o
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: »54 - 203
	it	VIZUELNE KOMUNIKACIJE
		grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
STUDIO RE8ERNIK tel: 0631851-981, fai: 0631851-684		
številka 13, cena 50 tolarjev velenje, 2. aprila 1992
objekti tehnologije oprema

GOSPODRSTVO TONE, BREZPOSELNOST NARAŠČA
in še bo. Koliko novih odvečnih delavcev se bo pridružilo brezposelnim v tem letu?
STRAN 4
FILMSKA KULTURA
Kaj se dogaja z velenjskim Kinom?
STRAN 8
VEČ DENARCEV IN ČEBULIC
— Savinjski gaj je tudi letos urejen kot se za sloves spodobi, neurejeno pa je (bilo) zakulisje.
STRAN 16
Zasedali so zbori velenjske občinske skupščine
»Republika mora dati garancijo!«
Mačehovski odnos republike Slovenije do občine Velenje se nadaljuje tudi na področjih, ki so zanjo izredno pomembna. To so ugotavljali delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine na torkovem zasedanju ob obravnavi poročila o ekološki sanaciji onesnaževalcev v občini Velenje v preteklem letu.
Po nazorni predstavitvi trenutnega stanja pri urejanju čistilnih naprav — obrazložil ga je direktor Teša Jaro Vrta-čnik — so poslanci vseh treh zborov slišali, da še vedno niso izpolnjeni osnovni pogoji za izbor ponudnikov za čistilne naprave na bloku IV in s tem seveda za podpis pisma o namerah. Zadeve se nerazumno vlečejo tudi po »zaslugi« Republike Slovenije, ker še vedno ni dala garancije, zaradi razmer pri nas pa tudi nemška oziroma avstrijska pozavarovalna organizacija (Hermes in Kontroll-bank) nista izdali garancij možnim dobaviteljem.
V razpravi so poslanci pokazali nepričakovano enotnost, kar je pri reševanju tovrstnih vprašanj nadvse pomembno. Po mnenju poslanca Zelenih Vaneta Gošnika nekateri v Ljubljani komajda čakajo, da bi se v Velenju »zlomili« pod težo tega bre-
mena, da bi zaradi upoštevanja odloka ostalo brez dela nekaj tisoč delavcev. Do tega seveda ne sme priti, saj ima občina Velenje dovolj močne argumente proti. Tretjina električne energije je tista moč kraja, s katero je zahteve treba doseči. Zato je odgovornim možem v Ljubljani treba dokazati, po mnenju omenjenega razpravljalca — prav pa so mu dali vsi v skupščinskih klopeh, daje za občino manjši problem, če ostane brez dela dva tisoč zaposlenih kot za center Republike izpad tretjine električne energije in posledično na tisoče ljudi brez dela.
Tako kot v Tešu bodo tudi na Rudniku naredili delovne načrte za razmere, ki bi nastale, če bi 1. januarja 1993 začel veljati sklep velenjske skupščine in odločba republiškega sanitarnega inšpektorja. To pa pomeni izkop le 2,3 milijona ton premoga in zmanjšanje števila zaposlenih za tisoč.
Šoštanj
Že 24. razstava »Likovni svet otrok«
V prostorih kulturnega doma v Šoštanju bodo to soboto, 4. aprila, odprli tradicionalno, že 24. po vrsti, razstavo Likovni svet otrok. Že nekaj let zapored je organizator razstave najboljših likovnih del učencev slovenskih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, pokrovitelj pa PIL Pisani list.
Za letošnjo razstavo je posebna komisija izbrala 4200 avtorjev iz 72 slovenskih šol. To je približno toliko kot lani. 24. razstavo Likovni svet otrok bodo odprli ob 11. uri.
Ob svetovnem dnevu zdravja
7. april je mednarodni dan zdravja, letos pa poteka pod geslom Srčni utrip — ritem zdravja. V velenjskem zdravstvenem domu bodo ta dan obeležili z mnogimi aktivnostmi, med drugim bodo pripravili 9. aprila v sejni sobi zdravstvenega doma okroglo mizo. na temo Odločite se za zdravje.
Sodelovali bodo dr. Poles, dr. Hribarjeva, dr. Renko, dr. Grošelj in dr. Menih. Tema pogovora pa bo torej, kako ohraniti zdravje.
(mz)
FIMEX
tKWZU

Trg mladosti 6,	Računalniška oprana, 63320 Velenje
1/852465	fotokopirni strop,
1/856-913	telefci
<rr-
ŽALEC
tel.: 063/ 713-222
Poslanci velenjskega občinskega parlamenta so se na torkovem zasedanju največjega vprašanja le dotaknili, temeljiteje bodo o
njem spregovorili na posebni seji, ki jo bodo v celoti namenili Tešu in posledicam na raznih področjih. Zahtevali so, da mora vodstvo občinske skupščine nanjo (bila naj bi maja) povabiti tudi najvišje predstavnike slovenske vlade.
Kar precej polemike je na skupnem zasedanju povzročila informacija o bodoči lokalni samoupravni in problematika povezovanja občine Velenje v širši
slovenski prostor. Poslanci so bili nezadovoljni z delom komisije za regijsko sodelovanje. Očitali so ji premajhno prizadevanje za to, da bi občina Velenje postala regijsko središče. Treba je izkoristiti možnosti, ki jih občina Velenje ima, se čimprej dogovori kaj in kam hoče ter za to ustvariti tudi možnosti.
Poslanci velenjskega občinskega parlamenta svojega dela po skupnem zasedanju, kot je bilo predvideno, niso nadaljevali. Na ločenih sejah se bodo sešli v torek, 7. aprila, prav tako ob 8. uri. (top)
Za grb so izbrali »sintezo«
VELENJA
Od torka, ta teden, dalje imata občina Velenje in mesto Velenje nov grb ter zastavo. Izbrali so ju poslanci, med petimi predlogi pa so se odločili za predlog pod šifro »sinteza«. Glasovali so torej za ti-
stega, ki mu je tudi posebna skupščinska komisija namenila največ točk.
Vse seveda ni šlo gladko. Mnenja so bila tudi tokrat namreč precej deljena in potrebna sta bila kar dva kroga tajnega glasovanja. Obakrat pa je bilo največ glasov za isti predlog, prednost »sinteze« pa je bila obakrat zelo majhna.
In kaj izraža nov simbol? Je sinteza starega, novega in — po mnenju avtorja — bržkone tudi prihodnosti: na vsaki strani je velenjski grad, v sredi pa silhueta moderne zgradbe, ki sili v nebo in s tem poudarja moderno arhitekturo (značilnost povojnega razvoja Velenja in bistvena značilnost sedanjega ter prihodnosti).
Ali bo na novem grbu tudi ostal napis Velenje, pa zaenkrat še ni jasno, kajti stroka se zanj ne ogreva, potreben pa je tudi dogovor z avtorjem.
Gorenje Gospodinjski aparati
Z začasnega čakanja , spet na delo
Zaradi zmanjšanega povpraševanja po hladilno-zamrzo-valnih aparatih so morali v Gorenju Gospodinjskii aparati na začetku leta zmanjšati obseg proizvodnje in začasno tudi število zaposlenih v tem programu. Za nekaj deset zaposlenih so našli delo v programu Kuhalni aparati, druge pa so poslali na začasno čakanje. Te pa so, seveda skladno s potrebami, potem spet vključevali v redno delo.
Vodstvo Gorenja Gospodinjski aparati je zatrjevalo, da bo začasno čakanje na delo trajalo najpozneje do konca marca. Zaradi normalizacije proizvodnje v programu zamrzoval-no-hladilnih aparatov so ta teden večino zaposlenih, ki so bili na začasnem čakanju, spet poklicali na delo.	(vš)
Na CSŠ Velenje tudi izobraževanje
Elektrikar energetik
Pobuda, da na Centru srednjih šol v Velenju nadaljujejo z izobraževanjem elektroenergetike, je na Ministrstvu za šolstvo in šport sprejeta. Zato bo v prihodnjih dneh izšel naknadni razpis za vpis v usmeritev elektrikar energetik v triletni usmeritvi. Na peti težavnostni stopnji pa bo tovrstno izobraževanje v Celju, kar je prav tako ugodneje. Prvotno je bilo predvideno, da naj bi v tej usmeritvi izobraževali le v Mariboru in Ljubljani.
(mz)
ttUuL&OL
•moprtprAvfh velitto Itbfro ftfeUlfl {h obutve, posebej u$eton€ p* to cene fuuletmjfli izbelkov:
$ pliš maike s kapuco $ majice kratek rokav
719 SLT 309 SLT ie od 155 SLT ie od 388 SLT
fantovske kopalke pižame trenerke
zelo ugodne so tudi cene spodnjega perii
že od 1548 SLT iie® perila
No odddkv igrač j* vtlfto hbira pfeosUh po zdo ugodfln etnoh, Morij, ki sodfo k pisonld, fe posebej po vejo omeniti:
#	motorje po le 254 SLT
*	letala	265 SLT
Ob nokupu i gotovino boste dobifli popnli» lahkostodlo&otudi zo nakup m teb hm obresti oli no kredR brat pologa i obresMl
ZdunidUt
(ou&jumofrno
WMWMQt
hI u*& M
<VtU ftflfMUUll
»BRINI	E
pMdajalni
ZIBKA!
A
Lojze Peterle bo obiskal mozirsko občino
Predsednik republiške vlade Lojze Peterle bo po nekaj preložitvah mozirsko občino predvidoma obiskal med 10. in 15. aprilom.
Spremljali naj bi ga ministri za promet, varstvo okolja in urejanje prostora in za turizem. Ob drugih perečih zadevah naj bi z gostitelji predvsem obravnavali potek odpravljanja posledic poplav, posebej pa (slabe) obete za bližnji začetek gradnje ceste Ljubno—Luče, ki je to le še po imenu.	(jp)
Mozirje — več za komunalo in storitve
S I. aprilom veljajo v mozirski občini višje cene komunalnih storitev in stanarin. Komunalne storitve so dražje za 15 odstotkov (od 25 možnih), izvršni svet pa jih je potrdil s 1. aprilom in ne s 1. marcem, kot je predlagalo Javno podjetje Komunala.
Stanarin niso povišali od 1. julija lani, s 1. aprilom pa so višje za 35 odstotkov. V Sloveniji so se stanarine lani v povprečju povišale za 89 odstotkov, v mozirski občini le za 30. Ta podražitev velja le za občinska stanovanja, izvršni svet pa je ob tem dal pobudo, da stanarine v enakem odstotku povišajo tudi ostali lastniki stanovanj.	(jp)
Proračunska sredstva za stranke
V osnutku letošnjega proračuna občine Mozirje niso bila predvidena sredstva za delovanje socialistične stranke in slovenskih krščanskih demokratov. Socialistična stranka v zadnjem času v občini sploh ni delovala, v občinskem družbeno-političnem zboru pa vendarle ima dva poslanca. Zaradi tega in zaradi pobude strankinega republiškega vodstva, da se njeno delo mora oživiti, so jo v predlog proračuna uvrstili. Drugače je s krščanskimi demokrati. Znan je trenutni spor glede financiranja strank, zato jih občinski izvršni svet v predlog ni uvrstil. Zadeva je na sodišču, udeležba pri delitvi proračunskih sredstev pa je seveda odvisna od njegove razsodbe.	(jp)
Pomagajo si sami
Predlanskoletne poplave so povzročile veliko materialno škodo tudi Zadrečki dolini. Ker so jim bila po njihovem prepričanu odmerjena prenizka finančna sredstva iz občinskega proračuna za odpravo povzročene škode, so se pri krajevni skupnosti Gornji Grad odločili, da bodo odnešene in poškodovane mostove popravili sami.
Doslej so usposobili en most in tri brvi. Popraviti morajo še cesto v Šokat. Odbor za infra strukturo pri KS Gornji Grad se je v strinja nju s krajani, ki so od te ceste neposredno odvisni odločil, da zberejo 450.000 SLT v obliki lesa in finančnih sredstev. Preostali del, 1.500.000 SLT bo krila KS iz občinskega proračuna za sanacijo poplav.	(mmp)
Občni zbor OO počitniške zveze Kažipot
Danes ob 17. uri bo v prostorih banketne dvorane hotela Paka v Velenju Občni zbor Občinske organizacije počitniške zveze »Kažipot«. Poleg obsežnega dnevnega reda bodo počastili 100. obletnico delovanja počitnške zveze na Slovenskem in 40. obletnico delovanja počitniške zveze v Velenju. Ravno zaradi teh dveh jubilejev želijo člani Kažipota sestaviti kvaliteten program aktivnosti za leto 1992, prejšnji mesec pa so zaprosili za sprejem v Mednarodno organizacijo IYHF (International youth hostel federation).
bš
Vendarle tudi Tremarje?
Poročali smo že o načrtih, da bodo letos vendarle rešili podvoz v Tremarjah, kjer je magistralna cesta Celje — Zidani most ob vsakem malo večjem deževju pod vodo — pa tudi o tem, da je zaradi pomanjkanja denarja ta načrt za letos padel v vodo. Zdaj smo slišali, naj bi na republiki odločitev spet spremenili in nadvoz (po novem načrtu bo cesta potekala nad železnico in ne pod njo kot sedaj) naj bi vendarle začeli graditi še letos.
