691 2015 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 692.2-032.5(497.472)(091) Prejeto: 20. 8. 2015 Domen Zupančič doc. dr., Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Zoisova 12, SI–1000 Ljubljana E-pošta: domen.zupancic@fa.uni-lj.si Manca Vinazza Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zavetiška 5, SI–1000 Ljubljana E-pošta: manca.vinazza@ff.uni-lj.si Suhozidna gradnja v prazgodovini na Krasu IZVLEČEK V članku obravnavamo osnove suhozidne gradnje v prazgodovini na Krasu na treh študijskih primerih. Glede na njihovo postavitev v prostor lahko obzidje na Gračku nad Famljami opredelimo kot strukturo, prislonjeno na teren, kletni prostor iz Štanjela kot strukturo, vgrajeno v teren in obrambni stolp na Ostrem vrhu kot samostojno grajeno strukturo nad horizontalo terena. Razčlembi načina gradnje posameznih struktur smo vključili arhitekturna načela gradnje tovrstnih struktur ter jo dopolnili z oceno porabljene surovine, časa in števila udeležencev. KLJUČNE BESEDE prazgodovina, Kras, kraška arhitektura, suhozidna gradnja, suhi zid ABSTRACT PREHISTORIC DRY WALL CONSTRUCTION IN THE KARST The article discusses the basics of prehistoric dry wall construction in the Karst by focusing on three study cases. Given their spatial setting, the wall at Graček nad Famljami may be defined as a load bearing retaining wall, the cellar in Štanjel as a structure built in the slope and the defence tower at Ostri vrh as a free-standing structure built on level ground. The analysis of the construction method used for individual structures also includes the architectural principles that characterise such structures and is completed by an estimated quantity of utilised raw materials, time and number of participants. KEY WORDS prehistory, Karst, karst architecture, dry wall construction, dry wall 692 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 Uvod Pri gradnji zidu na suho igra pomembno vlogo rokovanje s kamnom. Sem sodi spretnost odbiranja razpoložljivega kamna in razumevanje skladnje kam- nov v trdno kompozicijo. Spretnost in razumevanje sta del procesa razmišljanja z upoštevanjem znanja in izkušenj. Gradnja zidu sledi logičnemu zapored- ju: načrtovanje, izbor ustreznih gradnikov (kamnov), rokovanje s kamnom in vgradnjo v zid. Suhi zid je gradbena tehnika, ki zahteva samo eno surovino, to je kamen.1 Slednji predstavlja osnovni vir za kraško ar- hitekturo že od prazgodovine dalje. Na treh izbranih primerih arheološko izkopanih in dokumentiranih zidov različnih namembnosti bomo skušali prikazati osnovne značilnosti suhozidne gradnje v prazgodo- vini na Krasu. Osnove suhega zidu Slovenski izraz suhi zid dobro opredeli dejansko sestavo zidu. Suhi zid je način gradnje konstrukcij brez uporabe veziva v tekočem stanju oz. brez vezne malte, ki je zmes suhega agregata in vode ali druge tekočine. Mojstri na lokavškem krasu pogosto upo- rabljajo tudi izraz zid na suho, kar še nazorneje opisu- je gradnjo take konstrukcije. Osnovne značilnosti teh kamnitih konstrukcij sledijo logiki skladnje kamnitih blokov v trdno navpično konstrukcijo. Zid je geome- trijsko opredeljen kot navpična gradnja, ki je daljša kot višja. Trdnost zidu omogoča temelj, ki je tvorjen iz večjih kamnov. Za namene članka in glede obrav- navanih treh prazgodovinskih najdišč je imenovanje kamniti blok mišljeno kot večji kamen, ki ni pov- sem pravilno oblikovan in nima jasnih oblik kvadra. Kamni najpogosteje niso neoblikovani oz. le v manj- šem obsegu zaradi naleganja v vodoravno linijo kon- strukcije. Na temelj so zloženi kamni, ki se dobro prilegajo naležni horizontalni površini temelja in se obenem tudi medsebojno ustrezno prilegajo v vodo- ravni liniji. Kamni morajo biti poravnani na vidno lice zidu, kar pomeni, da je vidna navpična površina zidu konstrukcijsko skladna in ravna (brez praznih prostorov ali izboklin). Kamni so utrjeni v zid s ka- mnitim drobirjem (kamniti okruški, manjši kamni); ob manjših kamnih v jedru zidu je ta drobir bistvena vezna sestava zidu. Velikosti zrn drobirja so med 3 do 8 cm, kar predstavlja v odrasli moški pesti 10 do 15 okruškov.2 Drobir se zaradi različnosti oblik dobro utrdi med rege večjih kamnov. Vgradnja drobirja po- teka ročno z vstavljanjem posameznih koščkov v rego, tako je vgradnja natančna in učinkovita (utrjevanje lokalnega gibanja kamnitih blokov, priprava naležne- ga mesta za kamniti blok). Stresanje drobirja v rege 1 Zupančič, Tehnike in gradnja konstrukcij, str. 73. 