.30 v restavraciji »Vetrinjski dvor«, h kateremu vljudno vabimo vse člane. —	1000
Vlom v Bresternici.
Te dni je bilo v Bresternici vlomljeno v samotno zidanico na posestvu odvetnika dr. Orosla. Neznani vlomilci — najbrž je bil parček moški in ženska — so se v kleti obnašali kakor doma. Na mizo so si nanosili več steklenic vina, cigarete, škatljo sardin in še druge hrane, najdene v kleti. Po dobri večerji sta si pa na eni postelji lepo postlala ter se gotovo tudi dobro odpočila. Seboj sta vzela nekaj odej in jestvin. Vrata sta za seboj lepo zaprla. Daktiloskop mariborske policije je s krožnikov, steklenic ih drugih predmetov posnel odtise prstov in sedaj se na tej podlagi vrši preiskava.
Vlomi, vlomi . . .
Zadnji čas imamo v mariborski okolici serijo vlomov, ki močno razburjajo prebivalstvo. V noči od pondeljka na torek so nepovabljeni gosti obiskali dve gostilni v Zgornjem Radvanju. Najprej so se s pomočjo ponarejenih ključev splazili v Anderlovo gostilno, potem so pa obiskali Peskovo gostilno,, ki stoji malo višje na griču. Denarja niso nikjer našli. Napili so se vina in iz druge gostilne so odnesli tudi več namiznih prtov. Vaščani pravijo, da sta v pondeljek postopala po vasi dva sumljiva neznanca. — Sinoči je bil pa v kratkem času že tretji vlom v Rušah. Ko je najemnica kantine tovarne za dušik gospa Kochner še stregla gostom, je vdrl nekdo v njeno stanovanje ter ji odnesel okroglo 9000 Din. Kantina je med tovarniškimi hišami In je moral zločinec precej dobro poznati kraj in raz mere. Ravno tako je bilo pri prvem vlomu v trafiko. Drugi vlom je bil v stanovanje delavca Franca Svadba, katerega pogrešajo že dober mesec. Tudi v tem slučaju vlomilec ni mogel biti od daleč. Vedeti je moral, da je stari delavec odšel neznano kam in da je zapustil v stanovanju precej oblek. —
Tatovi koles.
Današnia policijski kronika beleži dva slučaja tatvine koles. Skoraj ob istem času je bilo nekemu inkasantu ukradeno kolo pred glavno pošto, nekemu poses-niku iz Pobrežja pa pred trgovino vogaiu Frankopanove in Valvazorje i ulice
V Mariboru, Sne fo V. 15»
Marftmrslrf V F P F I? N T K t«?ri
Sfran S
Šport
11
■ ' ■■■JV. -M ,
9
i
lutrisnji šport
Ob 9.: prvi mladini »Maribora« in Železničarja.
ob 11.: prvenstvena hazenska »Mura«— »Maribor«, ob 13.30: druga mladina Železničarja— mladina Svobode, ob 15-: Železničar rez.—Svoboda komb., ob 16.30: prvo moštvo—old boys Železničarja.
Zbor nogometnih sodnikov službeno.
Tekmo SK Železničar I-—SK Železničar old boys bo sodil g. Fischer, SK Svoboda, komb.-SK Železničar II. g. Bizjak, SK Železničar jun. II.—SKSvoboda jun. gosp. Marinič, SK Železničar I. jun—SK Maribor I. jun. g. Vesnaver.
: S. K. Železničar — službeno. Dne 17. t-m. imajo biti na igrišču »Maribora« igralci: ob H9. Bischof, Levič, Dremelj, Kager I., Polegeg, Antoličič. Kohout I., Bačnik L, Bačnik II., Heller. — ob % 13.: Aršič, Crepain II., Hodžar, Smeh, Podpečan, Kaiser, Zgonc, Kohout II., Kager II, Mlekuš, Matans. Rez. Veršič, Ribič, Škrbine. — ob 14.: Pasternjak, Rodjaver-šek, Mernik II., Oman, Stauber, Fran-geš II., Hardinka, Petan, Mahajnc, Kovač, Inkret- Rez. Fischer, Soukup, Ve-ras. — ob 3416.: I. moštvo: Mernik I., Jakovljevič, Wagner, Vogrinec, Fran-geš L, Ronjak, Konrad, Paulin, Pollak, Kopčič, Jurko. Rez. Stauber, Štrukelj. — Old boys: Giaser, Aichmaier, Kosi, Klaj-derič, Skrabar, Marinič, Spitzer, Erinenc, Vauda I, Safran, Vračko. Rez. Vauda II, Marussig-
Upravni odbor ISSK Maribora
Ima danes ob 20. v Grajski kleti sejo, ki se je naj udeleže vsi gg. odborniki. — Tajnik.
Na binkoštno nedeljo prvenstvo Slove-. nije!
Po sklepu JNS z dne 14. trn. se odigra hitri, ponovna prvenstven nogometna tekma Ilirija—Primorje. Po brzojavnem Obvestilu LNPa se bo vršila finalna tekma za prvenstvo Slovenije na binkoštno nedeljo.
HAZENA »MURA«—»MARIBOR«.
Jutri ob 11. se odigra v Mariboru prva težja hazenska tekma v letošnji sezoni. V boju za prvenstvo se srečata pod vodstvom g. Šnelerja iz Ljubljane družini »Mure« in »Maribora«, čijih znanje nam iamči, da pride občinstvo, ki poseti zanimivo tekmo, nedvomno na svoj račun. Pri Murašicah je kakor znano fenomenalna obramba, zlasti vratarica interna-cijonalka Cimpemanova; a tudi napadi ne zaostaja prav nič- Naše domačinke imajo glavno silo v napadu; v poslednji . tekmi v Murski Soboti pa je tudi obram- ; ba- pokazala, da že zelo uspešno dorašča svoji nalogi. Visoko stanje tega damskega športa v mariborskem okrožju se splo šno priznava in ceni daleč izven mej.naše oblasti. Opozarjamo občinstvo ob tej priliki, da ne zamudi jutrišnje tekme tudi Iz naslednjega razloga: po novih pravilih se igra za prvenstvo po okrožjih in odpadejo tako vse zanimive tekme z ljubljanskimi družinami, ki smo jih imeli priliko videti do sedaj vsako leto. Prijateljske tekme pa v naših razmerah zahtevalo velikih stroškov in seveda ne morejo Po svojem številu nadomestiti še izpadlih Prvenstvenih. Tako bodo letošnje hazen-ske*igre reducirane na minimum, če ne Pokaže občinstvo tistega zanimanja, ki ka damski šport zasluži.
Hazena ISSK Maribor.
Jutri igrajo: Breda, Zinka, Sonja, Vida, Danuška, Olga, Verica. Točno ob 10.30 v Garderobi! Blagajna: Elda. — Vse haze-jjašice naj se udeleže sprejema Murašic, Prispejo ob 9.10.
Pokalni sistem v Amsterdamu.