Ob mnogih spremembah cestnih načrtov, ki smo jih letos že doživeli, seveda še ne moremo z gotovostjo trditi, da se bodo teh del res tudi lotili. Vse je pač odvisno od denarja — in od vpliva nekaterih posameznikov tudi!
(k)
Avstrija se je približala
V Celju so v petek tudi uradno odprli nov nakupni center, ki je sad skupne naložbe celjskeg^ Centra in Kmečke gospodarske zadruge Pliberk, oziroma mešane firme, ki sta jo ustanovila. Center sicer deluje že od 7. decembra lani, vendar so morali premagati še vse formalnosti glede ustanovitve nove mešane firme.
S tem novim centrom bodo kupcem na širšem celjskem območju približali blago zahodnoevropskih proizvajalcev; količina tega pa je odvisna tudi od tega, koliko izdelkov bodo prodali tudi v nasprotno smer. Pričakujejo, da bo na policah tega centra vse več izdelkov, po katere smo morali doslej nujno preko meje. Prodaja v tem nakupnem centru, ki ima tisoč kvadratnih metrov neto prodajnih površin, je namenjena tako kupovalcem na veliko in malo. Privlačnost pa je seveda tudi veliko parkirnih površin.
(k)

Oskarji
Piše: VINKO VASLE
Bilo bi sila zanimivo — če že spodbudno ne — videti, kako bi se ameriška filmska akademija odločala, če bi v presojo za Oskarja dobila našo aktualno politiko in politike. Že na začetku bi člani komisije padli v komo, ko bi se morali odločiti o tem, kateri filmski zvrsti pripada obča slovenska politična scena — komediji, kriminalki, znanstveni fantastiki, trilerju ali drami. Za bivši režim je že mogoče reči, da je bil mešanica znanstvene fantastike s priokusom vseh ostalih zvrsti, kandidati za Oskarja pa posebni izbranci avantgarde: Kar pomeni, da jih je bilo malo, a so nam od srca igrali vloge po želji naroda in jih po isti želji tudi ponavljali več desetletij. Zdaj je seveda drugače, konkurenca je huda in že vsak vaški strankarski prvak bi rad igral najpomembnejšo vlogo, tisti, ki so se razmnožili
po Ljubljani pa bi sploh najraje bili brez konkurence. Pri tem je treba biti pošten — gospod Ivan Kram-berger iz Negove je vsaj tako dober igralec kot Ro-nald Reagan in si vsaj za kakšno stransko vlogo zasluži Oskarja. Kot vse kažer nas bo njegov »sindrom« tudi na prihodnjih volitvah lepo iztirjal. Zanj seveda velja, da je najboljši amater med politiki in najboljši politik med amaterji. Profesionalci so namreč tisti, ki so se tako ali drugače uspeli dokopati demokratične oblasti, ker je ljudstvo — na volitvah — tako hotelo. Ker je seveda spet verjelo obljubam in bo to ponavljalo tudi v prihodnje. Politiki, ki ne delijo obljub niso politiki in takšnih narod ne mara.
Ce si zeleni — s katerimi sem si zaradi nesramnega pisanja zaslužil polemiko z gospodom Vanetom Gošni-kom — zagotovo zaslužijo Oskarja za glasbo (Gošnik-violina, Jazbinšek — kar hočete, Plut potiho prepeva, nekateri v stranki pa bi radi tudi solirali), pa ga za
scenografijo že ne bi dobili! Ta je takšna stranka, ki bi si zaslužila Oskarja za glavno stransko vlogo v Peterletovi vladi, zaradi česar ministrski predsednik niti kihniti ni smel, če se prej ni posvetoval z Marjanom Podobnikom. Liberalni demokrati bi lahko dobili Oskarja za najboljšega igralca gospoda Janeza Drnovška, ki je vseskozi dajal vtis, da nas bo edini rešil pred politično gospodarsko katastrofo. Ce omenjeni seveda ne bi imel izdatne konkurence v gospodu Milanu Kučanu in se bosta igrala kandidata za prihodnjega predsednika naše države. Nagrade za najboljšo žensko vlogo ne bi podelili, ker so tudi za sedanjo politiko ženske za dom in družino in za rojevanje Janšinih vojščakov.
Zapletlo pa bi se pri nagradi za najboljši scenarij. Najprej smo imeli Demosovega, ki je razpadel, potem sredinsko-koalicijskega, ki je propadel, potem veliko-koalicijskega, ki ga jemlje hudič. Scenaristi garajo v potu svojega obraza in niso nič krivi, ker pač morajo pi-
sati scenarije za znane igralce. Za Bavčarja in Drnovška na primer, kar pa je zelo težko, ker ne eden ne drugi kakšnih posebnih dramskih bravur ne obvladata in tako gledalci (volil-ci) že v naprej vedo, kakšno vlogo bi rada igrala. Dva na enem stolu pa ne moreta sedeti, razen, če ne gre za tra-gikomedijo. Tako se zdi, da je g. Lojze Peterle ta hip še najbližje dosmrtnemu mandatarju, ki bi ga moralo doleteti kaj hujšega kot pa prehlad, da bi ne bil več to kar je. In si zasluži vsaj Oskarja za korajžo: ne marajo ga ne levi in ne sredinski, vsi se pretepajo za njegovo dediščino — in nikomur ne uspe. Temu se reče dober scenarij. Eno najboljših vlog je Peterle odigral na hausbalu liberalnih demokratov, ki jih je spravil v depresijo že zato, ker se je na zabavi pojavil, kaj šele potem, ko se je družil samo z Drnovškom. Politika je potemtakem film. Nemi film za ljudstvo in gala predstava v barvah za neposredno sodelujoče. Samo volitve lahko napišejo nov scenarij za bistveno boljšo dramaturgijo, z drugimi igralci in režiserji. Ce bo ljudstvo to hotelo.
CZa0s/^g oBmočje.

Za tri plače izgube
Vsak zaposlen delavec v
gospodarstvu je lani »ustvaril« za tri povprečne plače izgube. Podatek velja za šest občin celjskega območja (Celje, Žalec, Slovenske Konjice, Laško, Šmarje, Šentjur). Med temi občinami ni več nobene, kjer ne bi bilo kakšno podjetje »pod vodo«, delež izgube v prihodku pa Se je v primerjavi z letom poprej zvečal od 2,7 odstotka na 3,5. Ali zapisano še bolj otipljivo: v podjetjih, ki so poslovala z izgubo je bilo zaposlenih skoraj 23.500 delavcev (41,6 odstotka), vsak zaposleni med izgubarji pa je pridelal sedem povprečnih plač izgube (124 750 tolarjev).
Tudi sicer podatki za gospodarstvo teh šestih občin celjskega območja niso nič kaj rožnati: industrijska pro-
izvodnja se je znižala za 14,6
odstotka, kar je bolj kot je povprečje v Sloveniji (12,4), za dobrih šest odstotkov se je zmanjšalo število zaposlenih, za osem odstotkov je bil tudi nižji izvoz. Zboljšalo se je le pokritje uvoza z izvozom, vendar le zaradi nizkega uvoza.
Industrijska proizvodnja se je znižala v vseh občinah, razen v Šentjurski; tu je bila za 2,7 odstotka nad tisto v letu poprej. Najbolj seje znižala v občini Slovenske Konjice — kar za 26,3 odstotka, le malo manj v celjski — 20,4, v šmarski za 12,3, manjši pad.ec pa beležijo v laški in žalski občini. Med 30 panogami s področja industrije se je proizvodnja zvečala le v osmih: najbolj se je zvečala pri izdelavi končnih lesnih izdelkov,
najbolj' pa je padla (za 41,2
odst.) pri izdelavi obutve in galanterije.
Izvoz je v povprečju padel v teh šestih občinah za osem odstotkov (v Sloveniji za 6), bolj kot v Sloveniji (11 odst.) pa je padel tudi uvoz (14 odst.). Ob tem pa so v treh občinah izvoz vseeno zvečali: v Žalcu za 10 odst., Šmarju za osem in Slovenskih Konjicah za en odstotek. Najbolj pa je padel v Šentjurju — za 27 odst. in v Celju za 23. Ker se je v vseh občinah (razen v laški, kjer je porasel za kar 56 odstotkov) znižal tudi uvoz, se je na tem območju pokritost zvečala od 116 na 125 odstotkov; najbolj pa se je zvečala v občini Šmarje — na 343 odst., Slovenskih Konjicah — na 265 odstotkov, zboljšalo pa se je razmerje
tudi v Celju, čeprav tu z izvozom uvoza še vedno ne krijejo. Padlo pa je razmerje v Šentjurju (iz pokritosti v ne-pokritost) v /.aSkem pa se je ob močnem uvozu že tako precejšnja nepokritost že skoraj podvojila.
Morda je ob sicer slabih kazalcih, kjer seveda vse hujša nelikvidnost ni nič več kaj posebnega, ugoden tisti, ki govori o akumulaciji. Ta je sicer še vedno nizka, vendar pa je lani glede na leto poprej porasla za kar 577 odstotka: nekateri se bojijo, da bo po prenehanju interventnega zakona večina teh sredstev namenjena za plače.
Število zaposlenih se je znižalo povprečno za 6,1 odst.. Najbolj v Šmarju (7,3) in Žalcu (6,2) — v šentjurski občini pa so število zaposlenih zvečali kar za 15,4 odstotka.
(k)


Zeleni povzročajo rdečico
Ne mečejo raznoraznih »bombic« le Zeleni Velenja — te dni so jo vrgli tudi Zeleni Celja in tudi oni so povzročili precej rdečenja; ne zaradi sramu, ampak zaradi jeze. Zaradi zelenih pa so tokrat pordečiti celjski beli. Mislim na ljudi v belih oblačilih. Bombica je namreč padla proti celjski bolnišnici.
Kako tudi ne bi bili jezni, ko pa so Zeleni Celja zatrdili, da je celjska bolnišnica povsem zgrešena naložba. Vem, da se bodo ob tem nasmehnili tudi nekateri drugi po vesoljni celjski regiji, ki so ob akcijah pred leti, ko so prostovoljno »mus« zbirali denar za to regijsko bolnišnično ustanovo, že pred leti menili nekaj podobnega, ampak med celjskimi ljudmi v belem je tako mnenje seveda naletelo na negodovanje, je-
zo in celo hudo nasprotovanje. Ne vemo sicer, če jim bo uspelo, da bodo pordeli tudi zeleni, poskušajo pa vendarle.
Seveda se ob tem najdejo tudi taki —■ saj se tudi ob akcijah Zelenih tega šaleškega območja — ki pravijo, da naj se Zeleni brigajo za svojo osnovno dejavnost, to je za lepše in bolj prijazno pa zdravo okolje, druge stvari pa naj prepustijo tistim, ki se na to bolj spoznajo. A kaj ko dejavnost zelenih ne pomeni le zelenitve naravnega okolja, ampak naj bi po svoje ozelenili tudi druga področja, kjer opažajo nesnago in drugačno rjavenje ter sušenje. Če pa imajo za tako oživljanje vedno pri roki najuspešnejša zdravila je pa seveda druga stvar.
Na šaleškem območju nekateri še vedno očitajo ozkost Zelenim tudi pri akcijah, ki so še kako povezane z naravo — pa s tem seveda tudi z ljudmi. Ob sklepu o vztrajanju pri izpolnitvi občinskega odloka in reuoliške odločbe nekateri še vedno vidijo napad na sovelenjčane in sošoštanjčane, ker da jim hočejo vzeti delo in jih pognati na cesto. Če tako pomislijo »navadni« ljudje, bi človek še razumel. Huje je, če na to pristajajo bolj razgledani, ki bi vendarle morali poznati pravi namen Zelenih. Najhujše pa je, če taki, ki bi to morali razumeti, huj-skajo proti Zelenim tiste, ki vsega skupaj morda res ne razumejo. Pa ni čudno, če je zaradi Zelenih res precej rdečih od jeze. Pa čeprav bi moralo biti na raznih ravneh ve-
liko rdečih zaradi sramu, ker
v zadnjih letih niso naredili vsega, kar bi morali. Seveda, ko pa se je najlaže zanašati na to, da bodo morali »oni« že popustiti, saj >gre vendarle za njihov kruh.
Kaj hočemo — še vedno smo priča najrazličnejšemu farbanju, pri čemer pa barva ni vedno niti najmanj pomembna. Barva pogosto igra vlogo le. ko komu kaj očitamo, sicei pa se pri nas glede barv dogaja tako, kot bi mi želeli, da bi pri nas res bilo — pisano in rožnato.
Ampak kot kaže nam rdeči, zeleni, beli, črni, rumeni in ne vem kakšni še rožnatega življenja še kmalu ne bodo prinesli.