2 Naj opozorimo, da tu ne govorimo o načrtno drobljenem ka- mnu, pesku ali drugih zemljinah z organskimi primesmi. ni ustrezen način gradnje in vodi do slabše kakovosti konstrukcije (nenadzorovano posedanje kamnov, iz- piranje fug med obilnimi padavinami, nenadzorova- no sejanje semen rastlin v jedru zidu). Osredotočili se Slika 1: Dvojni zid na suho in kamniti drobir z manjšimi kamni vmes. Dve liniji večjih kamnov sta ravnani ob licu zidu. Rege so zapolnjene s kamnitim drobirjem (foto in skica: Domen Zupančič). 693 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–7022015 bomo na dvojni zid, saj je bil v prazgodovini grajen najpogosteje. Dvojni zid (slika 1) ima močan enovit utrjen temelj, ki je izveden v plitvem izkopu. Plitvi izkop zajema zgolj odriv travne ruše in odstranitev površinskih korenin. V primeru gradnje na skalni osnovi pa je gradnja prilagojena konfiguraciji trdne podlage. Na temelju sta vzdolžno položeni dve liniji kamnov; med nasproti ležečimi kamni nastane rega, ki jo polnimo z drobirjem in manjšimi kamni. V pri- meru, da je zid viden z obeh strani, so kamni ravnani na obe lici, če pa je ena stran zidu zakopana oz. zasuta (podporni zid oz. škarpa), je zid ravnan samo na vidno lice. Ker je zid tvorjen dvojno, je med dvema linijama uveden prečni kamen, prečnik, ki ju povezuje (slika 1). Obe liniji mora povezovati v enotno konstrukcijo. Tudi prečnik mora zadostiti osnovnim pogojem: biti mora monolitni element, ki se ob nadaljnji gradnji ne bo prelomil; imeti mora zadostno dolžino, saj mora doseči lice prve in druge strani zidu; imeti mora dve lepi ravni ploskvi, saj bosta vidni na licih zidu. Preč- nik se vstavlja v zid v ritmičnih razmikih v vodoravni legi. Najpogostejši so t. i. tričetrtinski prečniki, ki segajo do ¾ zidu in se klinasto umeščajo med dva na- sprotna kamna nasprotnega lica. Vgradnja prečnikov se ponavlja vsako drugo vodoravno vrsto. Kraški dvojni zid je pogosto visok med 0,8 m in 1,6 m, merjeno od tal do vrha zidu. Prečne velikosti zidu so različne; pri peti zidu znašajo med 0,6 m do 1,2 m. Pri vrhu je zid na suho praviloma ožji, saj sta lici za nekaj stopinj nagnjeni proti vertikalni osi zidu. Novejši kamniti zidovi, ki so nastali v zadnjem deset- letju na novo na novih lokacijah, imajo pravokotni prerez (peta in vrh zidu sta enako široka). Zaključi se lahko na več načinov (slika 2): s po- stavitvijo večjega navpičnega kamna na čelo; z izbiro naležnega skalnega začetka ali konca; z umno zidavo čelnega dela in uporabo prečnikov; z naslonom na drug trdni gradbeni element (drug zid); ali pa je zid zgrajen v obliki obroča. Suhi zid v prazgodovini na Krasu Suhozidna gradnja je osnovna gradnja prazgo- dovinskih struktur, kot so obzidja gradišč, vhodi na gradišča, stavbe znotraj gradišč ali obrambni stolpi. Na grobiščih je bil kamen uporabljen predvsem za pokrivanje oz. označevanje grobov, redkeje pa so ga uporabili pri gradnji kamnitih grobnih skrinj, kamor so pokopavali umrle, ali za izgradnjo mejnih zidov znotraj grobišč.3 Ničkolikokrat je bil les pomemben del konstrukcije tovrstnih objektov (npr. Ostri vrh, Štanjel), vendar se zaradi naravnih procesov kot tak v kraškem okolju, z nekaj izjemami, do danes ni ohra- nil. Les, kot sestavni del kamnite gradnje na suho, 3 Zupančič, Tehnike in gradnja konstrukcij, str. 73. Slika 2: Sheme možnih zaključkov zidu. Vsaka rešitev terja način skladnje kamnov v trdno strukturo. A) zid zaključen s samostojnim pokončnim kamnom; B) zid zaključen s prečniki; C) zid naslonjen na večjo skalo; D) zid naslonjen na prečni zid; E) zid naslonjen na teren; F) sklenjen zid v obroč (skica: D. Zupančič). 694 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 igra pomembno vlogo. Praviloma je lesena konstruk- cija sestavljena v skelet stebrov (navpično postavlje- ni leseni koli), prečnikov ali poveznikov (vodoravno nameščeni leseni koli), opornikov in škarnikov (oba sta postavljena v naklonu). Leseni skelet predstavlja osnovno konstrukcijsko označbo objekta.4 Struktura je širši pojem in vanj vključujemo manj jasne (glede na namembnost) prostorske zasnove. Lesena osnova je bila nato zapolnjena s polnili. Tak primer je suho- zidni ovalni stolp na Ostrem vrhu, kjer so se ohranile luknje in zidni navpični žlebovi oz. niše.5 Suhi zid je bil na Krasu v prazgodovini grajen na dva načina. Starejši način gradnje, ki ga poznamo npr. izpred jame Mala Triglavca in sodi v čas bakre- ne dobe,6 je način, kjer je bil sestavljeni zid grajen iz velikih kamnitih blokov. V širino je meril med 42 in 63 cm.7 Kasneje, v času bronaste dobe so se pojavi- li dvojni zidovi, grajeni iz dveh vzporednih zidov z vmesnim prostorom, ki je bil zapolnjen z drobirjem in manjšimi kamni.8 Ta način gradnje je bil v upora- 4 Za namene članka bomo izraz objekt nadomestili z izrazom struktura. 