Nizozemski olimpijski odbor je prejel °d Predsednika Fife naročilo, da se imajo °digrati nogometne tekme za svetovno Prvenstvo po čistem pokalnem sistemu, jako da vsak premaganec takoj izpade. Predlog Bergvalla, o katerem smočnedav J10 Poročali, je torej odklonjen. Tudi le-0S ie favorit za prvaka ui ugvajski team.
(Dečnaročna kolesarska prirediteu
Dirka in ocenjevalna vožnja Gradec— Maribor—Gradec.
V nedeljo 20. t. m. priredita graški kolesarski klub »Alpenrose« in »Alpenlandi-scher Radfahrer Bund« s sodelovanjem Zveze kolesarskih društev za Maribor mednarodno kolesarsko dirko in ocenjevalno vožnjo 122 km dolgi progi Gradec —Maribor—Gradec. Udeleženci ocenjevalne vožnje bodo startati ob 5., dirkači pa ob 7- v Puntigamu. V Mariboru se ustavijo pri gostilni »Grozd« na Aleksandrovi cesti, cilj pa je zopet v Puntigamu. Dirkači imajo v St. liju in v Mariboru po 10 minut, udeleženci ocenjevalne vožnje pa v Št. liju po 10 minut, v Mariboru pa tri ure obligatnega odmora. Dirka se bo vršila v dveh skupinah: a) glavni vozači: troje častnih daril, b) junijorji: troje častnih daril; če se prijavi za skupino več kot 15 udeležencev, bo četvero daril, če bi jih bilo več kot 20, pa pet daril! — Dirkači, ki prispejo iz Gradca do državne meje več kot 30 min.ut za prihodom prvega, se izločijo od tekmovanja. Podrobnejši pogoji pri Kolesarski zvezi, katere člani se seveda lahko udeleže tekem.
Vendar pojdemo na olimpijado!
Na predvčerajšnji seji je sklenil JNS, da vendar pošlje našo nogometno reprezentanco v Amsterdam, in sicer na lastne stroške, ker država noče prispevati niti pare. Določenih je bilo 17 igralcev, s katerimi potujejo tudi predsednik, tajnik ter kapetan JNS in sodnik Fabris, ki bo sodil v Amsterdamu dve ali tri tekme. Reprezentanca odpotuje iz Zagreba v sre do 23 tm.
Nekaj za plesne tigre
• Na svoji zadnji vožnji v Evropo je pričel miljarder, kralj avtomobilov Henry Ford sistematično akcijo za zopetno uvedbo lepih plesov iz starih časov. Priredil je na parniku elitni ples in povabil nanj okoli 600 potnikov obeh spolov. Sam je dal tudi dober zgled za nov pokret, ko je otvoril ples s svojo ženo v krogih valčka . . . Vtis tega nastopa je bil baje velikanski. Vedno več in več parov je prihajalo plesat valčke, tako da so se ga pričeli učiti tudi oni, ki ga še nikdar niso zaplesali. Valčku pa so sledile četvorke in drugi stari plesi, tako da je bil podoben parnik kaki plesni dvorani v nekdanjih lepih časih.
■Junaški strejeuodja
Brzovlsk Debrecin—Budimpešta je te dni le prisotnost duha strojevodje rešila iz velike nevarnosti. Strojevodja je namreč med, vožnjo na odprti progi, ko je drvel vlak z veliko naglico, zapazil, da je lokomotiva zgubila sprednji dve kolesi in da vozi samo z zadnjimi. Nevarnost, da lokomotiva skoči iz tira ali da se zgodi druga nevarnost, je bila očividna. Toda junaški strojevodja ni obupal. Z nadčloveškim naporom se je mu je končno še v zadnjem trenotku posrečilo, da je vlak ustavil. Hvaležni potniki so takoj zbrali veliko denarno nagrado in jo izročili strojevodji, ki se je ganjen zahvalil za priznano njegovo delo.
Najdebelejši Dunajčan.
Najdebelejši človek na Dunaju je mesar Franc Schlesinger, ki tehta 182 kg. Za njim pride stavbenik Linde, ki tehta 172 in atlet Karel Svoboda s 160 kg. Tekma, katere so se udeležili številni tekmovalci — med njimi vsakdo nad 130 kg — je bila zaključena z bogatim in obilnim banketom. kakor se pač spodobi za debe-luharje. _________________
Sotrpina.
Mihec pokaže ob koncu leta spričevalo svoji ncomoženi teti s pripombo: »No, tetka, danes si lahko podava roke!«
— Kako misliš to. drago dete?
— Tudi iaz sem obsedel!
Odkod beseda silhuette
Etienne de Silhouette, ki je nehote dal svoje ime za naziv tej posebni vrsti skic. ni bil, kakor bi kdo na prvi mah mislil, slikar, temveč znan francoski finančnik, rojen začetkom 18. stoletja v Limogesu. Po protekciji znane markize Pompadour je postal kasneje državni svetnik in kancelar vojvode orleanskega. Bil je izredno vesten in marljiv uradnik. Da bi restavriral stanje francoskih financ, se je odločil, da odpravi vse pretirane dvorne izdatke in reorganizira javne finance. V tem pogledu je bilo na njegovi strani tudi javno mnenje. Predvsem je uvedel davek na posestva plemiških rodbin, kar je plemenitaše silno razkačilo. Pričeli so zato proti njemu najhujši boj in se niso strašili pri tem nobenih sredstev. Na njegov račun so pričeli razširjati najraznovrstnejše dovtipe in ga posebno zasmehovali radi njegove varč nosti. šli so celo tako daleč, da so mu očitali, da je strašno mršav. Iz zasmehovanja so z njegovim imenom nazivali tudi skice, ki so bile tedaj običajne in so se omejevale samo na odražanje senc dotične osebe. Rav-notako so iz hudobije imenovali tudi hlače, ki so bile brez okraskov — hlače a la Silhouette in sploh vse, kar je nasprotovalo razsipavanju in tedanji eleganci. Tako se je polagoma razširila beseda »silhouette«, ki se še dandanes tako često uporablja.
Lep policijski uradnik
V Novem Selu na Poljskem je umori' policijski uradnik Vietzorek dva moža, ki
sta hotela pričati proti njemu. Bila sta to dva jetnika, ki so ju poslali iz ječe v Katovicah v Novo Selo, kjer bi bila morala biti konfrontirana z imenovanim policijskim uradnikom, ki se je po njuni pritožbi pregrešil v svojem uradnem poslovanju. Po policijskega uradnika je prišel neki tovariš in ga opozoril, da sta se javila na uradu dva moža, ki bosta izpovedala proti njemu. Uradnik se je takoj napotil na komisarijat in brez pomisleka streljal na oba moža. Eden je bil na mestu mrtev, drugi pa smrtno ranjen. Ko je spoznal dalekosežnost svojega dejanja, je mislil uradnik ustreliti še sebe, kar mu ie pa prisotni komisar preprečil. Po aretaciji je izjavil Vietzorek, da sta mu prizadeta hotela kratiti čast in da bo vsakega ustrelil, ki bi to skušal kedaj napram njemu. •
Nouost \j bikoborbi
Španci ne vedo, kaj bi se še vse izmislili za zabavo pri svojih odvratnih bikoborbah. Sedaj so uvedli novost posebnega oklepa za konje, ki se udeležujejo borbe proti bikom v areni. Pred kratkim so odeli v Madridu prvo skupino konj s temi oklepi, ki so publiki radi modro-rdečih barv izredno ugaiali. Tako se bo sedaj nehala nevarnost, ki je skozi vsa stoletja pretila ubogi konjski pari, da so ji namreč biki brez težave zasajali svoje rogove v rebra- Vendar pa potrebuje nošenje tega oklepa precejšnje sile in bodo prišli za to v bodoče v poštev le močnejši konji.	__________
Prispevajte za spomenik' Kralju Petru v Mariboru
Kaaal???