(Kr)
2. aprila 1992
V SREDIŠČU POZORNOSTI
naš čas stran 3
Začetek izgradnje
čistilne naprave še letos
O tem, kako gledajo na Resolucijo Zelenih Velenja, ki terjajo dosledno uresničevanje sprejetih občinskih sklepov, ki določajo, da je treba do konca letošnjega leta zmanjšati emisije iz šoštanjskih termoelektrarn za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1980 na velenjskem rudniku, smo pisali v prejšnji številki Našega časa, tokrat pa smo obiskali šoštanjske termoelektrarne. Pogovarjali smo se z direktorjem Jarom Vrtačnikom. Najprej nas je zanimalo, kaj bi pomenilo dosledno uresničevanje Resolucije Zelenih za ta kolektiv.
J ARO VRTAČNIK:
»Glede na to, da čistilne naprave ne morejo biti zgrajene pravočasno, pomeni vztrajanje pri sprejetih zahtevah 60 odstotno zmanjšanje proizvodnje šoštanjskih termoelektrarn v primerjavi z letom 1980, ko smo proizvedli 3,2 milijona kilovatnih ur elektrike. Porabili bi lahko največ 1,6 milijona ton premoga. To bi seveda pomenilo veliko podražitev naše kilovatne ure in postavilo pod vprašaj rentabilnost takšne proizvodnje, oziroma konkretneje: kdo bi kupoval tako drago energijo?«
•	Ali je sploh mogoče proizvodnjo vaše elektrarne tako močno znižati?
JARO VRTAČNIK: »Proizvodnja navzdol ni omejena. Imamo pet blokov in na vsakem lahko proizvodnjo znižamo do tehničnega minimuma, lahko pa cel blok izključimo iz omrežja.«
•	Posredno vas Zeleni obtožujejo, da niste naredili dovolj, da bi bile čistilne naprave zgrajene pravočasno.'
JARO VRTAČNIK: V Resoluciji je postavljeno vprašanje, zakaj še nismo podpisali pogodbe za izgradnjo čistilnih naprav, če je razpisni postopek končan in je republiška vlada izdala garancijo za najetje kreditov. Vendar pa moram
povedati, da razpisni postopek ravno zato ni končan, ker vlada republike Slovenije še ni izdala veljavne bančne garancije. Tista sprejeta decembra lani, ni dovolj. Ravno v tem času potekajo pospešeni dogovori med vlado, ministrstvom za finance in banko, kako naj bo oblikovana ta garancija, da bomo mi kot investitorji pridobili ustrezno dokumentacijo. Potrebujemo jo, da od tujih ponudnikov lahko zahtevamo razpis in dokončne finančne ponudbe. Brez naše dokumentacije tudi dobavitelji opreme ne morejo pridobiti kreditov v svoji državi. Tako v Nemčiji in Avstriji (iz teh držav imamo ponudnike), morajo svoje nameravane izvozne posle zavarovati. Če povzamem, pogodbe še niso sklenjene, ker tujim dobaviteljem še nismo uspeli predložiti vse potrebne dokumentacije za katero pa potrebujemo v prvi vrsti bančno jamstvo slovenske vlade.«
• V zadnjem času ste se o vsem tem veliko dogovarjali v republiškem vrhu. Je kaj upanja, da potrebna soglasja kmalu pridobite?
JARO VRTAČNIK: »Veliko komuniciramo z republiškim vodstvom pa posameznimi ministrstvi, preko inozemskih dobaviteljev pa tudi s tujimi bankami, veleposlaniki in vladnimi pred-
stavniki, ki poznajo naše projekte in jih tudi podpirajo. Zato upam, da se bodo politični in gospodarski problemi kmalu razrešili, da bodo tuje dežele spoznale, daje Slovenija sposobna kredite, ki jih namerava najeti, vrniti in da se bodo tudi zavarovanja vezana na vse to sprostila.«
• In kdaj, upate, boste sklenili pogodbo za pričetek del?
JARO VRTAČNIK:
»Upam, da bomo v kratkem pridobili potrebno dokumentacijo in na osnovi nje objavili dokončno zahtevo za finančni del pogodbe. S tem bi poleg tehničnega dela, ki je skoraj že sklenjen, zaokrožili tudi finančno ponudbo in dokončno izbrali dobavitelja. Takoj za tem bi že lahko podpisali »pismo o nameri« (še pred sklenitvijo pogodbe), kar bi izvajalcu del omogočilo, da bi takoj začel s pripravljalnimi deli. Vsekakor bi morala biti tudi pogodba podpisana v letošnjem letu in v tem primeru računamo, da bi zagonske preizkuse čistilnih naprav na bloku štiri lahko izvajali jeseni leta 1994.«
• Kaj pa blok pet?
JARO VRTAČNIK: »Tudi ta blok omenja Resolucija Zelenih. Zeleni so tudi zaslužni, da je bila sanacija tega bloka vključena v slovenski ekološki projekt, ki pa je močno zajeten in verjetno bo tudi dolgotrajen. Pred nedavnim je bila namreč izbrana neka ameriška firma, ki bo na osnovi tega kar je zapisano v slovenskem ekološkem projektu, izdelala študijo možnosti financiranja posameznih ekoloških projektov s strani mednarodne banke. Ta štu-
dija bo opravljena do jeseni in šele na njeni osnovi bo stekel postopek za izbor projektov, ki naj bi jih vrsti-, li v »mednarodno financiranje«. Postopki pri mednarodni banki pa so dolgotrajni, saj mine od vloge do nakazil sredstev včasih tudi dve leti. Zaradi naštetega v TEŠ nismo preveliki optimisti in bomo, kljub temu da je kapital mednarodne banke najcenejši, vzporedno z omenjenimi aktivnostmi pričeli tudi postopke za izgradnjo čistilnih naprav na bloku pet po enakem postopku.«
•	In kaj pomeni ekološka sanacija TEŠ za ceno električne energije?
JARO VRTAČNIK: »Celotno ekološko sanacijo v višini 380 milijonov mark (blok štiri bo veljal 115 milijonov) smo vključili v projekcijo obratovanja šoštanjskih termoelektrarn do leta 2015, ministrstvo za energetiko pa je seveda odgovorno, da oceni, če je ta cena za slovenskega potrošnika
energije sprejemljiva. Mi
smo prepričani, da smo še vedno konkurenčni, da je naša cena v primerjavi s podobnimi elektrarnami v svetu še vedno ugodna, in da ne bi smelo biti težav pri njeni uveljavitvi.«
•	Če predpostavimo, da bo vse potekalo po najboljši možni poti, kdaj bi bile lahko čistilne naprave nameščene tudi na bloku pet?
JARO VRTAČNIK: »Če pospešimo aktivnosti in pričnemo s postopki še letos, lahko razpisne postopke končamo v treh letih, sama izgradnja čistilnih naprav pa traja dve leti in pol. Če bi šlo resnično vse po sreči, bi s poskusnim obratovanjem lahko začeli koncem leta 1995, seveda pa je vse odvisno od tega, kako hitro se konča razpisni postopek« MIRA ZAKOŠEK
Komu bolj zvoni — mlekarjem ali mlekarni?
Kriza na vseh koncih in krajih kroji vsakdan posamezniku in širši skupnosti, kjer kmetijstvo ni nobena izjema. Že kar tradicionalnim težavam (visoke cene reproma-teriala, nizke odkupne cene) so se vsaj proizvajalcem mleka v šaleški dolini pred tednom dni pridružile nove črnoglede napovedi — težko razumljive, opravičljive in navsezadnje tudi rešljive.
Za kaj gre? Za proizvodnjo mleka, ki predstavlja v občini eno od prednostnih kmetijskih dejavnosti. 194 proizvajalcev je lani oddalo skoraj 5 milijonov litrov mleka, kar je več kot 24 tisoč litrov na rejca (slovensko poprečje je 8 tisoč na kmetijo), odstotek tolšče — od 3,98 do 4 pa je zgovoren dokaz o kakovosti. Nadalje je treba omeniti, da so kmetijci velenjske občine največji proizvajalci mleka po kravi rjave pasme v Sloveniji, saj so v preteklem letu temeljni organizaciji kooperantov Šoštanj oddali 3800 litrov na kravo (republiško poprečje okrog 2100 litrov). Tisti, ki se na tovrstno proizvodnjo spoznajo vedo, da do teh zavidanja vrednih rezultatov ni mogoče priti čez noč, ampak da so za to bili potrebni precejšnji napori. Naložb v sodobno in kakovostno pridelavo niti ne omenjamo posebej.
In potemtakem, kje je sedaj težava? V Mlekarni Arja
vas, ki hoče vse to z nerazumljivimi ukrepi brez osnov izničiti skorajda čez noč. Vsa ta leta je namreč odktmovala mleko od mlekarjev Šaleške doline, žal, pa ni bila sposobna kakovostneg amleka predelati v najkakovostnejše mlečne izdelke, ki bi tudi v razmerah večje ponudbe od povpraševanja bili sposobni premagati krizo. In dogodilo se ji je to, da so jo drugi ponudniki tovrstnega blaga izrinili iz lastnega terena. Pri reševanju nezavidljivega položaja je sedaj ubrala povsem svojo pot — pot ustvarjanja monopola s pritiski in kar nekakšnimi grožnjami tako za pridelovalce kot organizatorje mlečne proizvodnje v velenjski občini. Na nedavnem srečanju najboljših mlečnih proizvajalcev celjske regije so ti namreč iz ust odgovornih v Mlekarni Arja vas slišali, da bodo prenehali odkupovati mleko od njih zaradi nerednega plačila računov enega, dveh kupcev iz velenj-
ske občine. Pa to še ni vse. Za nameček od njih prav tako pričakujejo, da se bodo spoprijeli tudi z večjo konkurenco v svojem prostoru!? Marjan Jakob, direktor podjetja Šaleška dolina, TOK Kmetijstvo Šoštanj to komentira takole: »Neurejene razmere v mlekarni so naredile svoje. Za to nismo krivi mi, ki smo pomagali pri njenem razvoju in postavitvi novih obratov. Ustvarjanje monopola, urejanje zadev na silo so preživele metode, ki v času tržne ekonomije nimajo prihodnosti. Konkurenca je potrebna in
Javnim delom gre na bolje
Z razpisi javnih del so imeli v mozirski občini (splošno znane) težave, zadnje čase pa kaže, da se bo stanje vendarle popravilo. S prejšnjim ponedeljkom je na Javnem podjetju Komunala pričelo s javnimi deli 15 delavcev, vsi so sicer brezposelni domačini. Urejajo občinske ceste, kar je še posebej pomembno, saj so doslej pri urejanju bankin, jarkov in pri krpanju cestišč vse preveč manjkala ročna dela, sedanja skupina pa ima res pridne roke. V mozirski občini se nameravajo javnih del poslužiti še v večji meri in se s tem odpovedati nekdanjemu »uvozu« delovne sile. t>e!o na cestah bo trajalo vsaj dva meseca, (jp)
(xxxwwvvvvwwwwgwqwuu(xx)0(xywv
Gostinstvo in turizem Paka
'W
Se so razlogi za optimizem
Nekako v senci dogajanj na političnem področju ostaja gospodarstvo z vsemi svojimi tegobami. Z vsakim dnem so stiske večje in težje obvladljive in vse manjši je krog tistih, ki zmorejo vso breme. Zaposlenih družbenega podjetja Gostinstvo in turizem Paka že nekaj časa med te ne moremo uvrščati. In jih še najbrž lep čas ne bomo, če ne bo kaj kmalu zapihljal drugačen, svež veter z'vseh smeri.
S tem, da gre firma »rakom žvižgat« zaposleni — na čelu z direktorjem Francem Košakom vred — ne soglašajo. V tem trenutku, pravijo, je kljub izkazani izgubi ob koncu preteklega leta, za katero še nimajo načrtov, kako jo bodo pokrili in nezavidljivem stanju v nekaterih njihovih lokalih (da o hotelu sploh ne govorimo), je takšna ocena nerealna. »Optimizem o boljših časih vsemu navkljub
vlivajo rezultati sicer še ne pov-sem uresničenega sanacijskega programa. Beležimo dokaj korenite spremembe na kadrovskem in razvojnem področju, kjer je vsekakor treba omeniti najemodajalske pogodbe za nas neperspektivnih
lokalov za dobo 5, 10 let. Zakon o denacionalizaciji in kar nekaj zahtevkov bivših lastnikov za naše lokale je odigralo pri tem odločilno vlogo.«
V posebno zadovoljstvo si v omenjeni firmi štejejo zmanjšanje števila zaposlenih za 42 odstotkov ter na osnovi rezultatov analize izdelan razvojni program. Ta predvideva preureditev lokalov v centru mesta in dosledno vztrajanje pri obnovi hotela Paka v hotel visoke kategorije. Načrti v zvezi s to akcijo še obstajajo in v kolektivu čakajo le še na ugoden trenutek za možnosti vlaganja tujega kapitala. Svoj lepši jutri snujejo postopoma, izboljšanje ponudbe, storitev v njihovih lokalih — takoj, nato pa dokapitalizacija. Čez vse pa je, po besedah sogovornika, preobrazba podjetja. To bo ključ, ki bo odprl marsikatera vrata neglede na določila zakona o privatizaciji. S preoblikovanjem podjetja bodisi v delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo se nadejajo lažjega, vsekakor pa enostavnejšega iskanja sovlagateljev in dotoka tujega kapitala.

skupaj z našimi rejci smo se že doslej s ponudbo kar 70 odstotkov najkakovostnejšega mleka novim trenutkom nekako prilagajali. Žal, tega ni storil največji odjemalec našega tržnega blaga in posledic ne moremo sprejeti na svoja ramena. Mi smo se držali dogovorov, ponudba mleka ter mlečnih izdelkov pa je mle-karniška zadeva in ne naša.«
Pustiti tako rekoč nekoga na cedilu čez noč, kar preti mlečnim proizvajalcem Šaleške dolone, je kljub kakovostni proizvodnji težko rešljiva ovira. Jutrišnjega dne zato na TOK-u ne čakajo s prekri-žanimi rokami, ampak z iskanjem poti za trajnejše rešitve ponudbe tovrstnega blaga trgu. Med njimi naj omenimo zmanjšanje razlike med prodajno in proizvodno ceno za domačega potrošnika, popestritev ponudbe z mlečnimi izdelki iz lastnega zaledja,... Toda vse rabi svoj čas in tudi denar, (tap)
grad
rešili Nemci?
Med rsemipodjetji v mozirski občini je daleč v najtežjem položaju gornjegrajska Smreka. Posli s Francijo so (zaenkrat) propad«, še hujši udarec pa je izguba trga na Hrvatskem, posebej v Dalmaciji, in v Bosni in Hercegovini (skupaj do 80 odstotkov trženja). Dva razloga torej, ki ju ni bilo moč predvideti in za katera so sami še v; najmanj krivi, posledice pa so ta.
Rešitev se vseeno ponuja. Gre zlasti za izdelke vrtnega programa, za katere je precej zanimanja v Avstriji in Nemčiji. Na občinskem izvršnem svetu menijo, da je pravzaprav čudno, da na Smreki tega v tako hudih časih še niso znali izkoristiti, nekaterim zasebnikom je to namreč uspelo. Rešitelj naj bi sedaj bil nemški partner, ki je stvar pripravljen vzeti v svoje roke. Ovira so nemara pogoji: 51-odstotni delež ter odločanje o bodočem številu in sestavi zaposlenih, od vrha navzdol. Kakšna bo odločitev je težko predvideti, delo in plačo pa bi dobilo kakšnih 120 delavcev, večina sedanjih pravzaprav.
^^Axxyyyxxxyyxyyvvvvwwwwuuuxi
Šaleška dolina — Tok Kmetijstvo Šoštanj
Pospešene priprave
Leto in pol je že minilo od zadnjih razprav o zadrugi, v kateri naj bi kmetje Šaleške doline lažje uresničevali svoje potrebe in zahteve. Z nedavnim sprejetjem zakona o zadrugah pa je dana zelena luč za konkretizacijo načrtovanega.
V podjetju Šaleška dolina, TOK Kmetijstvo Šoštanj (novo ime nosi od konca januarja letos), so se priprav na registracijo kmetijske zadruge lotili z vso vnemo. Tako je ustanovljen zadružni svet že razpisal razprave za zbore kmetov o tem, kako organizirana zadruga bo lahko čimbolje nastopila na trgu ter sprožil postopek okrog novega članstva v njej. Časa za izpeljavo vsega potrebnega in pridobitev zahtevnih dokumentov je malo. Najkasneje do konca letošnjega junija mora namreč dejavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina — takšen je predlog novega imena — zaživeti tudi v praksi.
ryinnnnniwwwwwwwuw
DOPISUJTE
V NAŠ ČAS
Kvaliteto obveznice določajo trije dejavniki: likvidnost obveznice, tveganje in donos. Za investitorje pri nas je značilno, da dajejo prednost likvidnejši obveznici pred obveznico, ki je donosnejša, a manj likvidna. Razlog je seveda v neprestani inflaciji, tako da večina investitorjev ne investira dolgoročno, ampak le z namenom ohraniti realno vrednost naložbe.
V svetu pa sta odločilna dejavnika pri nakupu vrednostnih papirjev tveganje in donos, ki se gibljeta v isti smeri, kar pomeni, da bo investitor pri višjem tveganju zahteval tudi večji donos.
Kaj je donos obveznice in kako ga izračunamo?
Ločimo donos pri kratkoročnem investiranju od donosa pri dolgoročnem investiranju.
Pri kratkoročnem investiranju nam predstavlja donos obveznice razlika med nakupno in prodajno ceno ter vnovčeni kuponi v času posedovanja obveznice.
Primer: Dne 18. 7. 91 kupimo 1 lot(1000 DEM) republiške obveznice druge emisije po tečaju 84 %, prodamo pa jo dne 5. 11. 91 po tečaju 86 %. Dne 1. 10. 91 smo vnovčili tudi kupon v višini 47,5 DEM. Donos za 110 dni, kolikor časa smo imeli vezana sredstva, znaša:
D (110 dni) = '«00 DEM •0.86-1^0 DEM'0.84 + 47^, m % _ ^ %
Tako znaša donos obveznice za 110 dni 8,04 %, preračunano na letni nivo pa 29,2 %.
Pri dolgoročnem investiranju pa je pomemben donos do zapadlosti obveznice. Izračunamo ga na podlagi trenutne tržne cene obveznice. Če je le-ta takšna, da nam omogoča realizacijo željenega donosa, bomo obveznico kupili. Znesek neza-padlih kuponov, kot tudi glavnico diskontiramo z diskontnim faktorjem in dobljeno vsoto delimo z nominalno vrednostjo obveznice. Diskontni faktor je seveda odvisen od našega željenega donosa.
Pri natančnem izračunu je potrebno upoštevati tudi posredniško provizijo, ki zviša nakupno in zniža prodajno ceno, s tem pa zniža tudi donos.
LB Splošna banka Velenje d. d.
Borzni posrednik Marija Zimšek
tel. (854-251) int. 285
(855-964)
SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA SLOVENIJE OBMOČNI ODBOR OBČINE Velenje in Mozirje
Koga ščiti zakon o zdravstvenem zavarovanju
Če želimo ugotoviti, komu je zakon namenjen, koga ščiti, ali je njegova vsebina v temeljnih določbah iskrena, potem moramo najprej pogledati v kazenske določbe tega zakona.
Pri analizi zakona o zdravstvenem zavarovanju ni težko ugotoviti, da je proklamiran namen zakona (zdravo življenje) v popolnem nasprotju s kazenskimi in drugimi določbami tega zakona.
Ustava RS v poglavje človekovih pravic in temeljnih svoboščin uvršča tudi pravico do zdravega življenjskega okolja. Za zdravo življenjsko okolje skrbi država.
Prav tako zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju narekuje družbeno skrb za zdravje. Med naloge države uvršča tudi ukrepe, ki zagotavljajo prebivalstvu higiensko neoporečno pitno vodo in hrano ter odlaganje odpadnih snovi, KVALITETO ZRAKA in bivanja ter varstvo pred viri ionizirajočega sevanja.
Delodajalci morajo prav tako svojim delavcem zagotoviti zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem. Ce delodajalec ne izvaja teh obveznosti, se kaznuje z denarno kaznijo 50.000,00 SLT.
S takšno kaznijo se kaznuje država, ki ne izpolnjuje temeljnih ustavnih pravic niti dolžnosti po zakonu o zdravstvenem zavarovanju je vprašanje, na katerega pa bo verjetno moralo odgovoriti sodišče, ko bodo vložene prve tožbe napram državi.
Samo za primerjavo: najvišja kazen po zakonu o prometnem davku znaša 100.000,00 SLT. Iz tega lahko potegnemo logičen zaključek, da država nemilostno kaznuje tiste, ki jo ne vzdržujejo dovolj kvalitetno (davkoplačevalce), medtem ko svojih napak ne sankcionira.
Pričakovati bi bilo, da bodo imeli občani ogroženih območij, kjer je kvaliteta zraka najpogosteje slabša in celo presega kritično mejo, posebne bonitete iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dokazljivo je namreč, da so obolenja pljuč in dihal najpogostejša v Šoštanju z okolico in drugih krajih, kjer je onesnaženost zraka konstantna.
Torej država tem državljanom ne nudi enakih pogojev, čeprav je takšno skrb prevzela z ustavo RS in pri tem diskriminira določen krog državljanov.
V Topolšici pri Šoštanju je bila v zadnjih mesecih največkrat najslabša kvaliteta zraka. Hkrati pa je v Topolšici bolnišnica za pljučne bolezni. Ironija, norčevanje?!
Izvajanje obveznega zavarovanja je javna služba, ki jo opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je NAMENOMA ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe.
Iz tega je razvidno, da prihaja država v nasprotje sama s seboj. Po eni strani je dolžna zagotoviti zdravo življenjsko okolje, po drugi strani pa s svojimi javnimi podjetji povzroča NAMENOMA velike kršitve ustave in zakona o zdravstvenem zavarovanju. Da je zadeva še bolj absurdna, uvršča kršitve, ki povzročajo tudi smrt, med prekrške z minimalno denarno kaznijo in ne med kazniva dejanja.
Ali je mogoče, da se država pri vsem tem vede po principu: Dokler ni tožnika, ni sodnika!
Očitno je tako, torej Šoštanjčanom z okolico ne preostane kaj drugega kot da organizirano sprožijo sodni spor zoper RS, ki ne izpolnjuje obveznosti na temelju ustave in druge sprejete zakonodaje.
Zanimivo je, da se ob kritiki kvalitete zraka počutijo odgovorni oziroma ogroženi zlasti zaposleni v Termoelektrarnah. Zadnji čas bi bil, da se le-ti med prvimi osvestijo in zahtevajo od svojega varuha (države), da poskrbi za vse ukrepe, ki so potrebni za njihovo normalno delo.
Štrajk v elektrogospodarstvu zaradi nezmožnosti poslovati tako, da pri tem ne bi povzročali slabšanja življenjskega okolja, bi bil veliko bolj razumljiv in učinkovit, kot vsi drugi napori posameznikov.
Socialdemokratska unija Slovenije, Predsednik OO Velenje in Mozirje Cvetka TINAUER, dip. pravnica
Sij nam milo, Urša maior
Tako je, Bog pomagaj, na tem okroglem svetu, da beseda Američanov kar nekaj velja, in tako je, Bog pomagaj, v tej majhni Sloveniji, da še zmeraj potrpežljivo in željno čakamo na njihov »da«. Mogočni, samovše-čni, v svojo demokracijo vzneseno zagledani in v svoj prav zveličavno prepričani, kakor znajo biti, sami že najbolje vedo, zakaj se še vedno tako trmasto obotavljajo videti in blagosloviti tisto, kar je kristalno jasno domala vsem drugim. In ker Coca cola za možgane menda ni tako nevarna kot šmarnica ali slivovka, plastični hamburgerji pa so organizmu nasploh mnogo manj škodljivi kot mastne kranjske klobase ali krvavice, je v njih zagotovo dovolj zdrave pameti, ki jim veleva, da bodo Sloveniji slej ko prej vendarle morali
priznati, kar ji gre.
Iz Bushu bližnjih krogov je pricurljalo, da naj bi se to zgodilo v prvih dneh aprila, zadnja znamenja iž ZDA pa kažejo, da se zadeva utegne zavleči. Vse naslednice bivše Jugoslavije želijo priznati v paketu, zdaj pa da je to prenevarno za vlado grškega premierja Mitsotakisa. Saj se ve, kaj Grčija pravi o Makedoniji in kaj misli o Miloševiču in znano je tudi, kako in zakaj Ameriko skrbi zaradi makedonske južne sosede. Kakorkoli že, mi bomo že še počakali, da naposled dočakamo.
Med tem pa se bomo tolažili z radostno novico, ki big Georgu v poduk in posmeh prihaja prav iz ZDA. Priznalo nas je celo vesolje. Naš in njihov Jože Pavlič — Joe Pavlic se je tako raz-hudil nad omahljivostjo
svoje nove domovine, da je jadrno stopil od mednarodnega registra zvezd v Was-hingtonu in uredil vse potrebno za prekrstitev ene izmed nebeških lučk v Slovenijo. Ime naše mlade države poslej nosi zvezda Urša maior Raioh 125m50sd 51° 13: Kako lep in blažen občutek. Škoda, ker ga človek ne more ozaljšati še s tem, da bi se zvečer zazrl v zvezdno nebo in solznih oči navdušeno občudoval blaženo svetlost visoko zgoraj migetajoče svoje zvezde Slovenije. Morda sije tako milo, da bi njena luč v hipu pregnala mračnost pravkar preživetega dne. Fučkalo bi se nam za vse plačane račune, za volitve junija ali jeseni, za mandatarske igre naših političnih strank, za javno moralo v Schwartzbart-lovi občini, za Vitomira Grosa in njegove banane,
za vrste na zavodih za zaposlovanje, za divje rastoče cene, za konstruktivne nezaupnice in nekonstrukti-vne zaupnice, za šaleške energetsko-ekološke zagate, za zadrtega Jerovška in njegove jeznorite TV novinarje .. . Ko pa bi njen blagodejen sijaj opešal, bi slovenska oblast Joeja že prepričala, naj izbere in plača drugo.
No in ker nam vsega tega ni dano užiti, nam ne preostane drugega kot čakati na Georga in na našega domačega tuzemnega odrešenika pa naj mu bo ime Janez, Igor, Peter ali Pavel. Vsekakor pa hvala Jožetu Pavli-ču, ki je zaslužen, da je Slovenija vsaj na tak način za-blestela na svetovnem zvezdnem nebu. Sij nam milo Urša maior, kjerkoli in kakršnakoli že si.
Črne napovedi odvečnih delavcev
Enote Republiškega Zavoda za zaposlovanje so tudi letos zbrale podatke o trajnih presežkih delavcev za leto 1992. Te so napovedale mnoge organizacije v naši regiji in jih zapisali v svoje načrte za zaposlovanje. Na velenjskem Zavodu za zaposlovanje so prejeli načrte zaposlovanja 337 organizacij (skupaj s poslovnimi enotami), ki zaposlujejo 36.240 delavcev. To predstavlja 58% vseh organizacij oz. 72,5% vseh zaposlenih v regiji. Odstotek podjetij, ki so zajeta v te podatke je nizek tudi zato, ker je v osnovno bazo podatkov zajeto tudi 83 zasebnih podjetij, načrte pa je izpolnilo le 5 zasebnih podjetij z 203 zaposlenimi.
VELIKO JE ŠE NEDOREČENEGA
Med tistimi organizacijami, ki načrtov niso vrnile, so predvsem manjše organizacije; predvsem tiste, za katere je značilno, da so se v lanskem letu ukvarjali z vprašanji prestrukturiranja, pa ta proces še ni zaključen. Eden izmed razlogov je tudi sprejetje pokojninske zakonodaje, saj je od njenih sprememb odvisen način razreševanja presežnih delavcev (zlasti še delavcev pred upokojitvijo).
Značilno za delovne organizacije s področja gozdnega gospodarstva, vzgoje in izobraževanja ter zdravstva in socialnega varstva je, da sploh niso načrtovale števila zaposlenih v tem letu ali pa so izhajale iz obstoječih razmer, večje spremembe pa se pričakujejo že v tem letu. Tako je v gozdnem gospodarstvu, kjer dogajanj ne morejo napovedati zaradi Odloka o spremembah odloka o upravljanju gozdov v družbeni
lastnini in Zakona o denacionalizaciji, bilo 31. 12. 91 zaposlenih 815 delavcev, v načrtih zaposlovanja pa je predvideno zmanjšanje za 209 delavcev. Za občino Velenje in Mozirje na tem področju zaenkrat niso predvideni presežki.
Na področju vzgoje in izobraževanja so bili sprejeti novi standardi in normativi, zaradi teh pa naj bi prišlo do presežkov, vendar teh večina šol pri načrtih zaposlovanja ni upoštevala. Popolnoma odprto je tudi vprašanje delovnih skupnosti VIZ v tistih občinah, kjer se bodo zlasti osnovne šole organizirale kot samostojni zavodi. Konec preteklega leta je bilo na tem področju zaposlenih 1753 delavcev, v načrtih zaposlovanja pa je predvideno zmanjšanje za 69 zaposlenih (za kadre od I. do V. stopnje zahtevnosti 84 delavcev, 9 delavcev VI. stopnje in povečanje za 24 delavcev VII. stopnje zahtevnosti).
Vse več mladih v Sloveniji ostaja po končanem šolanju brez možnosti za zaposlitev; velenjska in mozirska občina nista izjemi
Na področju zdravstva in sociale je v letošnjem letu predvideno povečanje zaposlenih in to za 28 delavcev.
V NAPOVEDIH PREVLADUJE ZMANJŠEVANJE ZAPOSLENIH
Poglejmo nekaj splošnih
napovedi zaposlovanja v letošnjem letu. Organizacije v velenjski občini načrtujejo zmanjšanje zaposlenosti za 3%, v Mozirju pa le 0,1%. Del tega zmanjševanja gre na račun upokojevanja, del pa je predviden z razreševanjem presežnih delavcev. Organizacije v občini Mozirje predvidevajo zmanjšanje zaposlenih na vseh stopnjah zahtevnosti, razen delavcev brez poklica, katero število naj bi se povečalo za 4,07%, ter delavcev z VII. stopnjo zahtevnosti, ki naj bi se povečali za 2%.
V	občini Velenje pa organizacije planirajo povečanje števila zaposlenih samo na višjih zahtevnostnih stopnjah in sicer na VI. za 9% in na VII. stODnii za 6%.
Če se spet preselimo na regijo, organizacije v tem letu predvidevajo 1078 zaposlitev, od tega 636 delavcev in 442 pripravnikov. Od tega bo predvidoma 268 delavcev (ali 42%) zaposlenih za določen čas in kar 327 pripravnikov (ali 74%) za določen čas.
V	občini Mozirje je doslej predvideno približno 155 zaposlitev, od tega 48 pripravnikov. Le 8 naj bi jih zaposlili za nedoločen čas, največ potreb pa je za poklice šivanja in strojništva.
V	občini Velenje je do sedaj izkazanih 494 potreb, od tega 190 pripravnikov. Za nedoločen čas bo predvidoma zaposlenih 222 delavcev in 98 pripravnikov. Med temi poklici prevladujejo poklici rudarske stroke, strojne in elektrostroke, gradbene (kar 141), ekonomske stroke ter vzgojitelji in učitelji.
Generacijski priliv je seveda veliko večji, kot izkazane potrebe in možnosti opravljanja pripravništva. Brez tega bodo letos ostajali predvsem mladi z II. stopnjo zahtevnosti (le 6 dijakov od 89 naj bi dobilo pripravništvo). Nič kaj lepše pa ne kaže tudi mladim z III. in IV. stopnjo
zahtevnosti, saj je pripravniških mest le 211, zaključni letnik pa opravlja 516 dijakov). Za srednješolce razmere prav tako niso ugodne, vendar pričakujejo, da jih bo mnogo nadaljevalo šolanje (pripravništvo bo dobilo 128 dijakov, šolanje pa jiih zaključuje 735). Kaj drugega kot črno se tu ne da dodati.
NAČRTOVANI PRESEŽKI
Ker odstotki in številke velikokrat edine lahko orišejo zadevo, jih moram navesti še nekaj. V občini Velenje bo trajno preveč 1181 delavcev, v občini Mozirje pa 399. To je še vedno manj, kot je bilo napovedanih presežkov v lanskem letu. Od t ega jih bo v velenjski občini 730 usmerjenih v preusposabljanje, 152 jih bo dobilo odpravmine, 79 bodo dokupili leta im jih upokojili, 214 se jih bo piridružilo mnogim že čakajočim na delo, 228 pa naj bi jih reševali s pomočjo Zavoda za zaposlovanje. Zaradi stečaja naj bi v Velenju ostalo brezposelnih 6 delavcev.
Razlogi za takšno zmanjševanje delovne sile so bolj kot ne znani, zanimivo pa je, da sta le dve organizaciji navedli zmanjševanje zaposlenih zaradi izboljšanja tehnologije. Ne smemo pa pozabiti, da so vsi zgornji podatki šele predvidevanja, organizacije pa bodo v postopku priprave programa za ugotavljanje presežnih delavcev prav gotovo še enkrat pretehtale vse možne rešitve in se odločile za najugodnejše. Kljub vsemu so po mnenju sttrokovne sodelavke velenjske enote Zavoda za zaposlovanje, Danice God-ler, ki mi je posredovala zbrane podatke, organizacije strpne. Problematiko presežnih delavcev želijo zlasti v Velenju in Mozirju razreševati s prekvalifikacijami, dokupom let, zato bo manjši del presežnih delavcev prešel v odkrito brezposelnost.
Neizpodbitno pa je dejstvo, da bo delovnih mest še vedno premalo, sploh, ko se bodo vsem prijavljenim brezposelnim pridružili še delavci, ki so zaposleni za določen čas in v poletnih mesecih del generacijskega priliva. Krizi še ni videti konca ...
B. Špegel
Piše: Jože Krajnc
Bili % |
Priznanje SPV v občini
Ekološko preobremenjeno vas Ložnica pri Žalcu pretresa nov protest in brezupna agonija tamkajšnjih prebivalcev. Tamkajšnje odlagališče komunalnih odpadkov, ki že dolgo ni več samo to, je že davno prenapolnjeno. Smrdljivi kup odpadkov in praznih obljub grozi, da se bo vsak hip podrl. Da bi bila mera polna so na občini, kot najbolj primerno lokacijo za novo deponijo komunalnih odpadkov našli in določili nekaj sto metrov zračne linije oddaljen Prepovedan hrib.
Krajani, ki jih podpirajo tudi Lovska družina, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, Občinski odbor MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV, ZELENI SLOVENIJE, zelena frakcija pri SDP, nekateri vodni strokovnjaki in borci za čisto in nedotaknjeno naravo, so se odločili, da 1. aprila od 0.00 ure dalje zaprejo za nedoločen čas dostop do občinskega odlagališča komunalnih odpadkov. Krajani so pripravili za ta dan med 9.00 in 11.00 uro dopoldne tudi protestni shod, kjer želijo opozoriti predvsem na nevzdržnost sedanjega stanja in hkrati izraziti svojo ostro in odločno nasprotovanje, da se nova lokacija za občinsko odlagališče odpadkov prestavi na Prepovedan hrib v neposredni bližini. Zboro-valci bodo za nedoločen čas organizirali straže, ki bodo označeni s posebnimi obeležji redarjev in ki bodo onemogočali dostop do deponije. Dohod na komunalno odlagališče bo onemogočen dokler se občina ne bo hotela pogovarjati in dogovoriti s krajani predvsem o dveh točkah: 1) ODSTOP OD LOKACIJE »PREPOVEDAN HRIB« IN VSE BLIŽNJE LOKACIJE KOT NOVA ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV in 2) DOGOVOR O DOKONČNI SANACIJI SEDANJEGA ODLAGALIŠČA PO PROJEKTU. Ekološko preobremenjena Ložnica in tam živeči krajani so najbrž v resnici že plačali tej družbi svoj ekološki davek. Na tej lokaciji se nahajajo tri tovarne, čez kraj poteka mednarodni daljnovod.
p)//iovod, v neposredni bližini se bo gradila avtocesta, v bližini bo izgrajena prodajno-obrtna cona Arnovski gozd in kot že rečeno tam se nahaja občinsko komunalno odlagališče odpadkov. Na žalost so se na deponijo tako kot vsepovsod po Sloveniji vozili tudi industrijski in posebni odpadki, katerih nevarnost za okolje in v bližini živeče prebivalce ni ugotovljiva. Namesto, da bi sedanja oblast poskušala sanirati slepo urbanistično politiko v tem kraju iz preteklosti, ko so določili en del ozemlja v občini hkrati za industrijsko cono, komunalno odlagališče odpadkov in spalno naselje stanovanjskih hiš za svoje prebivalce, skuša po liniji najmanjšega odpora v parlamentu naložiti ekološko najbolj obremenjenim breme, ki jih bo zlomilo. Krajanom je torej vsega dovolj. Prazne obljube o ureditvi požarne varnosti, ozelenitvi polne deponije, o odpli-njevanju so prekipele ob novici iz občine, da je najbolj primerna nova lokacija za komunalno odlagališče odpadkov PREPOVEDAN HRIB v neposredni bližini Ložnice. Tokrat pa se niso oglasili samo krajani. Oglasili so se tudi naravo var-stveniki, ki so opozorili na nerazumno določitev Prepovedanega hriba kot nove občinske deponije. V bližini Prepovedanega hriba se namreč nahaja graščina Plevno nad Ložnico, ki je bila s svojim drevoredom duglazij in celotnim kompleksom z dolgoročnim družbenim planom občine Žalec zaščiten. Nova deponija bi se s svojim jugozahodnim krakom zajedla v ta kompleks. Žalčani so že tako dovolj veliko neumnost storili z izgradnjo velikih skladišč v komaj stometrski oddaljenosti od prelepega dvorca v Novem Celju in bi najbrž že res bil čas, da se česa naučijo. Poleg tega je Povirje Vršce med graščino in Prepovedanim hribom z opustitvijo graščinskih ribnikov in z meandrirajočimi potočki ter z vodo zapolnjenimi kotanjami ustvarilo zanimiv, zaradi posegov človeka že precej redek močvirni biotop. Tako tukaj rastejo redke higrofilne rastlinske vrste, med njimi pa v toplejšem delu leta gnezdijo mnoge redke vrste ptic, druge pa imajo v selitvenem času na biotopu svoje počivališče.
Argumentov proti lokaciji Prepovedan hrib je torej dosti in čas bo pokazal, kako se bo odločila žalska vlada in poslanci v parlamentu.
Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar
Gozdne ceste na razpotju
S povsem nedorečenim sedanjim in bodočim položajem gozdnih gospodarstev se nadaljuje in krepi problem nadaljnjega vzdrževanja gozdnih prometnic. Mnoge ceste gozdarji že sedaj črtajo iz spiska svojih cest in jih s tem pravzaprav uvrščajo med lokalne. Zadevo je seveda treba čimprej rešiti, zato je mozirska občina skupaj s koroškimi dala pobudo, da se vse ceste še letos razmejijo na gozdne in lokalne, saj bo z denacionalizacijo problemov še več. To seveda velja za tolminsko področje, za občine okrog Pohorja, za Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino. Veliko vprašanje seveda je, kdo bo to odmero in vse kar sodi zraven plačal, kaj šele nadaljnje gradnje in vzdrževanje teh gotovo zelo pomembnih prometnih zvez.
Op)
Čeprav smo Velenjčani do naše prometne ureditve in prometne varnosti zelo kritični, najbrž v nekaterih primerih še premalo, pa nam je kar dobro delo, ko je na obisku na Delavski univerzi v Velenju, kjer se je sestal SPV Velenje, predsednik Republiškega sveta PV Janez Winkler, predsedniku
vlade Franju Bartolacu čestital k velikim uspehom na področju preventive in vzgoje v CP. Seja, na katero sta prišla VVinkler in njegov strokovni sodelavec Iztok Juvan, je bila delovna in pomembna zaradi ocene stanja prometne varnosti v državi in na področju naše občine.
Občni zbor društva upokojencev
Preveč za rekreacijo?
V prostorih delavskega kluba je bil v četrtek občni zbor, ki so se ga udeležili delegati upokojencev, izvoljeni na letnih konferencah pododborov velenjskega društva upokojencev. Poleg delegatov in gostov iz Mozirja, Šoštanja in Pesja, se je občnega zbora udeležil tudi tajnik zveze društev upokojencev Slovenije.
Celjsko območje kljub ugodnim trendom prometnih nezgod in posledic še vedno prednjači pred mnogimi, žal z visokim številom poškodovanih in mrtvih. Kaj več o tem, kakšno je stanje v prvem trimesečju na področju naše občine, bomo poročali prihodnjič.
Predsednik Winkler je dal priznanje nekaterim posameznikom, ki si pri SPV Velenje že vrsto let prizadevajo ublažiti posledice prometnega vrveža ter predvsem z vzgojo vplivati na mlajši rod. Hkrati pa je izrazil zadovoljstvo z delom sedanjega sestava SPV, ki si je v kriznem obdobju uredil osnovne pogoje
delovanja. Tako je predsednik naše vlade iz prve roke izvedel, da vendarle ni vse zanič in da smo pri nekaterih usmeritvah na pravi poti. Žal pa ni mogel obljubiti kakšnih večjih finančnih učinkov iz smeri proračuna, ker bo potrebno vse postavke korenito skrčiti. Kaj to pomeni za našo prometno varnost, nam je lahko takoj jasno. Gospod Bartolac pa je hkrati izrazil vso pripravljenost, da se ureja in odpravlja vse pereče prometne probleme. Teh zares ne manjka, nanje opozarjamo skoraj v vsaki »črni kroniki« in rubrikah »Našega časa«.
Jože Miklavc
Občni zbor seje pričel z nastopom moškega pevskega zbora DU, zatem so delegati in gosti najprej poslušali poročilo o preteklem delu in finančnem stanju društva, ki ga je podal tajnik Karel Uranjek. Povedal je kako so potekale letne volilne konference v pododborih, kakšno je stanje na področju športa, rekreacije in izletništva, veliko pozornosti pa namenil neenakemu usklajevanju pokojnin, stanovanjskim vprašanjem in prodaji stanovanj in vrsti drugih perečih vprašanj.
Sledila je pestra in živahna razprava v kateri so udeleženci spregovorili in opozorili na vrsto težav, ki jih tarejo. Podali so tudi nekaj pobud in predlogov. Med drugim so zastavili vprašanje zakaj je toliko denarja namenjenega rekreaciji upokojencev in zakaj si posamezne športne sekcije ne smejo poiskati svojih sponzorjev. Izvršilnemu odboru so tudi očitali.
da v svojih poročilih ne omenja dela in sodelovanja z domom ostarelih. Premajhna je tudi vsota izplačane posmrtnine in tako naprej. Ob zaključku razprave so bili delegati soglasni, da mora Titov spomenik v Velenju ostati kjer je zdaj. V nadaljevanju občnega zbora so delegati potrdili nov 19-članski izvršilni odbor društva, ki bo svojega predsednika izbral na svoji prvi seji.
Ob zaključku občnega zbora je tajnik ZDU Slovenija velenjskemu društvu ob 40-letnici obstoja, izročil priznanje zveze. Priznanje občinske zveze upokojencev je prejel dolgoletni predsednik DU Velenje Franc Žgank in sicer za nesebično in požrtvovalno delo v društvu. Ob tej priložnosti so delegati sprejeli sklep, da je Franc Žgank poslej častni predsednik društva, kar je ta ganjen tudi sprejel.
B. Mugerle
Naš promet — - zanke in uganke
Tokrat bi zapisal o drobnem, a pomembnem dogodku le najnujnejše. Na seji komisije za promet pri Izvršnem svetu SO Velenje so v okrnjeni sestavi obravnavali ureditveni načrt prometa na področju mestnega jedra, ki sta ga predložila arhitekta Nande Korpnik in Edo Vučina. Ker se projekt navezuje na predvidene spremembe urbanistične zasnove mestnega jedra in bližnje okolice, so tudi prometnice prilagojene osnovnemu konceptu. Z rekonstrukcijami nekaterih cest bi naj dosegli propusten prometni obroč (Šaleška, Kidričeva, Cesta talcev in Foitova cesta), s ponovnim odprtjem dela Prešernove ceste mimo trgovine Elektrotehna ter za Kulturnim domom ter cestno povezavo po Preži-hovi — sedanji promenadni ulici, pa bi naj omogočili dostop z vozili do vseh vitalnih objektov, hkrati pa razbremenili nekatere druge ceste.
Prav pri tem predlogu pa je prišlo do različnih mnenj, do nasprotovanja takšnemu konceptu reševanja prometa. Člani komisije so zato odločanje preložili. Predlagali so, da bi hkrati obravnavali še načrt prometne ureditve, ki ga pripravlja Zavod za urbanizem oz. dipl. ing. Kneževič s svojimi sodelavci.
Kot na dlani je, da moramo čimprej priti do načrta prometne ureditve mesta in najpomembnejših prometnic. Vendar pa ni mogoče načrtovati brez urbanističnih zasnov Velenja za prihodnost niti ne opuščati ukrepov prometne varnosti. Najbrž bo dogovor o takšni, kompromisni rešitvi, ki bo v največji meri upoštevala vse, torej urbanizem, sodobna spoznanja prometnega režima ter prometno varnost, težko doseči. Brez tega cilja pa bi bil vsak načrt in na njem temelječe finančne kalkulacije Sizifovo delo.
Jože Miklavc
35 let
zšam Velenje Kdaj bomo tudi prometno odrasli?
Dvorana velenjskega gasilskega doma je bila na občnem zboru ZŠAM Velenje nabito polna, saj je članarino letos plačalo kar 382 članov. Seveda so udeleženci spregovorili o svojem delu, ki je zelo pestro. Tako denimo uspešno deluje športna komisija, dokaj lepo potekajo avtomobilski sejmi pred Rdečo dvorano, njihovi pevci so lani gostovali na evropskem kongresu šoferjev v Innsbrucku, proslave ob 35-letnici pa zaradi agresije žal niso izvedli.
Največ svojih moči usmerjajo v vzgojo mladih šoferjev, ki naj bi nasledili sedanjo generacijo. Želijo izšolati dobre poklicne in amaterske šoferje, s prijateljskim in poštenim odnosom do prometa in ostalih udeležencev v njem. Tako so lani na enajstih tečajih usposobili 510 voznikov vseh kategorij. V učnem voznem parku imajo 5 osebnih vozil Golf in motorno kolo, prodali pa so avtobus in tovornjak. Štirje inštruktorji so zaposleni, trije delajo ho-
norarno. Motijo jih »ekspres« tečaji, saj je ekspres lahko samo kava, pa še ta največkrat ni dobra .. .
Prometnih nesreč na naših cestah je vse preveč. Sicer opažajo, da se je nadzor v zadnjem času poostril, vendar je to največkrat le zvonenje po toči. Najprej preventiva, nato kazen, vedeti pa je treba, da preventiva ni le lepljenje plakatov in izdelava značk, pa nekoliko večja aktivnost ob prvem šolskem dnevu. Prometna
vzgoja se mora pričeti v družini, otroškem vrtcu, vse te aktivnosti morajo spremljati mladega človeka, dokler tudi prometno ne odraste.
Postopno bo treba odpraviti znane črne točke na cestah. Protest Celjanov proti odlaganju gradnje avto ceste Celje—Ljubljana je več kot upravičen, kritična pa je tudi cesta Velenje—
Dravograd. Spregovorili so o velenjskih prometnih zdrahah, o izmišljenih štiripasovnicah, nemogočih oznakah na prehodih za pešce, zanimivo — o cesti »smrti« od Velenja do Šoštanja niso govorili, dejali pa so potiho, da bi morali biti miličniki večkrat »na šihtu«, če drugače ne gre.
L. Ojsteršek
Velenjski poklicni šoferji imajo prav — prometna kulturi pešcev je na ničli (blizu je podhod)
Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
RAZPISUJE
nagradni natečaj za risanje risb na temo VARNOST MLADIH PEŠCEV IN KOLESARJEV
V	nagradnem natečaju lahko sodelujejo učenci in učenke vseh razredov osnovnih šol in otrok vzgojno varstvenih zavodov z risanjem risb na zgoraj navedeno temo, ki naj zajema resnične dogodke na cestah, načrte in predloge za ureditev prometa, prometnih površin, vozil, vzgojo in etiko udeležencev v prometu.
V	posameznih šolah in posameznih vrtcih naj izberejo 3 najboljše risbe posameznikov, ter jih skupaj s podatki o avtorjih pošljejo na Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu najkasneje do 30. aprila 1992.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo s pomočjo posebne komisije izbral in nagradil 10 najboljših risb posameznikov. Rezultati o izbranih risbah bodo objavljeni v tedniku NAŠ ČAS, najboljše risbe pa bodo razstavljene na posebni razstavi.
Delegati so v razpravi opozorili na vrsto težav
NAGRADNI KUPON
Z avtobusom v Minimundus
Slaščičarna Metka
Kresnikova 13, Velenje	NAŠ ČAS
Slaščičarna Metka in Naš čas nagrajujeta
Novih 12 potnikov že izžrebanih
V mesecu marcu smo v uredništvu med kupci v slaščičarni METKA izžrebali naslednje nagrajence:
1.	SLAŠČIČARNA METKA
Matjaž Imperl, Koroška 13 b, Velenje
Peter Pirečnik, Skorno 39, Šoštanj
Stiven Gavrič, Jenkova 31, Velenje
Ana Turinek, Lokovica 136 d, Šoštanj
Erika Vincek, Tomšičeva 29, Velenje
Marjanca Centrih, Ulica XIV. divizije 4, Velenje
2.	NAŠ ČAS
Majda Bezjak, Kersnikova 7, Velenje Vera Premužič, Kidričeva 3, Velenje
Štefka Pritržnik, Jenkova 5, Velenje Marina Škoflek, Švarčeva 12, Celje Staš Strozak, Žarova 16, Velenje Darko Kralj, Laze 24, Velenje
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽE SPREJEMAMO NAROČILA ZA BISKV1TNE IN OREHOVE ŠARKUE, OREHOVO POTICO IN OKRAŠENE TORTE!
Ob nakupu v slaščičarni Metka s spodnjim kuponom v vrednosti 100 tolarjev ali ob naročilu katere od slaščic v vrednosti srednje torte, boste lahko izžrebani.
IME, PRIIMEK NASLOV _
SKLADIŠČNO PRODAJNI CENTER SELO
BOGATA IZBIRA
—	osnovnih in zaključnih gradbenih materialov
—	lamelnega in klasičnega parketa
—	lepil za parket, keramiko ter lakov za parket
—	vhodnih in garažnih vrat
—	strešnih oken in stopnic
—	vodovodnega in toplovodnega instalacijskega materiala in kanalizacijske plastike
NOVO
Betonski strešnik GRAVITAL, za katerega velja izjemno ugodna cena.
UGODNE CENE, POPUSTI, OBROČNA ODPLAČILA
Pri gotovinskem nakupu nad 3.000,00 SLT popusti od 5 do 15 % — ugodnost, ki jo lahko izkoristijo tudi člani stanovanjskih zadrug. Pri nakupu nad 5.000,00 SLT pa lahko izbirate med brezobrestnim plačilom v dveh obrokih ali pa s plačilom v štirih obrokih z minimalnimi obrestmi. Informacije na tel. št. 852-781 ali 851-141
V prodajnem centru Selo vas pričakujemo vsak dan od 7. do 18. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 23. 3. do 29. 3. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikrogramov/mJ za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
25.3. AMP GRAŠKA GORA 140 mikro-g/mJ
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
Priloga:
1.	dnevne koncentracije SO: — grafični prikaz
2.	maksimalne polurne koncentracije SO: — grafični prikaz
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 23. 3. do 29. 3. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
SOS. TOP. V.V. ZAV.
MERILNE POSTAJE
VEL.
Q.Q.
M 23.3.	SI 24.3.	Eli 26.3.	■i 26.3.
Ea 27.3.	O 28.3.	M 29.3.	
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 23. 3. do 29. 3. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
1000
SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
m	23.3.	^ 24.3.	HI 26.3.	■1 28.3.
EH	27.3.	□ 28.3.	H 29.3.	
URARSTVO IN PRODAJA UR
ROMAN BASTL
Stantetova 19 Tel. (063) 853-948
urarstvo
VELENJE
POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE
tal.: 063/ 856-952
D1MNIKAR-
STVO
Peter Pučnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257
SEMENARNA BRAZDA
Primorska 4, Šoštanj
Del. čas: Vsak dan od 8.-18. ure, v soboto od 8.-12. ure Tel: 882-749
VODISEK PETER
AVTOKLEPARSTVO, VLEČNA SLUŽBA, AVTOLI-ČARSTVO, Skale 36 a, Tel: 893-600
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska __zadruga Mozirje P.0.____
PONUDBA TEDNA
V poslovalnici KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CENTER V LJUBIJI Cesta na Lepo njivo 2, p. Mozirje, tel. 831-045
—	termo zastekljena okna Glin Nazarje zelo ugodne cene
—	žgano apno za beljenje, pakirano po 25 kg kg	22,00 SLT
—	opeka modul Ormož kom	34,70 SLT
—	lamelni parket hrast m	899,00 SLT
—	folija Corvertan za sajenje zelenjave 10 m x 1,5 m kom	490,00 SLT
V poslovalnici ELEKTRO LJUBIJA, Cesta na Lepo njivo 2, tel. 831-047
— pralni aparat Karcher uvoz	kom 49.000,00 SLT
video recorder televizor Gorenje glasbeni stolp pralni stroj sušilni stroj sesalec varilni aparat
kom 41.000,00 SLT kom 39.900,00 SLT kom 18.000*$0SLT kom 36.000),00 SLT kom 37.000,00 SLT kom 5.800,00 SLT kom 11.000,00 SLT
V poslovalnici samopostrežna trgovina LJUBIJA, Cesta na Lepo njivo 2, tel. 831-058
— EMO posoda na kg
kg 234,00 SLT
V ponudbi tedna sodeluje tudi preostalih 25 naših poslovalnic, ki vam nudijo nakup blaga tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT NA 5 OBROKOV.
kretarlat za varstvo okolja
penzion vila
VILA
HERBERSTEIN v Velenju
je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi.
Vabimo vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnih jedeh.
Še posebej vabimo člane CC kluba na izvrstne cocktaile in dobro ponudbo hrane.
Pričakujemo vas vsak dan, razen ob VESELI bomo, če nas boste poprej nedeljah in praznikih, od 10. do 23. poklicali po telefonu 853-828 ali ure, v baru pa do druge ure zjutraj. 856-348. Rezervacije so zaželene.
brrbcrstriu
KOLEKTIV VILE HERBERSTEIN VAS VLJUDNO VABI!
Pridružimo se
Socialna varnost v občini Mozirje
humanitarni akciji Stres P° obdobju razvajenosti
Že nekaj let potekajo prizadevanja za ustanovitev posvetnega materinskega doma, ki ga nedvomno potrebujemo. Namenjen bo materam, ki po porodu nimajo kam, nimajo lastnih sredstev za preživljanje sebe in otroka, ob pomoči socialne delavke pa si bodo med bivanjem v njem uredile nadaljnje življenje.
Iz različnih razlogov—predvsem zaradi pomanjkanja denarja-slovenski državi še ni uspelo uresničiti tega projekta. Vendar so posamezniki v zadnjih dveh letih v ta namen namenili že precej sredstev. Med njimi je Slovenec Janez Hacin, ki živi v Švici lani jeseni namenil za materinski dom 20.000 DEM, kar je tudi opogumilo organizatorje akcije, da jo oživijo, saj jo je pred leti že začela revija Naša žena.
Namen akcije je, da organizatorji zberejo dovolj sredstev za najem ali nakup večjega ali več manjših in povezanih stanovanj v Ljubljani, kjer bi začel delovati posvetni materinski dom. Pripravljajo tudi več dobrodelnih prireditev, kar daje upanje, da bo akcija zaključena v roku enega leta.
Pridružite se jim še vi! Kdor daruje v humanitarne namene, se mu prispevek, ki ga podari, odšteje od osnove za odmero dohodnine, podjetjem pa je za ta znesek zmanjšan davek na dobiček.
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, M. ,lošičeva16, Ljubljana, štev. 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom". Hvala!
Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658
Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili!
Zgodilo
SC JC • • •

2. APRILA
LETA 1921
V celjski Novi dobi je bilo mogoče prebrati tudi naslednjo novico iz Šmartnega ob Paki:
»Na predlog župana je občinski odbor na svoji seji sklenil izreči priznanje, zaupnico in zahvalo orožnikom postaj Bra-slovče in Mozirje za trud in marljivost, ker so razkrili krivce velike tatvine, poiskali vse blago in pozaprli tatove. Posebna zahvala gre stražmojstru Prahu v Šmartnem.«
Kljub temu da so tudi današnji policisti velikokrat zelo uspešni v odkrivanju kaznivih dejanj, se ne spomnim, da bi jih kdo javno pohvalil, če gre pa za kritiko, je zadeva seveda nekoliko drugačna!
LETA 1949
Druga današnja novica, z naslovom »Mladina mozirskega okraja v zadnjih dneh pred kongresom še pospešila delo«, je bila objavljena v Celjskem tedniku:
»Na mladinski konferenci je mladina temeljito pregledala svoje dosedanje delo ter sprejela konkretne sklepe za prvomajsko tekmovanje, ki se je razvilo predvsem v delavskih centrih (RLV, na žagi v Solčavi, itd.). V RLV ima organizacija 7 proizvodnih številk v jami. Najboljša je št. 39, ki presega normo za 113,8 %, člani te skupine o tem radi pripovedujejo. Vedno bolj aktivni so tudi kmečki aktivi.«
Kaj reči ob tej novici? Mogoče samo to. da so ljudje takrat zares verjeli v »lepšo in svetlejšo bodočnost« in se je večina delavcev z vsem srcem udeleževala takih in podobnih akcij!
LETA 1954
Kar navada je že, da v naši rubriki objavljamo nadaljevanja člankov iz prejšnjih številk, zato tudi danes ena takšnih novic, z naslovom »Gostinci so polagali izpite«:
»Gostinski tečaj, ki je trajal od oktobra lanskega leta, se je končal 11. marca letos. Dne 25. in 26. marca pa so se pod vodstvom komisije iz Ljubljane vršili končni izpiti za pridobitev potrebne kvalifikacije. K izpitu za polno kvalifikacijo seje priglasilo 21 tečajnikov, za polkvalificirane pa 15. Uspehi na izpitih so bili prav dobri. Od 21 tistih, ki so polagali izpit za kvalificirane moči je izdelalo vsega 80%, za polkvalificirane pa je bil uspeh še boljši, saj je znašal nad 90%.
Vsem, ki so položili izpite, želimo na njihovih delovnih mestih obilo uspehov v korist naše ljudske skupnosti.«
LETA 1968
Za konec pa še krajša novica iz mariborskega Večera:
»V Velenju bodo na prihodnji seji občinske skupščine odločili o tem, v katerem kraju bodo letos praznovali občinski praznik. Interesentov je kar precej, med njimi so kraji Škale, Cirkovce, Plešivec, Šalek in Št. Ilj. Skupščina bo pregledala načrte posameznih krajev in nato odločila.«
V zadnjih letih velenjska skupščina nima takih problemov, saj je interesentov prej manj, kot preveč. Občinskih praznikov, ki jih praznujemo v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno, pač ni več moderno praznovati. Menim pa, da se dogodka, ki se ga spominjamo na naš občinski praznik, ne bi smeli sramovati, saj je partizanski napad na Šoštanj, 8. oktobra 1941, nedvomno pomemben dogodek v naši preteklosti.
DAMIJAN KLJAJIČ
Zaradi vse manjšega (realnega) zneska za zagotavljanje socialne varnosti se na centru za socialno delo v Mozirju sprašujejo, če so sploh še »sociala« in če niso že »socialni«. Tudi postavka v predlogu občinskega proračuna je vse prej kot radodarna, zato je razpravljalec na zadnji seji izvršnega sveta že kar upravičeno poudaril, da bi temu področju vendarle morali nameniti več pozornosti, saj se zna zgoditi, da bo kmalu večina na tem ali onem spisku.
Zanimivo je nekaj. Primerjalni podatki za lansko in prejšnja leta namreč ne kažejo porasta večine oblik socialne pomoči, celo stagniranje ali upad števila prikazujejo. Vendar je vse skupaj varljivo. Prvo dejstvo je, da so vsi prejemki iz dneva v dan realno bistveno nižji. Drugo — zaradi pomajkanja sredstev povečanja ni tudi na račun večje kritičnosti in pooostrenih kriterijev socialnih delavk samih, ki »teren« najbolje poznajo. In tretje — v zadnjem času v zraku dobesedno visi visoka napetost. Razmere v gospodarstvu mozirske občine
se ponekod hitro slabšajo in po obdobju dokajšnje socialne razvajenosti pričakujejo hud udarec, ki ga niso (bili) vajeni in bo zato toliko bolj boleč.
Tudi zato, ker podatki za lansko leto »lažejo«, če jih seveda prenesemo v današnje in bližnje razmere. Število prejemnikov družbene denarne pomoči kot edinega vira preživljanja je do leta 1989 rahlo upadalo, v minulih dveh letih pa stagnira (lani 24). To so občani starejši od 65 let in mlajši, ki niso sposobni za pridobitno delo. Vsekakor to ni množica, saj v primerjavi s številom upokojencev ne predstavlja niti enega odstotka, gotovo pa se bo kaj kmalu povečalo. Zaradi realnega padca teh prej-mekov morajo vse večkrat priskočiti na pomoč z enkratnimi pomočmi. V rahlem upadu je (bilo) število denarnih pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja, ki ga osnutek nove zakonodaje sploh ne predvideva, predlagana je le denarna pomoč kot edini vir. Začasnih pomoči je bilo nekaj več predlani (poplave), ker pa je vse manj možnosti za mlade, da bi si pomagali
tudi s priložnostnimi deli, se bo število gotovo povečalo, na to podatki že kažejo. V mozirski občini zaradi razmer že razmišljajo o ublažitvi (pre)ostrih kriterijev. Tudi pri enkratnih pomočeh, ki pa se naj bi z novo zakonodajo financirale iz republiškega proračuna.
Ob vseh teh navidezno še ugodnih podatkih pa skrbi dejstvo, da hitro narašča število družin, ki si s svojimi prihodki že ne morejo zagotoviti minimalne socialne varnosti, zato tudi narašča število prejemnikov denarne pomoči otrokom in tudi tu so ostri kriteriji že vprašljivi.
Socialno varstvo imajo nekateri za zadnji vagon vlaka v kompoziciji, ki se imenuje politika. V družbenih krizah se ta vagon vedno prenapolni. Seveda je treba rešiti problem celotne kompozicije, v skrajnem primeru pa smiselno organizirati tudi zadnji vagon. Ob vsem tem ostaja le upanje, da se ta zadnji vagon v Zgornji Savinjski dolini vendarle ne bo preveč napolnil, za človeka vredno preživetje bo treba uporabiti vse sile, možnosti in znanje, (jp)
Slikarjeva izpoved
Rišeta duša in srce
Osebna izkaznica se glasi na ime Jože Napotnik. Rojen je bil pred nekaj več kot petdesetimi leti. Sedaj živi v Paski vasi.
Že kot otrok je rad slikal. Bil je edini v razredu, kateremu je učitelj povedal, da si je izbral pravi poklic, poklic slikarja. Želja se mu, žal ni uresničila. Izučil se je sobo-slikarske obrti in nekaj let služboval v Gorenju.
Slikanje in s tem povezana želja po izpovedi pa je ostala. Akademskega naziva nima, je slikar samouk, naivec. S slikanjem zgolj iz komercialnega vidika se ne ukvarja več.
Življenje ga je kot barko na razburkanem morju prenašalo sem ter tja. Spoznaval je dobro in slabo, kot bi še vedno iskal samega sebe. Odkrito priznava, da v njegovem življenju obstaja ločnica, ki deli njegova slikarska dela v dve obdobji. Srečen je, da se mu je življenje spremenilo, v novem domu dobiva nove navdihe. Našel je notranji
mir, na novo je odkril samega sebe. Pravi, da je prišel do bistva, ki ga imenuje narava in vse, kar izvira iz nje. Ravno iz tega razloga večino svojih motivov črpa iz nje. Z naravo je še kako povezan. Pripoveduje, kako pomembno je poistovetiti se z motivom.
Slikanje je zanj opazovanje sveta skozi spekter barvnih lepot. Zanimiva je njegova tehnika slikanja, pri kateri le izjemoma uporablja čopič.
Le-tega je nadomestil s slikarsko lopatico, dletom. Po njegovih besedah lahko slika le tako dobi ob barvnih kombinacijah tisto pravo izpovedno moč.
V slikarski karieri ima zbranih preko tisoč slikarskih del, ki krasijo domove prijateljev, znancev, poslovnežev. Svoja dela je že večkrat razstavljal, kljub temu pa mu vrata slovenskega kulturnega prostora še vedno niso odprta.
Trenutno razstavlja v po-
slovnih prostorih Glina Nazarje.
Potihoma si želi prodora na tuji trg. Dogovarjajo se namreč o razstavi njegovih del v Celovcu, Dunajskem Novem mestu ter Dunaju.
Bomo tokrat lahko rekli, da sta tišina in globina njegovih del končno spregovorili?
M. Mija Pečnik.
Foto: jp
Naša beseda 92
Tudi letos bo prireditev Naša beseda '92, kjer se bodo predstavile mladinske in otroške skupine (gledališke skupine). Prireditev bo danes in jutri v Domu kulture v Velenju.
Danes bo ob 10.00 uri v avli kulturnega doma za Center srednjih šol igra NAŠA VAJA — VEGE, avtorjev: Nikolaj Everinov, Fernando Arrabal, Rene Obaldia. Igrala bo skupina Nova gledališka formacija. Ob 11.30, bo v veliki dvorani kulturnega doma delo Kajetana Kovica MAČEK MURI za OŠ Miha Pintar Toledo, v režiji Ane Kočar.
Jutri pa se bo ob 10.00 uri predstavil ODER MLADIH »AG« Velenje z delom Mateja Bora: ŠOLA NOČI. Predstava bo za OŠ Šalek in Bratov Mra-vljak, v režiji Karla ČRETNIK.
Vsi, ki vas mladinsko in otroško gledališče zanima, ste toplo vabljeni!
Ob materinskem dnevu
Gasilsko društvo iz Šmartnega ob Paki je ob 25. marcu, materinskem dnevu pripravilo program, ki se ga bo polna dvorana mater, žen in deklet še dolgo spominjala. Vse zbrane je nagovoril župnik Ivan Napret, dogajanje na odru pa so popestrili recitatorji Peter, Barbara in Marjeta ter trije cicibani s pesmimi o mami. Sodelovale so tudi Šaleške predi-ce s Helenco, na citre pa jih je spremljal Marjan Marinšek. Predstavil se je tudi oktet Gasilskega društva pod vodstvom Darje in otroški zbor, ki ga vodi Andrej Fišer. Program je od točke do točke z lepimi mislimi o materinstvu vodil Jože Robida.
Prireditev je bila v četrtek, 26. marca, ponovljena v Kulturnem domu v Velenju.	D. R.
Sadjarji že pridno delajo
V spomladanskem času imajo sadjarji polne roke dela, prav sedaj pa opravljajo spomladanski rez. Nekateri so pohiteli in ga opravili že v poznem zimskem času, vedeti pa moramo, da rezanje drevja ni tako preprosto kot bi kdo mislil. Malo znanja je vsekakor potrebno, saj je od pravilnega redčenja in krajšanja vej odvisno, kakšen bo pridelek.
Sv. Modest - apostol Slovencev
Sveti Modest je v drugi polovici 8. stoletja za krščanstvo pridobil Slovence (Karantance) kot prvo slovansko narodno skupino. S tem se je slovenski narod trajno povezal s krščansko vero, kulturo in etiko.
Izvor sv. Modesta ni znan. Poznano je le, da je nekje na Zahodu vstopil v samostan in si priv-zel ime Modest, kar v latinščini pomeni blag. Poleg krščanskih vrlin, za katere si je v življenju osebno zelo prizadeval, je imel za tiste čase odlično vzgojo in izobrazbo.
Opat in upravitelj solnograške (salzburške) škofije Virgil je bil v času obiska pri majordomu Pipi-nu (na francoskem dvoru) tudi v samostanu, kjer je deloval Modest. Menihom je razlagal svoje načrte za misijonsko dejavnost med Karantanci: > Na južni strani'solnograške škofije v Karanta-niji je slovensko ljudstvo, dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri, kar razodeva, da mora biti dovzetno za sprejem veselega oznanila .. .< Virgil je zavzeto pripovedoval tudi o nekaterih poskusih misijonske dejavnosti v preteklosti, saj so bile tu cerkve in škofije že v rimskem času.
Modest se je pridružil Virgilu. V Solnogradu se je srečal še s škofom Dobdagrekom, ki je naj-
verjetneje krstil karantanska kne-ževiča Gorazda in Hotimirja, kasneje pa za škofa mazilil Modesta.
Po smrti karantanskega kneza Boruta okoli 1. 749 se je domov vrnil Gorazd in bil prvi krščanski knez Karantanije, vendar je njegova vladavina trajala zaradi zgodnje smrti le tri leta. Nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je potem začel z obsežnimi pripravami na misijonsko dejavnost. Pri tem mu je pomagal njegov spremljevalec duhovnik Majo-ran. Hotimir je za pomoč prosil tudi opata Virgila, ki pa je zaradi obveznosti poslal škofa Modesta, spremljalo pa ga je nekaj duhovnikov in drugih klerikov. Med njimi je bilo nedvomno tudi nekaj Slovencev.
Uspeh misijona lahko pripišemo organizacijsko sposobnemu duhovniku Majoranu ter prepričevalnemu zgledu in osvajalni moči besede svetniškega škofa Modesta in njegovih sodelavcev. Dela je bilo ogromno, saj je misijonsko območje obsegalo celot-
no slovensko kneževino Karan-tanijo (ki se je skoraj ujemala v mejah z nekdanjo rimsko provinco Norik).
Sv. Modest s svojimi duhovnimi sobrati je apostol Slovencev oziroma Karantancev. Njegovo delovanje med Slovenci se odlikuje tudi v tem, da je dal postaviti mnogo cerkva. Nekatere med njimi so bile postavljene blizu dvorov pokrajinskih knezov. Za prvo cerkev (kapelo) v Karanta-niji velja sv. Peter na Krnskem gradu, kjer je bil vojvodov sedež.
Nasproti Krnskega gradu, onstran obsežnega polja, imenovanega danes Gosposvetsko, je Sv. Modest leta 753 postavil stolnico, posvečeno Marijinemu vnebovzetju (praznik 15. avgusta). Stolnica je dobila ime po podobi »Marija na prestolu« (ecclesia sanctae Mariae in Solio, nemško Maria Saal, slovensko Gospa Sveta).
Uspeh misijona v Karantaniji je bil izreden. Za razliko od fran-kovske državne Cerkve, ki je bila s svojo organizacijo eden od stebrov kraljestva in fevdalnega reda, so irski misijonarji (menihi) delovali predvsem versko, v duhu pravičnosti, dobrodelnosti —
to je v duhu pristnega krščanstva. Škof Modest je ostal v Karantaniji vse do smrti leta 767 (nekateri viri navajajo tudi letnico 763 in 765).
Pokopan je v stolnici pri Gospe Sveti. Stare upodobitve prikazujejo sv. Modesta kot škofa s cerkvijo v roki. Tak je tudi kip ob njegovem grobu v gosposvet-ski cerkvi.
V času misijonskega delovanja sv. Modesta ni bilo uporov proti krščanstvu. Nemiri in upori (t. i. »carmula«) so sledili kasneje. Za nekaj časa je bil uspešen tretji upor (po Hotimitovi smrti 1. 769 ali 770), vendar ga je Valhun s pomočjo bavarskega vojvode Tassila III. zatrl. To dogajanje je služilo kot predloga Francetu Prešernu za pesnitev Krst pri Sa vici.
Za Karantance (Slovence) je sprejem krščanstva pomenil nadaljnji obstoj ter trajno povezavo z zahodnoevropsko kulturo in sam po sebi ni pomenil izgube svobode in niti ne prevlade fevdalnega reda v Karantaniji. Domače pravo in s tem tudi državnost je ostalo v veljavi in se ohranja še ves srednji vek.
Branko NIMAC, Velenje
Huda luknja izziv za turizem Kino Vc,enjc
»Vztrajali bomo do konca?«
Prva turistična skupina, v kateri bi morali biti tudi nekateri najodgovornejši predstavniki Slovenj graške občine, se je zbrala pri jamarski koči Speleos.
Fantje iz jamarskega kluba so nam pripravili svetilke in čelade, si ogledali naša oblačila in svetovali, da se naj bolj primerno oblečemo kajti v jamskih rovih bo treba tudi plaziti.
Kolikor toliko opremljeni smo se podali v strmino in se na drugi strani hriba spustili v dolino Ponikve, ki je najdaljša slepa dolina v Sloveniji-
Najprej smo si ogledali požiralnike, kjer Ponikva ponikne in pride na svetlo v spodnjem delu Hude luknje. Kje vse teko vode Ponikve v podzemlju, še ni docela raziskano.
Od največjega požiralnika Ponikve le nekaj korakov strmo v hrib se pred nami pokaže majhna odprtina. Tu so jamarji 30. 12. 1991 leta naredili proboj iz jame in s tem pridobili nov vhod v jamo oz. z rovi povezali spodnji in zgornji del.
Vodja »odprave«, Janez Ravljen znan velenjski jamar, nas je popeljal v notranjost, ki je že kar na začetku bila izredno nizka. Nekaj časa smo hodili, nekaj časa plazili prav po vojaško, da smo prišli do najožjega in najnižjega rova,
katerega smo premagali, lahko bi rekel, kar z nekaj spretnosti, saj smo morali premagati tudi prehod preko tolmuna, v katerem je bila voda.
Med potjo, ki je bila dolga 750 m z višinsko razliko 94 m, nas je o vseh zanimivostih seznanjal naš vodja Janez. Povedal je, da je bilo vloženo mnogo truda in pro-sotovljnega dela, da so raziskali ta podzemni svet in uspeli povezati spodnji in zgornji del jame.
Skoraj nismo mogli verjeti v kakšnem podzemnem prostranstvu smo se kar naenkrat znašli. V teh dvoranah je veliko prostora, nekateri kapniki in zavese so prav lepi in z malo domišljije in primerno osvetlitvijo, bi lahko turistom prikazali marsikaj lepega in zanimivega.
V medvedovi jami smo videli še ostanke kosti od jamskega medveda, veliko je netopirjev, jamarji pravijo, da preko dva tisoč. V glavnem počivajo na visokih stropo-vih podzemnih dvoran.
Izredno zanimiva so tla v teh dvoranah, ki imajo polno vdolbin napolnjenih z vodo.
Na koncu teh podzemnih prostranstev je bilo pred nami globoko temno brezno, na dnu katerega smo videli tri drobne lučke od jamarjev, ki so nam pripravili »spust v dolino«. Nihče od nas ni hotel priznati, da se mu je povečal srčni utrip ob pogledu na
to, vsaj zame, grozno brezno.
Vrvi so bile pripravljene, jamarji so nam dali nekaj napotkov, kako nas bodo spuščali približno 30 m globoko. Prvega je jamar že privezal na vrv in ga pričel spuščati v globino. Vsi smo srečno in varno pristali v spodnjem delu Hude luknje, to je v tistem delu, kjer je nekoč že cvetel turizem. Huda luknja je imela namreč že daljnega leta 1936 okoli 20.0000 obiskovalcev.
Tedanjo turistično jamo, Hudo luknjo, je obiskalo vsega 8 ljubiteljev. Spodnji del Hude luknje je pravi podzemni Vingard in bi z atraktivnimi zgornjimi dvoranami predstavljal zelo zanimivo turistično jamo. Javno sprašujem najbolj odgovorne v občini Slovenj Gradec, ali ni ta podzemni svet dovolj velik izziv, da se Hudo luknjo čim-preje uredi za turistične namene. Huda luknja bi imela nedvomno pomembno mesto v turistični ponudbi Mislinj-ske in Šaleške doline kot tudi širše. Ker je Huda luknja na sami medobčinski meji, bi kazalo razmisliti, da je skupni turistični projekt za slo-venjgraško in velenjsko občino.
Ce je že za občino Slovenj Gradec ureditev Hude luknje prevelik zalogaj, potem za obe občini to ne bi smel biti.
Jože Kandolf predsednik TZO Velenje
Film je del kulture, ki najbrž v teh časih krepkeje občuti breme krize na svojih plečih kot druge tovrstne dejavnosti. Na pol prazne ki-nodvorane prinašajo rdeče številke, te pa z vsakim dnem bolj majejo kinematografskim hišam tla pod nogami.
Obup in revščina kamor se obrneš, tarna pet zaposlenih družbenega podjetja Kino Velenje, že tretje leto zapored tako, periodično v obdobju od marca do junija, nato nekako kriza potihne, da lahko znova »udari« na plan oktobra, novembra. Temu ni tako le v velenjski občini, ampak skoraj v vseh slovenskih kinematografskih hišah. Tolažba seveda ne zaleže kaj dosti ob dejstvu, da je Kino Velenje že doživljal viharne čase, takšnih kot jih sedaj pa vendar ne. V njegovi zlati dobi — v davnih 50. letih- so ljubitelji filmske kulture v občini Velenje potrpežljivo čakali v vrstah za karte, danes je veliko platno zanimivo (v poprečju za meseca januar, februar 92) le še za borih sedem obiskovalcev na predstavo. Za pokritje stroškov bi jih moralo v dvorani sedeti vsaj 52. Dom kulture v Velenju nekako še, v rednem kinu Velenje pa vrtenje ustvarja izgubo na izgubo. »Prepričani smo, da tako slabemu stanju ne botruje slab
izbor filmov. