letnik II. št. 1 PRIČELI SMO Z MONT ISO NOVIH STROJEV Rezultati gradnje nove hale se niso izvrševali v tistih rokih, kot smo prvotno planirali. Vzrokov za to je bilo več, veliko objektivnih, nekaj pa tudi subjektivnih. Da ne bi imelo podjetje občutne škode zaradi tega, ker so stroji pričeli prihajati že od poletja in je bilo v mesecu decembru izdobavijenih še zadnjih 55 se je gradbeni svet odločil, da se gradbeno podjetje zadolži, da brezpogojno dokonča površino 400 m2 nove tkalnice, do takšne faze, da bo možno montirati nove stroje in .pričeti z obratovanjem. Pogoji za to so bili dani in ni bilo nobenih posebnih ovir. Tudi gradbeno podjetje je do predvidenega roka, t j. do 1. decembra 1962. dokončalo navedeni prostor. Zavleklo se je le pola anje parketa, ker je bilo vreme zelo vlažno in betonski pod ni bil dovolj suh, tako da smo morali takoj preskrbeti parno ogrevanje s kaloriferji. Ogrevanje je omogočilo, da se je pod dovolj osušil in da se je takoj v začetku januarja lahko položilo parket. Poleg gradbenih del je bilo potrebno pripraviti tudi železno konstrukcijo za montažo žakardov, preskrbeti električno instalacijo z omaricami za daljinska stikala in instalacijo za razsvetljavo prostora. Vsa omenjena dela so se izvršila in prostor za montažo strojev je bil dokončno pripravljen v začetku januarja. Takoj se je pričelo s postavitvijo snovala za nove stroje, katerega je treba.delno predelati in popraviti. Snovalo je bilo nabavljeno staro, ker kapacitete in širina naših obstoječih snoval v Smarci ne bi mogla'kriti potreb osnov za nove stroje Istočasno se je pričelo tudi z remontom in predelavo Schlafhorstovega votkovnega navijalnega stroja, kateri je do sedaj služil za navijanje votka v avtomatski tkalnici. S prodajo avtomatov se nam je stroj sprostil ter ga bomo lahko z majhno predelavo koristno uporabili za previjanje votka za nove frotir stroje. Tkalnica z žakardi zahteva primerno vlago in temperaturo za nemoteno tkanje, zato se je v tem prostoru montiral vlažilni aparat, katerega smo ravno tako dobili iz tkalnice, kjer so bili avtomati, tako da so tudi v tem pogledu dani. pogoji za uspešno obratovanje strojev. V mesecu decembru se je pričelo z izdelavo galirnih vrvic za reditve, spajanje žakardskih lučalnic ter priprava ostalih utensilij, potrebnih za obratovanje teh strojev. Potrebno je še pripraviti 5 kom listovk za stroje, katere so bile naknadno naročene v letu 1962. Žakardi bodo za nje izdobavljeni šele koncem leta 1965. Montaža samih statev se je pričela s 16. januarjem, ko je prispel monter od firme, pri kateri smo nabavili stroje. Montaža se bo delila v štiri faze in sicer; 2 I. faza montaže samega stroja brez žakordov, kar bo vršil monter od firme nabavljenih strojev, II. faza - postavitev žakarda s čemer bo stroj pripravljen za galiranje (vršijo naši monterji), III. faza - galiranje žakarda in vdevanje osnove na stroju (vršijo naši tkalci), IV. faza - dokončno spuščanje stroja v pogon (vršijo naši mojstri). Sok za izvršitev montaže je 5 mesece„ Prepričani smo, da bo montaža izvršena v predvidenem roku kljub temu, da je to delo ogromno in bo potrebno vložiti vse sile n-.šega strokovnega kadra in tkalcev, z izvršitev postavljene nam naloge. M ,TIJa JENKO REZULTAT REKONSTRUKCIJE PARNEGA KOTLA o postopnim naraščanjem proizvodujih kapacitet, kakor tudi bruto produkta se povečuje tudi poraba pare za proizvodnjo in za ogrevanje tovarniških objektov. Glavni odjemalec proizvodnje pare je barvarna, katera jo rabi za barvanje na barvnem aparatu za barvanje in beljenje m žigrih, v sušilnici za sušenje bombažne preje, na sušilno razpe-njalnem stroju in pri škrobilnem stroju. Tiskarna stalno potrebuje paro za ogrevanje, v zimskem času pa tudi vsi ostali prostori na Perovem. V letošnjem letu pa bomo ogrevali tudi tkalnico v novem objektuv. Za vse te potrebe je bil postavljen le en dvopLamenocev-ni parni, kotel's sicer precej veliko kurilno površino -95 m2 in kurjenje z nepremično rešetko. Ta kotel pa zelo slabo izkorišča premog, saj smo ga porabili dnevno cca 13 ton. Ker proizvodnja pare z enim kotlom ne bo zadoščala našim potrebam^(poleg te5a pa imamo možnost prodajati paro še sosedni Živilski industriji), je bilo nujno prestaviti parni kotel, ki je služil v obratu tim ar c a z-:, ogrevanje prostorov in za potrebe barvarne, na Perovo. Po prestavitvi barvarne v centralni obrat pa je bil postavljen v omarei za ogrevanje prostorov majhen 1okornoti^mi parni kotel, z zelo majhno porabo premoga. Tudi ta kotel, kateri je bil montiran v Smarci, se je kuril z nepremično rešetko. Pri prestavitvi smo se odločili, da se napravi rekonstrukcija enoplamenocevn.ga parnega kotla s kurilno površino 3o,59 m2 tako, da se prigradi pred kotlom ekran, kateremu cevi se nahajajo na straneh in nad kuriščem, kjer je1 temperatura plamena najmočnejša tako, da se izkoristi temperatura predno gre skozi cev kotla., Obenem se .je povečala kurilna površina od 3o,5 m2 na 4-c?5 m2. .Pol§g ekrana se je k tem kotlu montirala premična rešetka, katera omogoča neprimerno boljše izgorevanje premoga ter mnogo lažje kurjenje. Primerjave porabe premoga, pri približno istem odvzemu pare, s starim kotlom in rekonstruiranim kotlom, upoštevajoč porabo premoga t.j. 70 % Velenjčana in 30 % trbovelj' čana in če vzamemo približno isto čistost grelnih, površin kakor t adi dimnih kanalov pri strnem rekonstruiranem 'kotlu dobimo naslednji rezultat: Bazlika je 6,2o ton dnevno, kar znese, če upoštevamo 70 /o Velenjčana po 2,6 din kg in 3o 3 trbovel j čana po 3 ? 1 din kg, dnevni prihranek 2o. "c„- din, mesečni 581.26o,-din in letno 7,ooo.ooo.- din. Rekonstrukcija in prestavitev parnega kotla pa znaša■ približno 5?5eo.ooodin, tako, da bo prihranek na ■ premogu pokril stroške rekonstrukcije v približno 9 mesecih. Podatki nam k:-..že jo, da je rekonstrukcija pokazala zelo pozitivne rezultate. Pri vsem tem pa moramo upoštevati, da je pri kurjenju sicer potrebno manj fizičnega napora, vendsr p je kurjenje strokovno bolj zahtevno, ker je kotel zelo občutljiv in je od pazljivosti in vestnosti kurjača v veliki meri odvisen rezultat delovanja kotla. Ker je rekonstrukcija prinesla željene rezultate, se bo v prvi polovici leta 1963. izvršila rekonstrukcija tudi na večjem parnem kotlu, tako da bodo kapacitete pare zagotovljene za naše potrebe in za potrebe naše sosednje tovarne. poraba premoga pri st-areni kotlu je 13 ton dnevno " u pri rekonstr.kotlu je 6,8 ton dnevno. MIJA JEMO Uspešen zaključek leta 1962.; Bruto dohodek; Proizvodnja; 1,320,000.000.- 875 >817 - GOO.-932,833.000.- 934.974 m2 1,021,953 m2 1,441.216 m2 - nadaljevanje na 16. strani 4 K .J Rim POKAŽE AH.ELIZA DEL., TRGOVSKIH ZASTOPNIKOV Z:. TPmO 1 9 6 2. Promet podjetja Svilanit, ki je bil ustvarjen po zaključkih zstopničke mreže, znaša za preteklo lato l,o79» o99,891.-din. Od tega prometa odpade na teritorij 2 1. Slovenija in Istra 294,988.332.- din ali 28 % 2. Hrvatska in del Bosne 332,o33«o91.- ali 36 % 3. Ožja Srbija in Vojvodina 261,467.083.- ali 24 % 4. Ostali kraji 189,550.685.- " ali 18 % Na posameznega prebivalca v FLRJ so prodali naši zastopniki za 58.- din naših artiklov. Po posameznih teritorjih je prodaja n,, enega prebivalca naslednja s 1. Slovenija in Istra 167.- din 2. Hrvatska in del Bosne 74.- ' 3. Ožja Srbija in Vojvodina 51.- 4. Ostali kraji 26,- ,? Ge bi v ožji Srbiji, Vojvodini, Makedoniji, Kosmetu, Bosni in črni gori dosegli povprečje prodaje naših artiklov za FLRJ, bi bilo mogoče povečati promet za nadaljnjih 250 milijonov dinarjev. Po grupah proizvodov je bil promet po zastopnikih ustvarjen sledeče 2 Grupa A - bombaž ?02,0I8.814.- ali 65 % Grupa B - svila 356,799-577.- ali 33 % Grupa C - ostalo 20,221.5oo.- ali 2 % Zastopniki so v preteklem letu obiskali 218 krajev. Na posameznih področjih je bilo obiskanih sledeče število krajev? 1. Slovenija in Istra 90 krajev 2. Hrvatska z delom Bosne 26 krajev 3. Ožja Srbija in Vojvodina 26 krajev 4. Ostalo 76 krajev Vsi ti kraji so bili obiskani skupno 906 krat, Beograd in Zagreb sta bila'obiskana po 77 krat, Ljubljana 72 krat. Novi Sad 18 krat, Maribor 20 krat, Čelje 17 krat, Sarajevo 13 krat, po 10 krat pa Rijeka, Split, Niš, Ko- per, Kranj. Skoplje je bilo obiskano 8 krat, Titograd pa samo 3 krat„ Povprečno je bil vsak kraj, brez Beograda, Zagreba in Ljubljane, obiskan vsake 4 mesece 1 krat. - 5 - Na celokupnem ozemlju FLRJ so zastopniki obiskali 465 trgovskih podjetij. Od tega celokupnega števila trgovskih podjetij je bilo obiskanih 24 % grosistov in 76 % detajlistov. Po posameznih področjih je število obiskanih podjetij naslednje; 1. Slovenija in Istra 147 od tega grosistov 17'" detajlistov 150 2. Hrvatska in del Istre 82 od tega grosistov 25 detajlistov 57 5. Ožja tirb ija in Vojvodina lop od tega grosistov 55 detajlistov 76 4. Ostalo 125 od tega grosistov 55 ' detajlistov 90 Na teritoriju ožje Srb ije in Vojvodine je bilo 48 % obiskanih podjetij v Beogradu, na teritoriju Hrvatske in dela Bosne pa 55 % v Zagrebu. Povprečno je bilo vsako pod.jetje obiskano v letu 1962. 5,5 krat, če izvzamemo Beograd in Zagreb. V Beogradu je bilo vsako podjetje obiskano povprečno 4 krat, v Zagrebu pa 6 krat. Grosistična trgovska podjetja so bila obiskana povprečno po 5 krat, detajlistična pa 5,5 krat. V obiskanih podjetjih je bilo sklenjenih 2,c56 poslov. Od tega je. bilo po posameznih teritorijih sklenjeno sledeče število poslov s 1. Slovenija in Istra 646 ali 52 % 2. Hrvatska in del Bosne 591 ali 28 % 5. Ožja Srbija in Vojvodina 454 ali 22 % 4, Ostalo 585 ali 18 %. Na teritoriju ožje Srb ije in Vojvodine je bilo v Beogradu sklenjenih 48 % poslov, na teritoriju Hrvatske . in dela Bosne pa v Zagrebu 58 %. Z grosisti je bilo sklenjenih 51 % poslov, z detajlisti pa 69 %. Povprečno je bilo z vsakim obiskanim podjetjem sklenjenih 4,4 poslov. Pri grosistih je bilo povprečno sklenjenih 6 poslov, pri detajlistih pa 4 posli. Svoje delo so zastopniki opravili v 657 dneh. Vsak zastopnik je bil torej povprečno na delu 164 dni ali 14 dni na mesec, torej en dan več kot polovico delovnih dni v mesecu. 6 Povprečje prometa na 1 dan in enega zastopnika znaša-1,638.000 din. Ge bi delovno mesečno povprečje znašalo 18 dni, torej 4 dni več, bi se celokupni promet lahko povečal za nadaljnjih 22o,ooo„ooo,- din. Pri delu so zastopniki prevozili 52.13c km v medkrajevnem prometu, kar pomeni'13.o32 km na enega zastopnika, ali mesečne I.086 km, ali 129 km na dan, ko so bili na terenu. Stroški tega phevoza znašajo skupno 936.54o.- din. Ce prištejemo k temu'znesku še 93.834.- din za stroške v lokalnem prometu, potem znesejo celotni stroški prevozov 1,o3o.374.- din. Vsi zastopniki so imeli 283 'nočnin. Ce računamo nočnino po 1.5oo,- din, znesejo stroški za nočnine 424,5on.- din. Osnova za nočnine je tudi osnova za izračun dnevnic. Če računamo dnevnico po 2.ooo din, znesejo stroški za dnevnice 566.000.- din. Celokupni stroški zastopnikov so. torej 2,o4o.874.- din ali povprečno 51o.212.- din na enega zastopnika. Provizija, ki so jo prejeli zastopniki za svoje delo v letu 1962. znese 8,161.621.- din, kar pomeni o,75 % prometa. Od te provizije je namenjeno 4o % za osebne dohodke kar znese 3,264.647.- din, 60 % provizije je namenjene za kritje stroškov, kar da 4,896.974.- din. Povprečna mesečna provizija enega zastopnika znaša 17o,c43.-din, od tega je 68.023.- din osebnih dohodke V; in; lo2 ..c'2o. -din za stroške. ' ■."-■-.a Iz .navedenih podatkov moremo napraviti sledeče zaključke % 1. Več kot polovico naših artiklov prodamo na področju Slovenije in Hrvatske. Področje Srb ije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter. Črne gore ni dovolj obdelano. 2. Razen Slovenije je na vseh področjih še dovolj krajev, ki jih naša zastopniška mreža ni obdelala, ali pa jih je obdelala samo mimogrede. 3. Naša zastopniška mreža zajema s-amo del podjetij, naslanja se v veliki meri na grosistično mrežo, detajlistič-ne pa ne obdeluje dovolj sistematično. To velja predvsem za ozemlje ožje Srb ije in Vojvodine. 4. Zastopniške mreže ni treba razširjati, doseči pa je treba, da bodo naši zastopniki obiskovali trgovsko mrežo bolj točno ter da razširijo svoje delo tudi na kraje, ki doslej niso bili obdelani. 5. Pri določanju provizije za tekoče leto je treba pazi- ti, da bo ta taka, da bo zastopnike vzpodbujala k uspešnejšemu in sistematičnejšemu delu. VINKO BERNOT I N E O R 11 .. C I J E - Odbor Prostovoljnega gasilskega društva naše tovarne je imel prvi redni sestanek 14. 1. 1963. Na sestanku se je razpravljalo o sestavi pr vil društva, o organiziranju desetin, o evidenci in nabavi inventarja in o bodočem delu društva. Postavljena je bila komisija, katera je zadolžena, da pregleda požarno varnostne naprave v podjetju in skrbi za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. - Od 12. do 20. januarja se je naše podjetje udeležilo • sejma :tMcda 63d: v Ljubljani. Na ocenjevanju o uporabnosti in kvaliteti artiklov smo dobili 2 zlati in 2 srebrni.medalji. - V naši barvarni smo pričeli z novim načinom beljenja bombažne preje. Do sedaj smo uporabljali pri optičnem beljenju vodno steklo, pri novem postopku pa se uporablja Viskavin. S tem načinom je beljena preja neprimerno bolj bela in mehkega volnenega otipa, kar b o nedvomno pozitivno, vplivalo na kvaliteto in izgled naših artiklov - V januarju je naša tiskarna potiskala prve količine naglavnih rut z drimaren barvili. Rute so z barvami dobro uspele, vendar naše mize ne odgovarjajo za tak specialni tisk kot■so tiskane rute, šali in kravate. V teku so še priprave za rekonstrukcijo tiskarskih miz. - Ob zaključku leta so bile v našem skladišču na zalogi večje količine kravat. NO podjetja je takoj razpravljal o teh zalegah in zavzel ustrezne ukrepe. Že v januarju so bile prodane večje količine teh zalog. Težave nastajajo tudi s prodajo.namiznih prtov, ker je . konkurenca dosti cenejša. Da bi se znižale cene naših prtov, smo začeli uporabljati za iz elavo prtov vigon-ko iz izčeskov česane preje, s katero se nam prometni davek zniža iz 26 % n-.. 6 %, Podobno bomo uporabljali tudi vigonko za brisače na ozkih statvah EE 10, kjer se je dc sedaj izdelovalo keper za izvoz. matija jenko - 8 - POROČILO KADROVSKO SOCIALNI SLUŽBE; Vse prehitro je minilo leto in mnogo se je od tedaj spremenilo, Dedka Mraza smo sprejeli v prijetnem prostoru na-, še menze. Nič več nam ni Lilo treba iskati prostora drugje in vsi smo bili veseli, da smo dedka lahko sprejeli v svoji sredi - v svoji tovarni. Obdarili smo 257 otrok in jim želeli, da bi lepo napredovali in rasli ob kolektivu, ki ima lep napredek. Mogoče bodo tudi oni, ko odrastejo pomagali ostvarjati v Svilanit-u. Tovarna rabi pridne roke delavcev, tehnikov in inženirjev. Spremembe v letu 1962.; Ob zaključku leta 1962. je bilo v podjetju zaposlenih 112 moških 271_žena__ t.j. skupno 383 delavcev + 3 vajenci in 1 honorarni. Med letom je bilo v podjetje sprejetih 64 delavcev /23 moških in 41 žena) odšlo pa je 48 delavcev /22 moških in 26 žena/. Vzroki odhoda delovne sile v primerjavi z letom 1961,; Leto 1962.; Leto 1961.; M Ž M Ž 1, Lastna odpoved 0 2 6 5 2. Sporazumna odpoved 10 11 2 7 3. Razrešitev med poizkus no dobo 1 3 3 4 4. Odhod na odsluženje vojaškega roka 4 0 1 0 5. Samovoljna zapustitev dela 4 8 2 5 6. Disciplinska odpoved 2 0 1 1 7. Upokojitev 2 1 1 3 Skupno «° 48 44 - 9 - Iz navedenih podatkov je razviden precejšen porast sporazumnih odhodov delavcev iz podjetja in samovoljne zapustitve dela. Vzrok temu je, da nekateri dajo odpoved, vendar pa ne čakajo razrešitve v predpisanem odpovednem roku. V večini primerov ekonomske enote od delavcev tega niti ne zahtevajo, ker so mnenja, da jim človek, ki se je odločil, da zapusti podjetje ne dela več tako, kot preje, da jim včasih bolj škoduje kot koristi ali pa dobrodušno odločijo, da mu ne bodo delali zaprek. Tudi pri samovoljni zapustitvi dela še nismo imeli primera, da bi EE zahtevala od delavca, ki je samovoljno zapustil delo, povračilo škode, ki je s tem nastala. Mogoče vidne škode res ni, a nihče ne pomisli na to, da je treba novinca zopet priučevati, da nastane pri tem izguba materiala, kvalitete, efekta dela delavca, ki novinca uči itd., itd. in da to traja par mesecev. V bodoče si tega in še marsičesa ne bomo smeli več privoščiti. Pri vsaki najmanjši stvari moramo misliti na ekonomiko in red v podjetju. Poročila se je ŠKROBAR ANICA, poročena H E R B E J iz LB 30 - tkalnice Šmarce. Želimo ji mnogo sreče. DANICA BaŠIČ SKLEPI ZADNJE SEJE SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH ^NOT Z ozirom na to, ker še niso znani vsi instrumenti za delitev osebnih dohodkov v letu 1963- je Skupščina svetov ekonomskih enot podjetja sprejela sklep, da se za ta čas članom kolektiva izplačajo akontacije v višini obračunskih postavk, povečanih za 20 Norma se normalno obračuna. Skupščina svetov ekonomskih enot je s sklepom potrdila nabavo spodaj navedenih osnovnih sredstev; 2 pisalni mizi v skupni vrednosti 4 risalne mize u " 5 vrtljivih stolov " !! 1 omara za shranjevanje delavskih knjižic " " 3 stojala za skladiščenje osnovnih valjev " !l 67.2oo,- din 85.000, - " 42.500.- " 50.000. - 11 2,8oo.ooo.- " - nadaljevanje na 16 strani 10 N1KAJ 0 BCL' '. Vlakna, ki jih predeluje tekstilna industrija v prejo, tkanine, pletenine in polsti lahko razdelimo v naravna vlakna (bombaž, volna, svila, lan, konoplja, juta, rami ja itd.) in umetna vlakna (viskozni rej on, orlan, perlon, nylon, lanital, terilen itd.). Vendar zaenkrat še ne moremo pričakovati, da bi umetna vlakna v celoti izpodrinila prircti-na vlakna. Volna in bombaž se bosta zaradi ovojih specifičnih lastnosti še vedno uporabljala sama ali v mešanicah z umetnimi vlakni, čeprav želimo, da bi posebno dra^o volno v cim večji meri nadomestili s kemijskimi vlakni. Umetna vlakna se bodo uporabljala v vse večji meri za izdelavo trpežnih izdelkov, v katerih bodo prišle specifične lastnosti sintetičnih vlaken do polne, a izraza. Z ozirom na to, da porabimo pri nas letno največ bombaža, se bom v tem članku omejila v glavnem nanj. Bombaž spada v družino sleznic. Ster je že več kakor 2600 let in se danes goji v velikih množinah v Severni Ameriki, Pakistanu, kgiptu, Braziliji in Peruju. Goji se največkrat kot zelišče ali grm,:manj kot drevo. Iz enega semena zraste pri azijskih vrstah 3600 - 92oo, pri ameriških vrstah (upland) 7800 - 14ooo, medtem ko pri n? jfinejših egiptovskih vrstah (sea island) pa še več vlaken. Bombažno vlakno je v sredini najdebelejše, proti koncu pa se polagoma oži. Vrh je top ali lopatasto zaokrožen, začetek pa je vsled prirastka na epidermalne (vrhnje) celice semena raztrgan. Zrelo vlakno vidimo pod mikroskopom kot črtast, spiralno zavit trak ali sploščeno cevko z menjajočimi se povoji. Vsako vlakno ima od loo - 3oo zavojev, ki se do loo krat križajo. Finejše vrste bombaža imajo manjše število zavojev kot grobe vrste (vshodnoindijske). Na kakovost vlaken vplivajo poleg dolžine in širine vlaken tudi še barva in čistota bombaža. Vse to pa je odvisno predvsem od podnebja in kraja. V splošnem prihaja bel bombaž iz pokrajin, kjer je dovolj padavin, medtem ko je v krajih, kjer je suša krem ali rdeč kas toru j ave barve. Na barvo bombaža vpliva tudi vrsta semena in razne bolezni. Surov bombaž vsebuje 8? m - 91 m celuloze, 7 - 8 g vode, 1 - 1,37 1° pepela, o,5 - o>7 L,£ beljakovin in 0,4 - o,5 $ voskov in maščobe. Za predelavo so naj važne j -e primesi vosek in maščobe, ki se nahajajo predvsem v povrhunjici (cu-ticuli). Le ti ohranijo vlakno v določenih temperaturnih mejah gladko in voljno in onemogočajo pri predenju in tkanju nastajanje tame elektrike (zaradi medsebojnega trenja vlaken s strojnimi deli). Surova preja se tudi lažje predeluje (tke, plete itd.), kakor beljena in barvana, ki pri 11 kuhanju z lugom izgubi vosek in maščobo. Je hočemo dobro tkati beljen in barvan bombaž, moramo z aviviranjem nadomestiti pri teh procentih izgubljeno maščoboTo dosežemo z raznimi avivirnimi sredstvi kot so G^IPOIT, BIOAVIN itd. - se nadaljuje VIDA KODELA KAJ SMO VIDELI V TOVAETI POLZELA Verjetno ni nikogar v podjetju, ki ne bi vedel, da imamo v tovarni trgovino, in da v njej prodajamo poleg naših izdelkov še izdelke tovarne no; avic in drobne konfekcije Polzela. Mnenja smo bili, da bi si ogledali celotni tehnološki postopek v tej tovarni, katere izdelki si delijo z našimi svoj živi jenski prostor v trgovini poleg vratarjeve lože Za ekskurzij o se je prijavilo kar piecej interesentov tako, da je bil naš Oombi "nabito poln" in sta morala priskočiti na pomoč še tov. direktor in vodja laboratorija s svojima avtomobiloma. Vožnja po avtomobilski cesti je bila zelo prijetna, ker je v avtomobilu prijetno grelo, razgled na naše planine pa je bil neskaljen, ker ni bilo na nebu nobenega oblačka. Kmalu smo bili na Trojanah, od tam pa še malo naprej in pot nas je pripeljala v Polzelo. Tovarna stoji ob potočim, okrog nje pa se zbirajo stanovanjski bloki kot piščanci okoli koklje. Tovarna .sama je precej prenovljena, saj od starih stavb stoji v celoti le še upravno poslopje, vse ostalo je pa že adaptirano, ali sploh na novo sezidano. Na ogled tovarne nas je popeljal vodič in nam tolmačil nerazumljive stvari. Najprej smo si ogledali pletilnico v kateri izdelujejo z novimi stroji nogavice za izvoz. Ko smo že stali v dvorani - pletilnici sploh nismo mogli doumeti, da smo v tovarni, ker ni bilo nobenega ropota. Pri nas smo seveda navajeni na tkalnice, kjer ropoče, da je kaj, tam pa si le tu in tam slišal osamljen kašelj, ki pa je kmalu umolknil, kot da bi se človek bal motiti to tišino. Nobenega govorjenja ni bilo slišati, kot da si tega ne upajo, a bolj verjetno je to, da za "klepet" nimajo časa. Posebno se je to čutilo ravno v oddelku, kjer delajo z novimi stroji. Dobili so jih iz Kanade zastonj, seveda v kolikor izpolnijo po odbo to se pravi, da vsak dan odložijo v Trstu določeno količino nogavic z neletečo Zanko. Zanimivo je, da delavke, ki so zaposlene v tem od- 12 - delim, ne smejo izven tovarne opravljati noloenih fizičnih del, tudi posode ne smejo pomivati, da ne "bi imele hrapavih rok in ne "bi z njimi ranile občutljive pletenine„ In ker so roki zelo tesni ni torej tozadevno nobene bale. Stroji so popolnoma novi in najmodernejši v vsej Lvropi. Delovni po oji so torej idealni velika svetla dvorana, klimatska naprava, na tleh parket, novi stroji. Samo delovne sile je še treba, ki je sposobna opravljati delo in streči strojem, na je prvovrsten izdelek tu. Ogledali smo si tudi ostali dve pletilnici, kjer delajo za domače trži 'oe. Ena je sorazmerno nova, druga je precej stara s starim strojnim parkom. Tam izdelujejo pletenine v metraži, katere potem v konfekciji skrojijo in se-šije jo v določene izdelke. Poleg konfekcije imajo še barvarno in laboratorij, katera sta precej bolje opremljena od naših. Glede modernizacije smo torej .v precej za Polzelo, vendar imamo tudi mi najboljše perspektive za skorajšnjo modernizacijo tovarne. Marsikaj koristnega in zanimivega smo videli in doživeli, zato si še želimo takšnih ekskurzij. VLADO ZRIMŠEK KAKO POSLUJE PASA TRGOVINA Z otvoritvijo na’e prodajalne na drobno imajo potrošniki možnost, da si lahko kupijo po znatno nižjih cenah kot v drugih trg vinah vse izdelke naše proizvodnje ter izdelke tovarne nogavic iz Polzele „ S tern so zadovoljna i tako naši delavci, kakor potrošniki . amnika in okolice. Kupci naših artiklov so navdušeni nad pestro iz iro asor-timana v naši prodajalni in pogosto izjavljajo, da v drugih trgovinah tekstilne stroke ni tako velike izbire v brisačah, kravatah, zavesah in no: avicah. Večina kupcev, ki pridejo prvič v trgovino misli, da prodajamo tekstilno blago vseh vrst. Tako povprašujejo po izdelkih drugih tekstilnih tovarn pri nas, kot n.pr. moško in žensko perilo,klobuki, kape, volnene jopice in sploh vse vrste volnenih izdelkov. V lanskem dvomesečnem poslovanju je bil dosežen promet v znesku 4,o7o.ooo.- din, kar pomeni, da bo znašal letni promet cca 20 milijonov din = Z razširitvijo naše detajlne trgovine, po večjih mestih Jugoslavije bi nam bila zagotovljena prodaja celotne naše - 13 proizvodnje Tore z posredovanja grosističnih podjetij, To razmišljanje pa prepustimo naČim možnostim in pa času- CIRIL SILIČAK NARAVI' I BARVNI S IS TRM /nadaljevanje/ LASTNOST j•BnRVHAj.Od » Doslej smo ori barvah ugotovili dve važni lastnosti: barvni ton in svetlost- Poznavanje teh lastnosti nam je omogočilo, da srno mogli urediti barvni svet v obe glavni sim- S V T L • 3 v; ° pini - v neutralne in barva- belo ste barve - in sicer v obli- ;e-x ki dveh karakterističnih dia- jt.Ix. zelo svetle gramov; svetlostne (ali sive) H lestvice in kroga barvnih to- svf' tl e nov- Zanima nas ali obstoji H .......... Se kakšna druga možnost za u- Sij.............../ srednje svetle reditev in ali lahko ugotovi- j:............../temne ' mo pri barvah še kakšne druge n / lastnosti. ||........./ p......:.v/Rzelo temne Da se da to ugotoviti, je po- jj trebno imeti kolekcijo barvnih 3.. vzorcev in iz nje izbrati neu- Cln0 tralno sive barve in po eno skupino barv v istem barvnem tonu. Najprej uredimo svctlostno lestvico v navpični smeri od bele do črne« Nato primerjamo vsak posamezni vzorec iz skupine barv v istem barvnem tonu s svetlostno lestvico- Vzorce, ki imajo isto stopnjo svetlosti, kot jo ima določena siva barva, položimo v isto vodoravno vrsto s to sivo barvo. V začetku samemu vrstnemu redu barv v vodoravnih vrstah ne posvečamo nobene pozornosti. Te sedaj opazujemo eno izmed teh vrst, ki so sestavljene iz barv z isto stopnjo svetlosti, imajo pa"tudi isti barvni ton takoj opazimo, da je barvni ton kot tak pri - 14 - posameznih vzorcih različno izrazit ozircana močan. To novo lastnost, ki smo j o odkrili pri larvi, imenujemo barvno moč, Hlede na barvno moč lahko neko barvo označimo kot; zelo šibko, šibko, zmerno močno, močno in najbolj močno (maksimalno barvo). K zelo šibke ...šibke M j I I :.i....... zmerno šibke I š"""močne KB i / LASTNOST ČISTOSTIž S T C S T Pri barvah pa moremo ugotoviti še dve lastnosti; čistost in nasičenost. Na prehodno urejenem barvnem rezu vidimo, da so "barve, ki ležijo ob gornjem in zunanjem robu barvnega reza, povsem čiste, "nenasičene". Zato imenujemo te barve povsem čiste^ Gim dalje grezo od roba proti notranjosti barvnega reza, tem bolj narašča zasenčenost Čis te skoraj'"" čiste nečist G in sicer na ta način, da so ze^o nečiste vse barve, ki ležijo na isti vzporednici z linijo čistih barv, enako nečiste. Tik ob liniji čistih barv ležijo torej skoraj čiste barve. Čistost postopoma pojema, čimbolj gremo proti črni, ki je od vseh barv najbolj nečista. Bela barva je povsem Čista barva. Glede na čistost lahko neko barvo torej označimo kot: čisto, skoraj čisto, nečisto in zelo nečisto. LASTNOST “NASIČENOSTI” Ge sledimo liniji čistosti, začenši pri beli barvi vidimo, da barvna moč najprej narašča do maksimalne barve, nato pa zopet pada. Ves čas pa narašča globina barve oziroma njena nasičenost. Lastnost "nasičenost" moramo torej ločiti od lastnosti "barvne moči". Daleč spodaj na zunanjem robu barvnega reza ležijo najbolj loboke in najbolj nasičene barve, medtem ko nasičenost pojema v poševni smeri proti sivi lestvici. Barve .. isto stopnjo nasičenosti ležijo na redialnih linijah, ki se začenja v črni barvi in končajo v čisti barvi. - 15 Če v Id ar vnem rezu sledimo navpičnim linijam' ugotovimo , da imajo vse barve na . isti liniji isto barvno moč, toda čim niže ležijo (čim tesnejše s o)? tem bolj so tudi nečiste. Če pa sledimo linijam nasičenosti proti črni ugotovimo, da ležijo na isti liniji ba£*ve z isto stopnjo nasičenosti. Toda čim tesnejše so, tem bolj so tudi barvno šibke. ■B \ zelo nenasičene NASIČENOST s Razlika med nasičenostjo g in barvno močjo je posebno izrazita tam, kjer nasičenost še raste, barvna moč pa pada, to se pravi v spodnjem toku barvnega reza. Barve v tem področju označujejo kot prenasičene. Glede na stopnjo nasičenosti lahko neko barvo torej označimo kot; povsem nenasičeno, nenasičeno, prenasiČeno in zelo nasičeno. 22£IIiA-2ARVNEGA_REZA£__ Barve v določenem barvnem tonu smo uredili v obliki barvnega reza. Podobne reze bi lahko naredili tudi za vse druge barvne tone, vendar se bodo tu rezi v določenih pogledih med seboj razlikovali= Kot vertikalno mejo imamo vedno sivo lestvico, v kateri leži bela barva zgoraj in črna spodaj„ Od sive lestvice se rez razširja in se konča v konici pri najmočnejši barvi -maksimalni barvi. Moramo pa ugotoviti, da imajo različne maksimalne barve različno stopnjo svetlosti. Konica reza bo torej ležala različno visoko in linija, ki jo povezuje z belo, bo različno nagnjena. Najviše leži konica maksimalne barve v območju rumene osnovne barve, najniže v bližini modre. V vmesni legi so barve okoli rdeče in zelene. Kar se tiče spodnjega roba barvnega reza moremo ugotoviti, da pri modrih barvah barvna moč najpreje zelo počasi pada, pri zelo temni barvi, pri t.im. meji nasičenosti pa- hitro pada proti črni, Nasičenost narašča ves čas vse do te linije. Posledica tega je, da imajo modre barve veliko področje prenasičenosti. Pri rdečih in zelenih barvah je področje prenasičenosti občutno manjše, pri rumenih ga pa sploh ni. Maksimalna barva je pri rumeni barvi obenem tudi najbolj nasičena barva. „ _ . - se nadaljuje PETER PEČEvNIK 16 uspe sin zaključek lepa 196-2. /nadaljevanje s 3 strani/ . 934.374 873.317 : i, A !<"X! i X A m :a>! ti i: : : ■ ly o21.45'3 932.853 Pav ' V :: .