5 Prim. Teržan, Turk, Ostri vrh pri Štanjelu, str. 602, sl. 40.4. 6 Mlekuž, Who were the Cyclopes?, str. 73. 7 Za podatek se zahvaljujeva dr. Dimitriju Mlekužu (Oddelek za arheologijo, FF UL in ZVKDS Center za preventivno ar- heologijo). 8 Vinazza, Tehnike gradnje suhega zidu v prazgodovini, str. 48, 53. bi v bronasti, predvsem pa v poznejši, starejši žele- zni dobi, kar kažejo najdišča, kot so npr. Ostri vrh,9 Tomaj,10 in Vrabče.11 Graček nad Famljami Obzidje gradišča Graček nad Famljami je bilo zgrajeno na oba omenjena načina gradnje zidu na suho v prazgodovini na Krasu. Pri arheoloških iz- kopavanjih, ki so potekala v devetdesetih letih 20. stoletja, se je pokazalo, da gre za dve gradbeni fazi iz- gradnje obzidja: prva faza je iz pozne bronaste dobe, druga pa iz starejše železne dobe.12 V starejši fazi je bilo obzidje zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, ki niso kazali sledov obdelave, kar je pogosto za kraške suhozidne gradnje. Glavni element je predstavljal zid SE 28 (slika 3), ki je bil najstarejši pri pripravi obzidnih teras. V mlajši fazi je obzidje dobilo bolj monumentalno podobo, saj je v širino merilo kar 6 metrov. Glavni element, zid SE 17, je bil najmočnejši 9 Teržan, Turk, Ostri vrh pri Štanjelu, str. 606−608. 10 Bratina, Tomaj, str. 136. 11 Josipović, Vinazza, Tabor pri Vrabčah. 12 Novaković, Turk, Kamen na kamen palača, str. 63−64; Nova- ković, Turk, Graček pri Famljah, str. 249. 13 Prirejeno po Turk, Novaković, Graček pri Famljah, str. 250, sl. 109. Slika 3: Obzidje Graček nad Famljami (izris: D. Zupančič).13 695 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–7022015 in najbolje ohranjen, zgrajen po principu dvojnega zidu, vmesni prostor pa je bil zapolnjen z manjšimi kamni in kamnitim drobirjem. Nanj sta bila naslo- njena dva podporna zidova (SE 16 in SE 15; slika 3). To sta bila tudi najmlajša ohranjena zidova v razvoju obzidja.14 Zidovi so bili grajeni na terasah, ki so jih postopoma širili navzven. Prvotne zidove so na zuna- njem delu (na strani padajočega terena) dozidali, ali pa naredili nov zid nekaj metrov od lica zidu. Vmesni prostor so zasuli z drobirjem ali z zemljino. To tezo potrjujejo kronološki (stratigrafski) podatki arheolo- ških izkopavanj. Območje se je spreminjalo v času glede na uporabo. Zagotovo se je območje urejanja širilo, saj so zidovi v notranjosti starejši od zidov v zunanjosti. Suhozidne konstrukcije niso le inženirski izdelki, ampak tudi fizični pokazatelji arhitekturne- ga prostorskega ustvarjanja skupnosti. Arhitekturni teoretik Juhani Pallasma je v svojih esejih zapisal, da je čas še najbolje ujet v arheoloških ostalinah: v dobesednem pomenu, v pomenu umetnostnega ustvarjanja in v arhitekturnem pomenu.15 Tehnično je princip postopnega širjenja ustrezen pri širitvi utr- jenega dela lokacije, saj se območje postopoma širi in kontrolirano utrjuje. Ustrezen je tudi z vidika časa, ki je potreben za utrjeno gradnjo in vzdrževanje. Kam- nite gradnje sestavljene na suho potrebujejo redno vzdrževanje; vgrajeni kamni niso vezani v zid s sta- bilnim vezivom, ki bi elemente utrdil v monolitno konstrukcijo. Vzdrževanje poteka v rednih ciklusih, zato bomo na tem mestu podali razlago vzdrževanja glede na letne čase. Gradnje na suho so načeloma do- bro odporne glede na padavinske vode (dež in sneg), saj imajo zidovi zadostne rege, ki ustrezno odvajajo vodo iz konstrukcije. Voda pri tem ne izpira finih za- sutij, saj je, kot smo že omenili, drobir velikosti od 3 do 5 cm praviloma dobro umeščen v rege. Navkljub dobrim pogojem je prisotnih več dejavnikov, kot so lahko npr. razpad kamnine zaradi erozije, slabši posa- mezni detajli zlaganja, mehanske poškodbe gradnje zaradi zunanjih dejavnikov (potresi, zdrsi nosilne zemljine, talna erozija, drugo). Kamne v zidu je po- trebno občasno postaviti v nova ležišča; to so le mini- malni pomiki med 1 do 2 cm. Tako delo je ob rednih ciklusih manj opazno, vendar nujno. Gradnja teras z dodajanjem obodnih dodatnih zi- dov spominja na sestavo čebule. Lokalno je to smisel- no, saj so posamezne ujete (zajezene) količine zemlji- ne manjše in lažje obvladljive (preprečevanje zdrsov, erozije in manjše bočne sile na zidove). Ob manjših poškodbah lahko sosednje gradnje (vzporedni zidovi in prečno naslonjeni zidovi) prenašajo obtežbe. 14 Novaković, Turk, Kamen na kamen palača, str. 62; Novaković, Turk, Graček pri Famljah, str. 251−252. 15 Pallasmaa, Encounters, str. 39. Štanjel Znotraj gradišča, na temeljih katerega stoji dana- šnji Štanjel,16 je bila odkrita bivalno-shrambna stav- ba.17 V skalno osnovo je bil narejen izkop za posta- vitev temeljev stavbe, usmerjene proti vzhodu. Gre za kletni prostor, velikosti 2 × 2,2 m, zgrajen iz treh suhih zidov, ki so pravokotni drug na drugega (slika 4). Zidovi so bili naslonjeni neposredno ob steno, to je geološko osnovo. Zahodni del stavbe je bil uničen z betonskim zidom iz osemdesetih let 20. stoletja in delno izkopan s strani Zorka Hareja.18 Zidovi so bili grajeni iz velikih ploščatih kam- nov, velikosti do 60 cm. Kamni so bili položeni v več plasteh z najmanjšim preklopom plasti. Vidno je bilo samo eno lice, saj so zidovi naslonjeni ob skal- no osnovo. Med kamni je bila meljasta glina, grušč in redki fragmenti keramike. Vzhodni zid je bil med vsemi tremi zidovi najbolje ohranjen. V dolžino je meril cca. 2 m, v širino pa cca. 25 cm. Nanj sta bila pravokotno postavljena severni in južni zid. Severni zid v dolžino meri 2,2 m, v širino pa cca. 30 cm. Na severovzhodnem delu je bila skalna osnova tako trda, da so se ji morali prilagoditi oz. so jo vključili v zid. Ohranjenost tega zidu je bila veliko slabša kot pri vzhodnem zidu, pa tudi porušil se je prvi.19 Južni zid je v dolžino meril 1,5 m, v širino pa cca. 30 cm. Med kamni je bil najden glinen melj, kamni velikosti do 10 cm in nekaj fragmentov keramike. Nad skalno osnovo znotraj kletnega prostora je bila hodna površina brez najdb. Vrh nje je sledila ru- ševina tega prostora. V prvi ruševinski plasti je bilo veliko keramičnih najdb z večjimi zoglenelimi kosi lesa, ki kažejo na ostanke lesene konstrukcije. Naj- verjetneje gre za del stropa oz. poda vrhnjega dela prostora. Nad njo je ležala druga ruševinska plast, v kateri je bil odkrit odlomek loka bronaste kačaste fibule, keramika, živalske kosti in rastlinski ostanki. Kletni prostor je najverjetneje uničil požar, kar kaže površina kamnov zunanjega lica zidov kletnega pro- stora20 in nekatere ožgane in prežgane drobne najdbe (keramika, živalske kosti in rastlinski ostanki). Kma- lu za tem se je vanj zrušil severni zid. Ruševina tega zidu je bila pozneje prekrita z nasutji, s katerimi je bil ta prostor zapolnjen in v poznejšem času v celoti pre- krit. V plasteh znotraj kletnega prostora smo poleg že omenjenih najdb našli številne rastlinske ostanke, kot so peške divje in gojene vinske trte (Vitis vinife- ra), semena črnega bezga (Sambucus nigra), lešnikove lupine (Corylus avellana), zrna grašice (Vicia sp.) in zrna navadnega prosa (Panicum miliaceum).21 16 Turk, Po gradiščih, str. 31. 17 Fabec, Vinazza, Štanjel, str. 160. 18 Harej, Štanjel, str. 286−287. 19 Fabec, Poročilo, str. 28. 20 Prav tam, str. 27. 21 Fabec, Vinazza, Štanjel, str. 596−597; Fabec, Tolar, Vinazza, Il sito protostorico Štanjel. 696 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 Obzidan kletni prostor ni bil namenjen bivanju. Način gradnje in najdbe v ruševinah kažejo na pro- stor, ki je bil namenjen shranjevanju. Izven kletnega prostora, južno od južnega zidu, so bili najdeni frag- menti silosov, ki predstavljajo posode za shranjeva- nje žita ali za fermentacijo vina/piva.22 Da imamo opravka z delovnim prostorom, kaže tudi fragment kamnitih žrmelj. Obravnavani prostor je bil sestav- ni del večje stavbe. Najbližjo primerjavo o zasnovi tovrstne stavbe najdemo v severni Italiji na najdišču Montereale Valcellina (prov. Pordenone), kjer je bila odkrita hiša s centralno postavljeno kletjo in širšo zasnovo nad njo (t. i. casa dei dolii; slika 5). Uničena je bila konec 5. stol. pr. n. št.23 Ta shema nakazuje možno skeletno zasnovo, ki pa je le del arheološke razlage. Z vidika trdnosti lesene konstrukcije manj- ka več elementov, kot so postavitev srednjega kola, ki ni obdan s kamni; vmesna ojačitev med kletjo in pritličjem ter vmesna strešna povezja med škarniki in kolom. Pri podpornikih škarnikov je nejasna tudi oporna točka na zidu. Kletni prostor iz Štanjela sodi, na podlagi pri- merjav z gradivom z drugih najdišč, v 6. in 5. stol. pr. 22 Fabec, Tolar, Vinazza, Il sito protostorico Štanjel. 23 Corazza, Castiglioni, Rottoli, Tasca, Vitri, An iron age house, str. 862. n. št. S pomočjo radiokarbonskih datacij smo lahko natančneje določiti domnevni čas uničenja stavbe s kletnim prostorom, ki sodi v začetek 4. stol. pr. n. št.24 24 Fabec, Vinazza, Štanjel, str. 596. 25 Corazza, La »Casa dei dolii«, str. 50. Slika 4: Tloris kletnega prostora (izris: M. Vinazza, D. Zupančič). Slika 5: T. i. Casa dei dolii.25 697 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–7022015 Ostri vrh Na severnem kraškem robu poznamo sklop prazgodovinskih monumentalnih spomenikov, t. i. gomile,26 od katerih sta bili raziskani le dve. Za gomi- lo na Rabotnici vemo, da so iskalci zakladov v sredini gomile našli kamnito skrinjo, v kateri so bile najdene kosti pokojnika in odlomki keramičnih posod,27 kar kaže, da gre za grobno gomilo. Na prvi pogled ji je bila zelo podobna gomila na Ostrem vrhu,28 kjer pa so arheološka izkopavanja, ki so potekala v devetde- setih letih 20. stoletja, pokazala na čisto drugačno namembnost, saj gre za obrambni stolp iz starejše železne dobe.29 (slika 6). Ovalna kamnita struktura, katere premer je znašal 11 m, je imela obodni zid, ki je bil širok med 1,5 in 2,5 m, v višino pa je bil ohranjen do 1,9 m. Zgrajen je bil iz dveh vzporednih zidov (zunanje in notranje lice), vmesni prostor pa je bil zapolnjen s kamnitim drobirjem in manjšim kamenjem. Kamni vzporednih zidov so bili veliki in skrbno izbrani.30 Gre za dvojni zid z notranjim in zunanjim licem, ki sta spojeni v obroč. Polnilo pa ni 26 Teržan, Turk, The Iron Age tower upon Ostri vrh, str. 349. 27 Marchesetti, I castellieri preistorici, str. 50. 28 Prav tam. 29 Teržan, Turk, The Iron Age tower upon Ostri vrh, str. 340. 30 Teržan, Turk, Ostri vrh, str. 605. nametano, ampak sestavljeno v sklad. V zunanjem in notranjem licu je bil odkrit niz žlebov/niš, ki so bile razporejene v bolj ali manj enakomernih intervalih z razmikom od 1,2 do 2,0 m. V teh žlebovih/nišah so bili prvotno nameščeni leseni tramovi, ki so slu- žili za učvrstitev zgradbe. Najprej so bili leseni koli postavljeni v izkopane stojne jame, nato pa je sledila gradnja zidu. Leseni koli so bili z zunanje strani pra- viloma radialno zagozdeni z večjim kamnom ali več manjšimi, kar kaže, da je bila sprva postavljena lesena konstrukcija in nato vgrajeno polnilo. V notranjem licu je bilo odkritih 13 žlebov/niš (ena poškodovana), v zunanjem pa 20. V središču je bila jama, premera 0,5 m (ostale do 0,25 m), za nosilni steber, kar kaže, da je bil na tem mestu postavljen večji leseni steber, ki naj bi podpiral strešno konstrukcijo stolpa. V no- tranjosti sta bili najdeni tudi dve ognjišči.31 Na pod- lagi rezultatov radiokarbonih analiz je bil stolp opre- deljen v starejšo železno dobo, zgrajen v 8./7. stol. pr. n. št., v uporabi pa je ostal do časa med sredino oz. drugo polovico 6. in koncem 5. stoletja pr. n. št.32 31 Prav tam, str. 606−607. 32 Prav tam, str. 608. 33 Prirejeno po Teržan, Turk, Ostri vrh, str. 605, sl. 40.3. Slika 6: Ostri vrh v tlorisu in shematskem prerezu (izris: D. Zupančič).33 698 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 Diskusija in razlaga Obzidje na Gračku nad Famljami ima več zidov. Gre za lupinasto dodajanje (po načelu čebulnih pla- sti) zidov, ki je kombinirano s posameznimi prečni- mi, povezovalnimi zidovi. Vsi zidovi so bili vgrajeni na teren ter zasipani z gruščem in zemljino. Tako je nastala terasasta gradnja zidu. Zidne konstrukcije so zaradi obrabljenosti razmeroma nizkih višin, merje- no od tal do vrha zidu. Zid z oznako SE 17 je bil visok 1,3 m od tal vidnega lica do vrha zidu. Ima značilen nagib lica proti navpični osi zidu in je pri vrhu zidu širok 0,8 m (glede na linijo prereza A−A). V tlorisu se na zidu SE 17 dobro vidijo tričetrtin- ski prečniki in prečniki prek širine zidu. Razvidna je konstrukcijsko ustrezna sestava značilna za dvoj- ni zid: klinasto postavljanje kamnov s poravnavo na lice (zadrga) in zapolnjene rege z manjšimi kamni in kamnitim drobirjem. Meritev količine zasipnega in izravnalnega kamenja za zidom SE 17 in zidom SE 28 znaša v prerezu 1,2 m2. Presečna površina zidu SE17 (A−A) znaša 1,14 m2, količnik med presekom zidu in zasipno površino znaša 0,94 m2. Tak rezultat je ugoden, saj je del zasipnega kamenja razprostrte- ga po površini vmesne manjše terase SE 28. Glede na razpoložljive podatke je v zid SE 17 vgrajenega cca. 9,4 m3 kamna. Zid SE 17 ima obe lici ravnani, kar napeljuje na to, da je bil postavljen neodvisno na vzporedne zidove. Odmik od zidu SE 28 je zadosten, da je med njima prostor, kjer se lahko giblje ena ose- ba ali manjša žival. Na primeru kletnega prostora v Štanjelu govori- mo o vgrajenih zidovih v teren. Ti zidovi so razme- roma skromni glede na velikost, a zanimivejši zaradi pojavnosti. Zidovi so pravokotni in zgolj enojni (ena linija kamnov v tlorisu). Na tem mestu gre za zid ob stabilnem terenu (skalna osnova). Zid ni utrjen z gruščem, temveč je veznemu materialu dodana še glina, ki je bila dodana iz dveh možnih razlogov: za- radi namembnosti prostora, ki je služil kot klet, ali zaradi izbire enojne kamnite konstrukcije. Vgradnja kamnov v enojni suhi zid je tehnično zahtevna na- loga. Z uporabo lepljivega veznega materiala, kot je glina, je gradnja olajšana in učinkovita. V tem prime- ru moramo omeniti, da je obravnavani zid mešanica med zidom zidanim z glinenim vezivom in zidom grajenim na suho. Tlorisna površina zidu je 1,34 m2, višina pa znaša cca. 30 cm, kar znaša 0,36 m3 kamna z veznim materialom. Glede na trdno talno osnovo in dobro utrjen zasipni del, zid ni imel večjih obre- menitev s pobočja. Enojni zid je zadostno izpolnjeval svojo namembnost. V primeru obrambnega stolpa na Ostrem vrhu so prisotne še talne in stenske sledi uporabe lese- ne konstrukcije. Menimo, da je bila uporabljena skeletna lesena konstrukcija, ki je bila zapolnjena s Slika 7: Jama za leseni kol, obdan s kamni, ki tvorijo ustrezno in stabilno lego temeljenja. Postavljeni leseni kol je zagozden z drobirjem, ki se opira na ploščate robne kamne. V arhitekturi temu točkovnemu temelju pravimo čaša. Švica, Dandrio (foto: Domen Zupančič). 699 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–7022015 kamnom.34 Na to napeljujejo jasne prilagoditve pri zlaganju kamnov v tlorisu in prerezu (npr. žleb/niša 8 in 28, slika 6), kjer so v tlorisu kamni krožno polo- ženi okoli žleba/niše v zidu. Pri analizi tlorisa ovalne strukture je bil izražen pomislek o pravilnosti ovalne oblike in možnosti, da se je nosilna zemljina del- no pomaknila od severa proti jugu. Možna razlaga o prvotni zasnovi v obliki kroga ne drži, saj so mesta temeljnih jam za umeščanje navpičnih lesenih kolov vključene v zid. Suhozidna struktura je skladno gra- jena, razvidni so klinasto umeščeni kamni ter stabil- no vgrajen kamniti drobir in manjši kamni. Ovalna oblika kamnite struktura je posledica prilagajanja danostim okolja. Navedbe količin uporabljenega kamenja pri nave- denih primerih nam omogočajo oceno porabljenega časa in opredelitev udeležencev pri gradnji posame- znega primera. Določitev okvirne porabe časa temelji na izbranem viru za pridobitev mojstrskega naziva pri Združenju za suhozid Združenega kraljestva (DSWA Master craftsman certificate).35 Izbrano zdru- ženje za suhi zid ima dolgoletno zgodovino delova- 34 Prim. Teržan, Turk, Ostri vrh, str. 606−607. 35 The candidate is required to strip down and rebuild their chosen feature incorporating at least 5 square meters of wall in the pre- sence of Examiners and within a single, seven hour period, al- lowing for refreshment/lunch breaks and not spread over multiple days (DSWA Master craftsman certificate, str. 13). nja in je usmerjeno v izobraževanje novih suhozidnih mojstrov. Odločitev za izračun časovnice gradnje su- hozidnih konstrukcij na osnovi naziva mojster teme- lji na tezi, da je bil tak način gradnje dokaj pogost. Nedvomno je bilo število mojstrov za gradnjo na suho večje kot danes. Za pridobitev naziva mojster je med ostalimi zahtevami potrebno razstaviti in sestaviti dvojni zid površine 5 m2. Glede na podatke angleških zidov je presek povprečnega zidu 0,7 m2, zatorej je 5 m2 zidu 3,6 m zidu v dolžino oz. 2,5 m3. Čas za to nalogo je omejen na 7 ur in vključuje odmore za počitek in okrepčilo. Ti izhodni časovni okviri in predvidene količi- ne so bili uporabljeni za izračun možnih časovnih okvirov za postavitev obravnavanih prazgodovin- skih struktur (tabela 1), toda v takšnem stanju, kot so bile raziskane. Pri tem nismo upoštevali možnih (neohranjenih) dodatnih višin zidov in drugih delov. Arheološka izkopavanja so pokazala le delno ohra- njene strukture. Zid na Ostrem vrhu in terasa okoli njega kažeta na to, da bi bila suhozidna konstrukcija višja. Pri razmišljanju o rekonstrukciji ostaja odpr- tih nekaj temeljnih funkcionalnih postavk: dostop v notranjost ovala (lestev, mostovž), ognjišče (na- membnost ogrevanja ali kuhanje) in streha (oblika, konstrukcija). Pri izračunu nismo upoštevali pripra- ve in vgradnje lesenih elementov ter priprave teras. Slika 8. Ograda pašnika. Ambleside, Škotska. Primer dvojnega zidu, ki je utrjen z lesenimi koli. Leseni koli so bili postavljeni naknadno; lice zidu je ravno in nima žlebov za umeščanje lesenih kolov. Na fotografiji je dobro vidna tektonska tvorba zidu: ob peti (stik zidu s tlemi) so veliki balvani, ki so obloženi s kamni srednje velikosti. Proti vrhu se velikost kamnov zmanjšuje. Zaključna pokrivna vrhnja plast je sestavljena iz večjih enovito debelih kamnov (foto: Domen Zupančič). 700 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 Ugotavljamo, da je bilo za zid SE 17 na Gračku nad Famljami potrebnih 3,8 dni oz. zaokroženo na 4 dni dela za eno osebo. Če sta pri gradnji sodelovala dva, je čas razpolovljen in znaša dva dneva. Zid v Štanje- lu je skromnih dimenzij, predviden čas dela zanj pa je en delovni dan. Ovalno postavljen zid na Ostrem vrhu je terjal kar 40 delovnih dni za eno osebo. Ker menimo, da je bila taka struktura postavljena s sku- pinskim delom, smo ocenjeni čas porazdelili na 6 oseb, ki bi za to delo potrebovale 7 dni. Zaključek Z vključevanjem razlage arhitekturnih načel gradnje suhozidnih struktur je obravnava arheolo- ških podatkov bolj smiselna in vodi do bolj utemelje- nih zaključkov. Osnovo za to predstavlja arheološka podrobna dokumentacija in kronološka opredelitev posameznih struktur. Predstavljene so bile tri kamni- te strukture na treh različnih najdiščih na Krasu, vsa- ka s svojo značilno posebnostjo. Konstrukcije lahko razvrstimo glede na postavitev v prostor, kot vgrajene v osnovo, prislonjene na osnovo ali samostojno gra- jene. Glede na način postavitve opredeljujemo kletni prostor v Štanjelu kot vgradnjo v osnovo, v Gračku nad Famljami pa predstavlja gradnjo, prislonjeno na osnovo. Za slednje gradnje je poglavitnega pomena temeljna peta zidu, njena dolžina, območje naslona (količina zasutja) in naklon glede na navpično os zidu. Obrambni stolp na Ostrem vrhu (slika 9) je samostojno grajena struktura, okoli katere je utrjena terasa. Zaradi večjega števila nepoznanih dejavnikov smo se izognili grafični razlagi obravnavanih kamnitih struktur, saj je namen prispevka analiza sestavljenega zidu na suho. Lega na Ostrem vrhu ima poleg velike količine vgrajenega kamna prisotne obodne žlebovi/ niše za leseno gradnjo, katerih premeri znašajo do 25 cm (33 pozicij). Priprava teh lesenih kolov, vgradnja in vezava lesene konstrukcije so osnovne delovne na- loge, ki so zahtevne in časovno potratne. Menimo, da je bila gradnja opravljena v razmeroma kratkem času. K tej misli nas napeljuje tudi to, da je lega strateškega pomena in obrambnega namena,36 saj načelno velja, da so vojaške gradnje postavljene v določenem ča- sovnem obdobju, poleg tega pa je uporabljenega več materiala, kot ga je dejansko potrebno. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je strateška arhitektura pokazatelj prevladujoče oz. vladajoče skupnosti na določenem območju. Ti objekti so del arhitekturnega ansambla, ki določa in krepi pripadnost prebivalcev te kulture in so del njihove identitete. Suhi zid je gradbeno inženirska gradnja, ki ima v današnjem času oblikovanja prostora manj prepo- znano koristno vlogo. Navkljub temu, da je suhi zid zgrajen brez mokrega veznega materiala, je dovolj 36 Prim. Teržan, Turk, The Iron Age tower upon Ostri vrh, str. 340. Slika 9: Skica strateške postavitve ovala na hrib in izpostavljenost oblike v veduti. Oblika bi lahko bila uporabljena za zaslon opazovalcev spodnje ležečih območij, v tem primeru bi bil ožji del ovala pravokoten na pogled (skica: Domen Zupančič). Tabela 1: Modelni izračun števila dni, potrebnih za izgradnjo obravnavanih struktur (D. Zupančič). Najdišče Ocenjena količina zidu Normativ Koeficient Graček nad Famljami 9,4 m3 2,5 m3 /7h 3,8 Štanjel 0,36 m3 2,5 m3 /7h 0,1 Ostri vrh 98,89 m3 2,5 m3 /7h 39,6 701 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–7022015 trden, da je obstal skozi tisočletja. Z razbiranjem se- stavov in oblik struktur lahko izpeljemo možne re- konstrukcije in načine delovanja teh objektov. LITERATURA Bratina, Patricija: Tomaj. Varstvo spomenikov, 38, 2001, str. 135−136. Corazza, Susi in Elisabetta Castiglioni in Mauro Rottoli in Piero Tasca in Serena Vitri: An iron age house at the border of the Veneti` territory (Montereale Valcellina – PN – Friuli Venezia Gi- ulia – Italia). XIII U. I. S. P. P. Congress Proceesings, Forlì, 8 – 14 September 1996. Forlì: A.B.A.C.O. cop., 1998, str. 861–864. Corazza, Susi: La »Casa dei dolii«. Museo archeologico Montereale Valcellina. Guida al museo (ur. Serena Vitri, Susi Corazza). Montereale Valcellina: Co- mune di Montereale Valcellina, 2011, str. 48–54. DSWA Master craftsman certificate: http://www. dswa.org.uk/userfiles/file/training/Craftsman- -Scheme-full-leaflet-updated-2014.pdf <5. av- gust 2015>. DSWA Technical specifications for dry stone walls: http://www.dswa.org.uk/userfiles/file/Lea- flets/1- Technical-specifications-updatd-2011. pdf <5. avgust 2015>. Fabec, Tomaž in Manca Vinazza: Štanjel. Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating od the bronze and iron ages in Slo- venia. Katalogi in monografije št. 40. (ur. Biba Teržan, in Matija Črešnar). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2014, str. 595−603. Fabec, Tomaž in Manca Vinazza: Štanjel. Varstvo spomenikov, 47, 2012, str. 160. Fabec, Tomaž in Tjaša Tolar in Manca Vinazza: Il sito protostorico Štanjel (Slovenia). Preistoria e protostoria del Caput Adriae: convegno: riassunti, communivazioni e poster. Udine: Istituto Italiano di Protoistoria e Protoistoria, 2014, str. 53. Fabec, Tomaž: Poročilo o izvedeni predhodni arheolo- ški raziskavi na gradu Štanjel, parc. št. 1009/1, k.o. Štanjel. Ljubljana: ZVKDS CPA, 2010. Gabrovec, Stane: Srednje brončano doba. Bronzano doba. Praistorija jugoslavenskih zemalja, št. 4 (ur. A. Benac). Sarajevo: Svjetlost: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1983, str. 40−51. Harej, Zorko: Štanjel. Varstvo spomenikov 26, 1984, str. 286–287. Howe, Nicholas: The cultural construction of rea- ding in Anglo-Saxson England. The Ethnography of Reading (ur. Jonathan Boyarin). Berkeley: Uni- versity of California Press, 1992. Ingold, Tim: Lines, a brief history. London: Routled- ge, 2007. Josipović, Draško in Manca Vinazza: Tabor pri Vrabčah − arheološko najdišče Tabor. ARHEO- LOGIJA v letu 2013. Strokovno srečanje Slo- venskega arheološkega društva Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, 6.−7. marec 2014 (ur. Matija Črešnar, Bojan Djurić, Petra Stipančič). Ljublja- na: Slovensko arheološko društvo, 2014, str. 25. Marchesetti, Carlo: I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. Trst: Museo Civico di Storia Naturale, 1903. Mlekuž, Dimitrij: Who were the Cyclopes? Odyssey and Neolithic, Eneolithic and Bronze Age Pa- storalists of the East Adriatic Coast and Dinaric Alps. Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla št. 44 (ur. Martina Blečič Kavur, Mati- ja Črešnar, Bernhard Hänsel, Anja Hellmuth in Elke Kaiser in Carola Metzner Nebelsick). Ljub- ljana: Narodni muzej Slovenije, 2007, str. 69−82. Novaković, Predrag in Peter Turk: Kamen na kamen palača. Izkopavanja gradišča na Krasu. Arheo 12, 1991a, str. 57−68. Novaković, Predrag in Peter Turk: Graček pri Fam- ljah − prazgodovinsko gradišče (arheološka iz- kopavanja). Varstvo spomenikov 33, 1991b, str. 249−253. Pallasmaa, Juhani: Encounters 2. Architectural Essays. Helsinki: Rakennstieto Publishing, 2012. Renes, Hans: Historic Landscapes Without Hi- story? A Reconsideration of the Concept of Traditional Landscapes. Rural Landscapes: Soci- ety, Environment (ur. Lowe Börjeson), History, št. 2(1), 2015, str. 2, 1–11. DOI: http://dx.doi. org/10.16993/rl.ae Teržan, Biba in Peter Turk: Ostri vrh pri Štanjelu. Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo- venskem / Absolute dating od the bronze and iron ages in Slovenia, Katalogi in monografije/Catalogi et Monographiae 40 (ur. Biba Teržan in Matija Črešnar). Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, str. 603−611. Teržan, Biba in Peter Turk: The Iron Age tower upon Ostri vrh. Carlo Marchesetti e i castellieri 1903– 2003. Atti del Convegno Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, (ur. Gino Bandelli, Emanuela Montagnari Kokelj). Trst: Editreg, 2005, str. 339–353. Turk, Peter: Po gradiščih vzdolž severnega kraškega roba. Revija Kras, št. 99/100, 2010, str. 28−31. Vinazza, Manca: Tehnike gradnje suhega zidu v prazgodovini na Krasu. »Zid na suho«. Zbornik strokovnih spisov o kraškem suhem zidu (ur. Darja Kranjc). Škocjan: Park Škocjanske jame, 2014, str. 47−56. Zupančič, Domen: Tehnike in gradnja konstrukcij v tehniki suhi zid. »Zid na suho«. Zbornik strokov- nih spisov o kraškem suhem zidu (ur. Darja Kranjc). Škocjan, Park Škocjanske jame, 2014, str. 73−103. 702 doMen Zupančič, Manca vinaZZa: suhoZidna Gradnja v praZGodovini na krasu, 691–702 2015 fort Graček was built from several walls, by add- ing new parallel walls to form an onion-like struc- ture and combining them with singular connecting walls to obtain a terraced wall structure. The wall was built in two stages: in the late Bronze Age and later in the Early Iron Age. The cellar in Štanjel, which forms the lower part of a spacious dwelling-storage building from the Early Iron Age, had single walls built in the slope, standing perpendicularly to one another. The best preserved dry wall construction in the Karst, however, is located at Ostri vrh, where a defence tower used to stand in the Early Iron Age. This was essentially a skeletal, wood framing infilled with stone. On the basis of the preserved quantity of utilised stone we aimed to assess the time necessary for the construction of individual examples. S U M M A R Y Prehistoric dry wall construction in the Karst The article focuses on the architectural principles of prehistoric dry wall construction in the Karst. In the introduction, it first provides a detailed descrip- tion of the basic characteristics of dry wall, such as the foundation course, crushed stone infill, double dry stone wall and through stone, which provide the basis for the analysis of the following three exam- ples subject to archaeological research: the wall of the fort Graček nad Famljami, the cellar in Štanjel and the defence tower at Ostri vrh. The wall of the