Kako!??
AU JE RES, DA SE DOBE PRI TVRDTKl
KOROŠKA CESTA 9.
VSI OLBACILNI PREDMETI PO IZREDNO NIZKIH CENAH TUDI NA OBROKE?
CE JE BLAOO RES DOBRO IN TRPEŽNO, KAKOR PRAVIJO NE ODLAŠAJTE.
po najniž. cenah dobite dnevno pri tvrdki
Jurii Ehl, Maistrova ulica 6.
Stran \
. Mariborski V E C E R N I K Tu fr a
X Maribor«, 'dne 16. V. 1928.
Viktor Meric:
Pomlajeni
Roželienje starcev.
I.	del.
Misel, da bi bila vmes politična konfesionalna nasprotstva, pa meji na neumnost. Gotovi kolegi so v to blodnjo brez ozira na strasti, ki so jih netili, vmešali svobodomiselstvo in sinagogo. Mi ne živimo več v nemirnih epohah verskih bojev in tak fanatizem ne spada v našo dobo.
Tudi to ni mogoče, da bi nesrečni duhovniki brez sledu in ostankov izhlapeli. Bog nima navade, koga na tak način klicati k sebi. Ker so tudi duhovniki — kakor vsi smrtniki — iz žive materije, se tudi s pomočjo znanosti ne da sklicevati na razkroj materije brez sledu in ostankov. Na vsak način je šest duhovnikov izginilo v nekaj tednih. To je dejstvo, ki se ne da utajiti.
Dovoljujem si opozoriti čitatelje, da sem kot eden od prvih v celokupnem tisku že povodom vlomov prišel s hipotezo, po kateri naj bi bil storilec genijalen in nevaren učenjak, ki si hoče na ta način oskrbeti denar za svoje eksperimente. Vlomi so prenehali in sicer ne zato, ker je bila policija tako sposobna, da jih prepreči, marveč zato, ker tajnostno bitje, o katerem sem govoril, ne mara več takega dela.
Z denarjem, ki ga je pobral iz blagajn, je gotovo dovolj založen.
Denar pa ne zadostuje za vse. Ne zadostuje recimo za izvedbo gotovih poskusov. V to svrho je potreben tudi materijah
Kdo more dokazati, da neznani učenjak, obdan od fanatičnih učencev in slu-
žabnikov, ne eksperimentira na živih bitjih?
Mislim, da ste me razumeli. Torej nekje, daleč od našega zasledovanja, daleč od justice je neko strašno bitje, ki si vzame denar kjer hoče in ima na razpolago stodstva, ki niso v nobeni zvezi z meto dami navadnih zločincev. In ta strašna osebuntf jt tudi vzrok, da se brez sledu izgubi en mlad duhovnik za drugim in da javnost radi tega ne pride iz velikega vznemirjenja. Med enim in .drugim udejstvovanjem mora biti zveza.
Zakaj ravno mladi duhovniki! Nekega dne bomo to na vsak način vedeli. Tudi sedaj so vsa domnevanja dovoljena. Ali išče učenjak ali blaznež, ta temna sfinga, o koje eksistenci se po mojem mnenju ne da dvomiti, v mladih in neizčrpanih telesih skrivnost življenja in smrti? Preiskuje li možgane in srca? Ali rabi kri za posebne analize? Ne upam si vsega tega natančneje razmotrivati, ae želim si obdolžitve, da razvnemam strah in grozo javnosti. Vendar so pa upravičene tudi najtemnejše slutnje. Razglašam samo svoje globoko prepričanje, da nimamo opraviti z dvema različnima zadevama. Vlomi in odvedbe izhajajo iz enega in istega vzroka. Pojdite in iščite učenjaka, proroka, divjega blazneža, krvosesa, ljudožerca! ... Bojmo se sovražnika, ki je posebno nevaren radi tega, ker je nepoznan, neviden, nedosegljiv. Naj mislijo na to oni, ki odgovarjajo za našo varnost. Vsako jutro nam lahko prinese strašno katastrofo.
Robert Doucet.
^ Brez obotavljanja so ta članek označili aa senzacijo. Ves Pariz je bil pokon-cu. Koliko pisem sem sprejel po objavi s prošnjami za razgovor, s svarili, pripombami, nbsveti itd. Tudi drugi listi so se
Ljudje, ki delajo, nosijo
PALMA
KAUČUK PODPETNIKI, k* so najcsnejil In trajnejii od usnja la dalajo tudi prjjatno hojo, kar
Zencovich Razvanje, Pivola 6 je
Vam varule živce.
sfis-g-f
S-g
■< n ^
1 er B •» m> S? s S S S s
*• o. g- p
. O p r» O
P»cr 3 C.N
3 J
^ -d a>
3 C S‘(D N
„ 3 ir »
p • g* •	3
3 P	rt)
VI ]-# N® »
h}’® - er‘~: tt. BI O
S- O ut B B*
‘p’	»	K«
?•■§!:&! S
B * »P S-
23-
ST ' * Sr EM
* ® a.«, »
® o a •
sre
OC c. 3. ?> D- 5
M
OJ
■o
3
*5
HI
N
■M
ye
O
O
a
o
Omu«
G
bavili s mojim člankom ter prevzeli mnogo mojih domnevanj, da jih po svoje olepšajo z razlagami in paradoksi. Ideja neznanega učenjaka je ostala v glavah. Ministrski predsednik me je želel videti. Dolgo me je izpraševal in jaz nisem mogel drugega, kot ponoviti vse to, kar sem že v časopisu na kratko razložil. Od drugih, tudi večjih listov sem dobival diskretne ponudbe- Ostal sem pa zvest »Večer-niku«, kjer je bil začetek mojega poklicnega delovanja. Sicer so mi pa plačo takoj podvojili.
Okusil sem veselje slave. Karikaturisti so me risali, kako z lokom in pušico prebadam neko strašno zagonetno zver, predstavljajočo skrivnostno bitje z vlomljenimi blagajnami in mrtvimi telesi pod nogami. In — da bi bila moja sreča popolna — se mi je zdelo, da me Juljeta obožuje. Redno je prihajala dvakrat na teden zvečer k meni, kadar je pa ni bilo, me je telefonično klicala ob vsaki priliki.
V	naivnem ponosu je polagala veliko vrednost na to, da se kaže z menoj pri vseh javnih prireditvah. Neprecenljive ure neskaljenega veselja! Vsakokrat sem zaspal ves srečen v želji, da bi tako vedno ostalo. Niti za hip nisem mislil na to, da bi zamoglo priti prebujenje, strašno prebujenje.
Nekega jutra sem urejeval svojo korespondenco. Navadno je bila dolgočasna brez vsake zanimivosti. Ravno sem hotel kup pisem vreči v kot, ko je vzbudila mojo pozornost čudna opomba na nekem pismu. Na pismu je stalo spredaj: »Prosim, ne vržite, proč!« Hlastno sem pretrgal omot in zagledal zgoraj
povprek sledeče opozorilo: »Pozor! Či-tajte pazljivo!« Nasmehnil sem se in mislil: To je pa že od sile! Obenem pa —ne vem iz kake temne slutnje — sem čuti! kako me je nekaj zgrabilo pri srcu.
Ko sem pismo prebral, sem moral bit! zelo bled in tudi drugače precej čuden, kajti mladi Level, ki je ravno pristopil k moji mizi, me je vprašal:
»Kaj ti pa je? ... Slabe vesti? ...« Usta sem nabral v nasmeh in pomolil sem mu pismo. Čim dalje je bral, tem bolj je grbančil čelo. Ko je bil gotov, je povesil roke ter vzkliknil:
»No — to je še lepše!«
»Kaj misliš o tem?«
»Hm, hm, precej močan tobak-«
Drugi uredniki so postali vsled n; jinih vzklikov in Levelove mimike pr zorni, pridružili so se nama ter vpraševali: »Kaj je?«
»Kaj je bilo? Kaj se vam je zgodilo??e »Ali ti piše morda »neznani učenjak«?«
Level se je naglo obrnil k vpraševalcu ter mu zavpil v obraz:
»Boljše si zadel kot si misliš!«
List sem mu iztrgal iz rok ter dejal z glasom, ki je hotel biti zaničljiv, a se je vendar malo tresel:
»Ti misliš pismo tega ravnatelja opičjega teatra ... O ne ... pri meni ne ... Poslušajte ... Prebral vam bom to.«
In bral sem počasi, skrbno naglašu-joč vsako besedo, med splošnim začudenjem sledeče vrste, ki so se neizbrisno vgreble v moj spomin:
Dalje prihodnjič.
KMI aftaMl, fci cMUjo v po«r«. tforaiit« m	ram	mm
ebSiadni: «Mka bacada 30 p, najmanjll uaaek Din S*—
9 Ženit««, rfopiMMM)« ia i_______
ni tfgovnfcsg« «11 n K—n ig«! nnačaja: neka beeeda f KJJiuenj*! »Mik D*
‘Za
Pisalne stroje
Remington — najnovejše modele — pro daja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova 14. Zahtevajte ponudbe. 969
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Kolje za vinograde in fižolovke
prodaja vsako množino komad od 30 para naprej tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	999
Gostilniški lokal
ali temu primerni prazni prostori, tudi brez koncesije na hiši, v centrumu mesta se vzame v najem. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod šifro »Prazni lokali«.
996
Kovčke za potovanje
vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	863
Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.	895
Sandale,
dvakrat Šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.	949
Gonilne, šivalne in vezafne jermene
iz Ia usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	864
Šivani sandali in čevlji
se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8.
948
Iščem pet dam in 2 gospoda
za vpeljavo v vsakem gospodarstvu nujno potrebnega predmeta. Zglasiti se od 8.—12. in 16.—18. v Tomšičevem drevoredu, Srnčeva ul. 122 pritličje. 978
Dobro meščansko hrano
iščem za dve osebi. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobra hrana« na upravo. U
Stanovanje	3
2—3 sobno iščem. Plačam evenfuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«.	__
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče stranka brez otroki?-— Naslov v upravi lista.
Vsakovrstne zelen jadnejin-cvetlične sadike 7 ■ ,
ima vedno na zalogi vrtnar^votLvanfJemec, Maribor, Razlagova ul. 11.	9’?5:
POZOR!	POZORI
v*	V	1*	••
JlIPlfR
iico Vam Va51 stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-lanično delavnico Justin Sustlnčlč, Tatlenbachova ulica icv. 14,' ker ima ista specijalm oddelek za popravila strojev vseh vrst.	793
400 brezstanovanjcev
čaka na prijave prostih stanovanj. Stanodajalci izrabite to priliko. Prijave brez Plačno sprejema »Marstan«, Koroška c.
975
•"••• j • ■ . i
Idava I
Podpisani sporočam, da sva se z-gsAffihom Hudnikom razdružila. Imenovani ni upravičen v^mo-jem imenu prodajati obleke- iz uspja ali prejemati naročila.
Ruše, 1-6. maja 1928.	99$
JLPrestocI
Autofpneumatiko^poprav-Ija^hitro’in ceneno
Parna ■ vnlkanizacija Mm
Tattenbachova ulica št.
iVntTuJiA,BvrMnrmnnm IIJ)  —-
V Marinom, dne 15. V. 1^26.
M«ti »or ski V F C f S M K Jutra
—	J,	..
*uau Ji
Možie, ki tvegalo ilv!ien!e za
biljardno kroglio
»POKOPALIŠČE« SLONOV. - SILNE TEŽAVE IN NEVARNOSTI LOVA NA SLONE. — RISKANTEN STREL.
Te dni so v Londonu otvorili razstavo in razprodajo slonovine in slonokoščenih izdelkov. Ob tej priliki je eden od dopisnikov berlinskih listov govoril tudi z lovci na slone, ki so reklamirali večino razstavljenih predmetov za svojo pridobitev. Lovci so se posebno razburjali nad mnenjem, da so prispevali večino slonovine domačini od živali, ki so naravno poginile.
Temu pa ni tako. Čekani slonov, ki so od starosti poginili v pragozdih, so nerabni za produkcijo glavnikov, biljardnih krogelj, šahovskih figur iz vsega drugega, kar se po svetu izdeluje in prodaje iz slonovine. V pragozdih imajo sloni svoja »pokopališča«. Bolni in od starosti onemogli sloni se zavlečejo tja ter končajo eden poleg drugega. Dragoceno zobovje — čekane — pa zdela vlaga in solnčna vročina tako, da se kost cepi ter sama raz pade v male koščke.
Tudi zobovje, najdeno že pred začetkom razpadanja, se ne more meriti z vrednostjo »zelenega« zoba. »Zeleni zob« je zob onih slonov, ki so živeli najmanj še pred enim letom. Čekani so dolgi od dva in pol do treh metrov, težki do enega stota, ,od prekupcev se pa kupujejo po povprečni ceni 110 funtov šterlingov za angleški stot ali eden funt šterlingov za funt teže.
»Pokopališča« slonov so na najbolj skritih mestih pragozda. Vrh tega živi sloni še vestno čuvajo mir svojih mrtvih tovarišev. Poznavalci pragozdnega življenja trdijo, da ima vsaka čreda slonov svojega mrtvaškega čuvaja, nekakega Karona, ki vodi iznemogle svoje tovariše na samo njemu poznan kraj smrtnega počitka. Domačini torej le po redkih slučajih najdejo grobnice slonov. Lov s pastmi in ubijanje z zastrupljenimi pušicami je pa strogo prepovedano.
Večino slonovine spravijo na trg profesionalni lovci. Ti možje tvegajo svoje zdravje, svojo imovino in življenje. V britanskem delu Afrike so glede lova na slone najstrožji predpisi. Lov je tako zelo omejen, da postajajo črede slonov premočne. Baje divja po gozdovih vzhodne Afrike okrog 50.000 slonov-
Sled teh čred je lahko najti. Če je čre-
Bela urana
Sicer skoro neverjetno, a vendar je resnično, da obstoji na svetu hišni posestnik, ki je prostovoljno znižal strankam najemnino. In vendar ni to noben blaznež, kakor bi človek mislil, temveč svetovno znani filozof Henry Bergson v Parizu. Preteklo leto je namreč podedoval po nekem sorodniku lepo hišo. Pri prvem obračunu stanarine je ugotovil, da stranke plačajo več, kakor bi mogel po svojem moralnem čustvu od njih zahtevati- Ker je Bergson veren učenec Kanta, ki nauk svojega učitelja ne nosi na jeziku, je naznanil strankam, da se mu zdi stanarina^ previsoka, vslcd česar jo bo vsern znižal. Ako bi izvršil to kak drugi hišni posestnik, bi se mu gotovo smejale celo stranke same. Toda, ker gre za največjega sodobnega francoskega filozofa, ni preostalo nič drugega, kakor ugotoviti z občudovanjem, da vendar še obstoje na svetu ljudje, ki svoje filozofske nauke ne samo učijo, temveč se tudi sami po njih ravnajo in živijo.
Poklicni touariš
Ko se je nekega zelo viharnega dne vozil neki duhovnik na krovu ladje, je v strahu za svoje življenje dejal nekemu sopotniku: ■ »Moj dragi prijatelj, vedno jnoramo misliti na to, da smo sredi življenja obdani s smrtjo-« — »Takb pravim stokrat na dan« — je odvrnil sopotnik. »In pomislite tudi« — je nadaljeval duhovnik«, — »da se lahko prigodi, da moramo vzeti slovo od življenia, ne da 01 se mogli poprej posloviti od svoiih Moljenih.« — »Tudi na to možnost se oziram po stokrat na dan« — je-menil drugi. »Potem Vas pa smem gotovo pozdraviti kot svojega tovariša« — je vprašal duhovnik. »O ne« — je pojasnil sopotnik — »jaz sem zavarovalni agent«.
da ravno na poti, «e slišijo njeni koraki dve milji daleč. Tudi čreda na paši se sliši kakor oddaljen grom. Težko je pa dobiti slona pred puškino cev. Povrh je treba še izbrati žival, da se strel izplača, kajti za vsakega ustreljenega slona je treba plačati takso od okroglo 8000 Din. Treba si je orej izbrtai veliko, starejšo žival, da vrednost njenih čekanov plača velike stroške in napore.
Lovec se mora podati globoko v pragozd, da se splazi v čim večjo bližino črede. To je silno težko in nevarno. Sloni imajo izboren voh. Če je le malo vetra, zavohajo vsako bližu;oče bitje že od daleč. Če se lovec tudi že na gotov strel približa čredi, ki se mirno pase, je v živ-Ijenski nevarnosti do zadnjega trenutka. Mirne živali se lahko vsak trenutek spustijo v divji dir, da drhti zemlja nod njimi,
—	to se pa zgodi navadno tudi v hipu, ko je padel smrtnonosni strel. Premnogi »srečni« lovec je že našel smrt pod nogami splašenih in zdivjanih orjakov. Slona dobiti na strel, je prava umetnost. Orjaška žival namreč neprestano mahlja z uhlji proti nadležnim muham ter tako zakriva edini dve točki svoje velike glave, kjer bi krogla lahko prodrla lobanjo. Stari sloni imajo tudi to navado, da ob nevarnosti obstanejo pod drevjem in med grmovjem kakor ukopani. Na dva metra in še bližje pride lovec* a jih še vedno ne opazi, ker se je njih barva popolnoma preiila v barvo okolice. Naenkrat pa šine iz sive mase silen rilec, ali pa poskoči orjak in tedaj odbije lovcu zadnja ura-
Slon človeka z rilcem zaduši, zdrobi, trešči ob tla, ali pa zažene daleč proč. Zgodilo se je že, da se je človek znašel v vejevju kakega višokčga drevesa, kar je bila gotovo izredna sreča. Slediti čredi slonov je tudi silno težko. Čreda predirja brez počitka v 24 urah dobrih 40 angleških milj. Težko ji je slediti. Če lovec omaga in zaostane, mora čakati, da ga slučaj privede v bližino kake druge črede.
To so v kratkih obrisih velikanske težave in nevarnosti, o katerih svet niti ne sanja, ko uporablja razne lične izdelke iz slonovine.
Pri krompirju se jo spozna
V	provinci Constantine se mladim lju-aent ki si iščejo neveste, delijo posebne vrste nasveti. Svetuje se jim, da opazujejo izvoljenko, kadar lupi krompir. Po naslednjem receptu se najboljše spozna njen pravi značaj: Če so olupki debeli, je to znak razsipanja; če ne izreže »očes«, je lena; če pere Hrompir le enkrat, ni čista; če vzame za praženje preveč masti, je sladkosnedna; če pa lupi krompir skrbno, da ostanejo le tanke lupine, ga dobro očisti in varčuje z mastjo pri praženju, tedaj najse človek ne obotavlja vzeti takega dekleta. Ta je gotovo najboljša.
Katera hoče Lindbergha za moža?
To vprašanje So stavili na dekliški šoli v Kolumbiji v ameriški zvezni državni Missouri 150 mladim damam- Odgovori pa niso bili takšni, kakoršne bi človek pričakoval glede najpopularnejšega moža
—	in sicer mladega — v Ameriki. Samo 20 mladek je pripravljeno, podati roko slavnemu letalcu. Zakonsko zvezo z idolom ameriškega ženstva je pa 63 deklet kratkomalo odklonilo. Ene odklonitve sploh niso tolmačile, druge so pa dejale, da že imajo svoje izvoljence. Sedemnajstim je Lindbergh preveč slaven in znan in kot tak nesposoben za dobrega in pridnega moža. Deset deklet je bilo mnenja, da letalci ‘ne bi smeli imeti družine, ker se lahko vsak čas ponesrečijo. Trojica je pa ponosno izjavila, da noče slavnega moža, ker bi žena poleg njega ne mogla pred svetom uveljaviti svojih lastnih sposobnosti.
fpominiaite te CMD
Poverjenikom, članom in prijateljem Uočnikoue družbe
Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1928., t. j. v tretjem letu svojega obstoja naslednje štiri nad vse zanimive, zabavne in poučne knjige:
1. Vodnikova pratika za leto 1929* Ta prinese poleg koledarske vsebine tudi celo vrsto zelo zanimivih spisov iz gospodarstva, .zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas danes najbolj zanimajo. Bogato bo okrašena tudi s slikami.
2. Fran Govekar: »Olga«. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje v mestu in na deželi.
3. Ivan Matičič: »Na mrtvi straži«. Ta zgodovinska povest nam bo obudila velike spomine davnih časov ter pokazala ono dobo, v kateri so se morali naši predniki boriti za svojo svobodo in življenje s krvoločnimi Turki.
4. Ivan Lah: »V borbi za Jugoslavijo«. Ta velezanimiva knjiga bo podala ob lOletnici našega osvobojenja vse one velike dogodke, ki so se godili tik pred vojno okoli nas in pri nas, dokler nam je zasijal 1- december 1918. Knjiga nam bo pripovedala, kako se je pojavil beli orel nad Balkanom, kako je stopil na prestol naš kralj Peter I., Veliki Osvoboditelj, kako se je mala Srbija pripravljala na veliko delo, kako so se hitro vrstili zgodovinski dogodki, dokler ni izbruhnila balkanska vojna in tik nato svetovna. Pripovedovala nam bo, kako je tudi slovensko vprašanje stopilo pred evropski svet in smo Slovenci iskali svoje rešitve v jugosl&venštvu, tako, da smo lahko rešili sebe in svojo zemljo iz tujih rok. — Knjiga bo bogato ilustrirana.
Prosimo vse gg. poverjenike (ce), da propagirajo s tem lepim kniževnim darom med znanci in prijatelji s pozivom, da naj pristopajo v velikem številu k Vodnikovi družbi. Ta lep književni dar naše Vodnikove družbe naj vzpodbudi vse gg. poverjenike (ce), da naj tem intenzivnejše nabirajo člane in skušajo pridobiti družbi čim več članov.
Vsakega člana pa prosimo, da naj tudi on v svojem ožjem prijateljskem krogu vzbudi interes za Vodnikovo družbo. Vsak član Vodnikove družbe naj skuša pridobiti družbi vsaj enega novega člana, ter ga naj prijavi poverjeniku svojega kraja, odnosno centralni pisarni v Ljubljani.
Vse ljubitelje lepih knjig, ki še niso člani Vodnikove družbe, pa prosimo, da naj prijavijo svoje članstvo pri poverjeniku svojega kraja, odnosno pri centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Za mal znesek Din 20 bo dobil vsak član zgoraj omenjene štiri lepe knjige. Torej na delo za Vodnikovo družbo! Pristopajte k družbi v velikem številu!
Dobro osiguran zaslužek
V srednjem velikem mestu City na zapadu ameriške Unije so se vlomi in roparski napadi tako pomnožili, da je policija ocenila »nekatere znane zločince-Kdor vjame enega od ocenjenih banditov, dobi nagrado od 500 dolarjev. Odvetnik Jean Ca in, ki je že mnogo krivih in nedolžnih tatov rešil iz sodnih mrež, je razpis Čednih premij takole izkoristil. V svoji praksi si je pridobil precej znancev iz zločinskih ali vsaj skrajno sumljivih krogov in tako mu ni bilo težko, zaslediti enega od ocenjenih možakov. Komaj je bil ptiček na varnem, je že nastopil gosp. Cain kot pravni strokovnjak. Obiskal je zločinca ter napravil z njim pogodbo: Zagovarjal ga ho; če ga izreže, dobi 500 dolarjev honorarja, če se mu ne posreči, pa nič. Zločinec seveda ni vedel, da ima dobri gospod za ta slučaj zagotovljeno premijo od 500 dolarjev.
Slika za 40 milijonov.
V Londonu je lady Desbourough prodala sliko slavnega slikarja Raffaela »Madona z detetom« za velikansko ceno
150.000	funtov šterlingov, kar je v našem denarju okroglo 40 milijonov. Ta na prvi pogled fantastična svota pa odgovarja cenam slik velikega italijanskega mojstra- 2e pred vojno je ameriški milijonar Morgan kupil neko Raffaeiovo sliko za 2 milijona zlatih nemških mark
Spert
PRIREDITVE ŽELEZNIČARJA NA PRAZNIK.
V	četrtek, na praznik vnebohoda dne 17 trn., priredi Železničar na igrišču »Maribora« naslednje štiri tekme: ob 9. prva mladina Železničarja s prvo mladino »Maribora«, ob 13. druga mladina Železničarja z mladino Svobode, ob 14.30 rezerva Železničarja s komb. moštvom Svobode in ob 16- prvo moštvo Železničarja z old-boys moštvom Železničarja.
Neglede na ostalo privlačnost, ki jo bodo imele gornje tekme na praznik, zlasti igra z old-boys moštvom, bo cela prireditev v svoji skupnosti tudi v toliko zanimiva, ker bomo imeli priliko videti, kako daleč je že napredoval najmlajši mariborski klub Železničar tekom svojega desetmesečnega obstoja. Pomanjkljivostim in nepopolnostim, brez katerih ni noben klub v svojih prvih letih, je pri našem Železničarju krivo predvsem pomanjkanje lastnega igrišča. Toda ta glavna ovira bo, kakor doznavamo, odpadla že v nekaj tednih. Vstopnina k popoldanskim prireditvam na praznik je Din 3 in Din 5.
PRVENSTVO HAZENE 1928.
Za praznik 17. tm. je podzveza določila prvo hazensko prvenstveno tekmo v mariborskem okrožju. Po novih pravilih se namreč ne bo tekmovalo z vsemi klubi Slovenije, temveč po okrožjih. V naše okrožje padejo družine »Maribora«, »Mure« in »Ptuja«. Žreb je odločil, da se v prvi tekmi prvega kola srečata »Maribor« in »Mura«, ki ju bomo videli na praznik v Mariboru- Družina »Maribora« ima letos komaj eno težjo tekmo za seboj: na velikonočni pondeljek je odigrala prvenstveno tekmo v Murski Soboti z »Muro«, v kateri so ostale domačinke zmagovalke v pičlem razmerju 5:4. Mu-rašice pa so nastopile letos že v več resnih tekmah: razen gornje proti »Mariboru« tudi v Zagrebu proti Concordiji, ASKu, Iliriji itd. Družina je v najboljši kondiciji. O zmagi v četrtkovi tekmi, ki se bo vršila ob U., je težko prorokovati.
Službene objave MOLNP.
Klubi se opozarjajo na §§ 1. in 13. občega pravilnika JNS: da tudi v predtekmah ni dovoljeno neprijavljeno gostovanje tujih igralcev.
Na praznik dne 17. t. m. bodo naslednje tekme:
ob 14. SK Svoboda komb.:SK Železničar
II.
ob 16. SK Železničar I.:SK Železničar Old boys. — Službujoči odbornik gosp. Breznik. — Tajnik.
SK Železničar — službeno.
Z današnjim dnem se ukine trening V telovadnici, pač pa se vrši ob 18. na klu-bovem igrišču pred kadetnico. — Tajnik.
Zagreb—Split.
V nedeljo se bo vršila v Splitu medmestna prijateljska nogometna tekma Zagreb—Split. Nastopita bržčas kompletna Gradjanski in Hajduk. Revanžna igra bo 1. julija v Zagrebu.
»Jugoslavija« v Nemčiji.
V nedeljo je beograjska Jugoslavija igrala v Lipskem proti kombiniranemu moštvu Fortune in VFB ter podlegla 1:3 (1:2).
Draga razsuetljal/a
Angleški pesnik W. B. Yeats inscenira najrajši sam svoje drame. Ko je nedavno gledališče v Dublinu predstavljalo neko njegovo dramo, je bil pesnik silno nezadovoljen z razsvetljavo. Zahteval je vedno več luči. Ko so mu ustregli že v največji meri, je pa nastal kratek stik in nekaj dekoracij se je vnelo. Pesnik ni opazil vznemirjenosti gledališkega osobja ter vzkliknil ves navdušen: »Tako je prav! Zdaj bo šele dovolj svetlo!« Gledališki ravnatelj je odvrnil: :-Me veseli, da ste zadovoljni, samo taka razsvetlja- N va je za mene predraga.«
V	ljudski šoli.
—	Čemu se dvigne živo srebro, če potisnemo toplomer v toplo vo. do? vpraša učitelj malčka.
.. — Ker mu je soodai prevroče!
Sfefo t
Marffiorsfc? V F C F P 1 T K T«tra
Mariboru, dne 15 V. 102R.
TaraBrrmTimBmarfvr
Viktor M6rfc:
Pomlajeni
P-oželjenje starcev.
I. del.
Obotavljal sem se seveda kaj takega neznancem pripisati na rovaš.
V tem trenutku se je primaknila Julje-ta bliže k meni. Iz njenih pol zaprtih oči sta žarela dva plamena. Nikdar ne bom pozabil te minute. Govorila je počasi, nežno, svoje ustnice na mojih, kakor da bi mi hotela vdahniti svoje misli, da me prepriča.
»Prevdari. V zgodovini človeštva so stvari, ki vzbujajo grozo ... Eksperimenti zaslepljencev- Kdo ti brani, da si preskrbiš mlajše krvi s kako poljubno transfuzijsko operacijo? ... Kdo ti more preprečiti, da prav po barbarsko pre-iščeš kakšne človeške možgane? ... Ali pa si misli fanatika, ki deluje za večjo čast kakega neusmiljenega, krviželjnega božanstva. Vse na svetu je mogoče. Pa to še ni vse. Bral sem nekoč nekje, da se najdejo še sekte ljudožrcev . •. Pa ne zato, da bi tem divjakom človeško meso prav posebno dišalo, ampak ker si mislijo, da jih bo pomladilo. No, sedaj menda veš, kam hočem? ... Hotela sem ti podati snov, sedaj pa, ljubček, lahko iščeš dalje in stvar nekoliko okrasiš.«
Dvignil sem se, razgret do mrzlice. Moji koraki so trdo odmevali po sobi.
»Iz tega ne bo nič, to je blaznost! Takšnih stvari ne morem opisovati. Govorili bi o meni, da sem jecljav podlist-kar.«
Juljeta se je zopet zasmejala s svojim porogljivim smehom, Ta smeh pa je bil tokrat tako čudovito neodkrit.
a
Poslovil sem se pozno v noči šele, ko mi je obljubila, da pride prihodnji teden
zopet Uporno se je branila, da mi izda kakšno podrobnost iz svoje preteklosti. Dalje nego pri najinem prvem sestanku sploh nisem prišel.
Malo zadovoljen, malo jezen sem se ustavil na ulici pred kioskom, da si kupim časopis, ki sem ga razgrnil počasi kakor v raztresenosti. Komaj pa sem pogledal prvo stran, sem moral napeti vse sile, da nisem zakričal od presenečenja. Zvezde so mi plesale pred očmi, ko sem čital pod naslovom, da je že zopet izginil eki duhovnik. Naslov pa je bil tiskan z velikimi začetnicami v velikih dimenzijah. Smisel naslova je bil tak, da sem od jeze zarjul. Glasil se je
KLERIKO 2 E R E C.
III.
Približujem se jedru svoje povesti. Sedaj lahko rečem: Sugestija Juljete na eni, na drugi strani pa poročilo časopisa, ki me je zbodlo v oči s svojim naslovom »klerikožerec«, — to je bilo odločilno za nadalji potek mojega življenja. Le malo zadostuje, da se usoda človeka usmeri po posebni poti. Par besed in par tiskanih vrst naj bi vplivalo na mojo bodočnost ter izzvalo silne dojme.
Ponovno sem prečital članek. V resnici ni prinesel ničesar neznanega ali novega. Člankar se je šalil, skušal je napraviti iz vsega burko. V vse te stvari je mešal politiko, ob koncu je pa skušal skrivnost razkriti z nekakšnim protiklerikalnim gibanjem.
Nekaj dni pozneje je pa izginil že šesti duhovnik. Kakor na povelje je pustila javnost serijo vlomov na stran ter z vso močjo oprijela serije skrivnostnega izgi-njenja. V tem pogledu ni bilo dvomov: Vsi so bili prepričani o človeškem ropu posebne vrste. Listi seveda niso mislili na pomirjevanje razvnete množice, marveč so prilivali olje v ogenj. Časopisni boj je postal strupen. Desničarsko gla-
silo je brezobzirno obtoževalo prostozidarje, nekako okultno, cerkvi nasprotno organizacijo tedanje dobe. Drugi so zopet napadali Jude. Nazadnje so potegnili v to stvar tudi vlado. Neka skupina cerkvenih dostojanstvenikov je izdala revo-lucijonr.ren proglas na vernike, naj čuvajo služabnike božje in pobijajo posvetne postave. In vlada tretje republike, ki še je komaj izvlekla iz homatij, nastalih po drznih vlomih v glavne banke, je bila sedaj v še nevarnejšem položaju.
Tedaj sem sklenil povedati svoje nne-nje. Vedno se bom v tem življenju, kolikor mi ga je še dano, in v onem — če je sploh — spominjal na ta članek, ki je bil spisan v eni sapi pri mizi nekega lokala v Faubourg Montmartre. Dobro se spominjam, da me je šef-urednik ves navdušen objel, ko je v naglici prebral ta članek. Ker sem ta plod svojega peresa našel med starimi spisi v svoji miznici, ga prepišem v boljše razumevanje te povesti. Članek je bil opremljen s kričečimi naslovi in podnaslovi približno tako-le: Neznani učenjak ali skrivnost vlomov.
Vozni red veljaven od 15. mala
Prihod in odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol.
Prihod vlakov v Maribor sl.		k.	Odhod vlakov Iz Maribora gl. k. 1		
Vrata vlaka	Prihaja iz	ob uri	Vrsta tlaka	O ihaj« v	ob uril
br*i	Zagreba	0 55	brzi	Avstrijo	0-45
	Wie«»	t 15		Ljubljano	1-45
		2-25		Zagreh	2 fO
potulki fersi	Ljubljana	401	m	Avstrijo	4-45
		4 15	potniški	Zagreb	5'20
potaiiki	Čakovca	fi*S8	■	Čakovec.	5-35
	Poljčan	731		Pi evalje	5*4'i
•	Dravograda St. lija	7-38 7-42	»	Avstrijo Št. Ilj	6- 5 «•40
	Avatrij*	8-14		Čakovae	8-24
a	Čakovca	9-10		Ljubljano	9-20
■	Ljubljana	9-37 1162	U	Avstrijo F.ln	9-26 1U\J,0
	Fale	11'58		Uimoi	10 40
	Avstrija	12-3		Avstrijo	13-10
	Prava lj a	12-53		Prevalje	13- JO
brzi	Avstrija	11-53	*	Ljubljano	13-2^
potniški brzi	Ormaza	14-40		Št. Ilj	1*30
	Zagreba Ljubljane	1451	brzi	Ljutlijano	14*16
		15 02		Z. grtb	14-35
potni tki	St. lija	15 11		Av trij«	15-37
	Liubljane Avstrije	16 34	potniški	Č>kovec	1618
		18-20		Pa o	17* 10
	Čakovca	18 21		L ubijuno	17-20
	Fale	1841		Pi aval.e	18-31
	Št. lija	2031		Št Ilj	IR-45
1	Prevalja	21-	•	Prafiiita	19-20
•	Avstrije Cakovea	U 34 21 47	•	Av-trijo Čakovae	20--2;-06
*	L,jabljaaa	22-	•	L ubliano	23-25
Uganka odvedenih duhovnikov. Kaj je mogoče o tem vedeti* Kaj se da domnevati. Česa se nam je bati!
Doslej smo spoznali — tako sem izvajal — že precej čudežev. Sedaj nam je pade! nov čudež v naročje: Izginilo je nekaj mladih duhovnikov. Cerkev jih ima več kot dovolj.
Pred tem čudežem so bili pa eden za drugim vlomi v naše najbogatejše banke, vlomi, ki jih nihče ni znal pojasniti.
Ali je mogoče rešiti te uganke? Rad bi jih popolnoma rešil, če se ne da, hočem pa pokazati našim čitateljem vsaj pot do rešitve. Prosim, da mirno mislite ter mi prijazno sledite.
Koliko mladih duhovnikov bi lahko tako izginilo, ne da bi policija s svojimi najspretnejšimi detektivi zasledila kako — tudi manjšo sled? En sam slučaj bi si lahko razložili: Beg in satansko vmeša-nje ženske. Dva slučaja take vrste bi tudi še šla. Mi smo pa sedaj že pri šestem. Zavrniti moramo nesprejemljivo hipotezo, da pol ducata duhovnikov pozabi na svoio dolžnost, zatajiti vsako disciplino ter daje svetu najslabši vzgled.
ag»-—-"trame
MaffatfcMii, MofoUjov po*r*-4evahi* in wci]*lM obtiMt'«: »Mki b**nd« 30 p, •ajmanjii cn**»k Di» *•—
Mali oglasi
Žanttva, dopkmeeji bi **U-*i trgo>«*keg*
znaftajc: v**kai b*»»da 50 p, amli Din W —
Kovčke za potovanje
vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	363
Zgubil sem srebrno moško uro
z verižico na potu od Vrtne ulice do Kadetnice. Pošten najditelj se naproša, da odda isto v upravi »Večernika«. 992
Meblirana soba
z električno razsvetljavo v bližini kolodvora se takoj odda. Naslov pove uprava lista. .	994
, Novo zidana hiša
z lokalom se ptoda. Pobrežje, c- na Brezje 78, Maribor.	 976
Dobro meščansko hrano iščem za dve osebi. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobra hrana« na upravo.U
Stanovanje
2—3 sobno iščem. Plačani eventuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«.	_	U-—
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče stranka brez otrok. — Naslov v upravi lista.
Vinogradsko posestvo,
velik sadonosnik in polje, krasna lega v Slovenskih goricah, eno uro od Marbora oddaljeno, na prodaj. Naslov v upravni-štvu.	993
400 brezstanovanice/
čaka na prijave prostih stanovanj. Sta* nodajalci izrabite to priliko. Prijave brez plačno sprejema »Marstan«, Koroška c. 10.	975
Vsakovrstne zelen>adne in cvetlične sadike
ima vedno na zalogi vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor, Razlagova ul. 11.	9J>5
Opremljena solnčna soba
separirana z električno lučjo se takoj odda. Trg Svobode 3 II. nad. vrata 14.
991
Gonilne, šivalne in vezalne jermene
iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	864
Šivani sandali in čevlji
se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8.
948
Izžrebane srečke
Sledeče srečke V. razreda drž. razredne minica r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra
Po Din 1500 58-331, 70.205, 84.513.
Po Din 500.
100.714, 5.793, 53.486, 66.657, 115.620, 7.575, 7 46.046, 46.004, 70.258, 70-389. 99.725, 99.772, 109.879, 120.268,
št. 15.420, .30.950, 7672, 70.284, 82.890, 109.735,
:	štev. 14.146,	100.745,
15.500,	30.923,	30.999,
91.763,	115.619,	115-642,
,618, 7.693, 22.522, 22.55*7, 46.141,	58.218,	70.246,
95.487,	95.428,	99.729,
99.869,	99.899,	120.282,
120.205, 76.706. 78-785,
loterije, ki Jih je prodala Zadružna hra-cesta 19, oziroma Uprava »Večernika«
103.1Č5, .	,	34.662,
47.373. 47.393, 84.568, 84-574, 84.670, 84.681, 108.156, 108.117,
78.723, 78-705, 103.104, 103.109, 10.847, 10-801, 10.926, 10.91,4,
34.754,
60.178,
84.684,
97.472,
108.105,
34.724,
84.521,
84.613,
97.406,
34.780,
84.542,
84.614,
97-484,
108.242, 108.300, 123.883, 10.840. Kdor želi nadalje igrati na visoke dobitke, naj nam to takoj javi, da mu prihranimo neizžrebano srečko.
Uprava »Večernika«.
IZiEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina i0 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta itev. 13
«amaxwMt
POZOR
POZOR
v» v* •»• _
8,0
iko V,im Vatf stroji nagajajo obrnite se na specljalno m e-■ 5» n i *n o delavnico Justin loailnilt- rmenbachov* ulic. Mev. 14, ker ima Ista specljalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	793
Auto pneumatiko popravlja hitro in ceneno
Parna vnlkanizadja Dolenc
Tattenbachova ulica št. 14
Vil« in
po Din 16-— dobite edino le pri
J. Trpinu, Maribor
Glavni trg 17
Glavni trg 17
Sešite svoj najlepši kras
• vole lase! Poslužite se pa najbolj?cga In najprelskuSneHega sredstva za late to je pomada Ane ČHag. Cilag-potnada se uporabi^ te 50 let po vsem svetu od miljonov ljudi z naiboljSlm uspehom •a bo tudi Vam gotovo pomagala. Veliki lonček stane Din 00--dvojni pa Din 90--. K uporabi pomade je potreben: »pecljalni SHampon ki zadostuje za 20 kratno izpranje glave ter staneuin fS-—. PoStnina se posebej zaračuna. Naročite s točnim naslovom
i,AURORA‘* Abt. 19, Novlsad, Zeleznlčka 47. 958
izdala Konzorcij »Jutra« v Uublianl: oredstavuik izdajatelja in urednik: Fran Brozov i
Stanko Uetcia v Maribor#.
Mariboru, l iska Mariborska tiskarna d- d., predstavnih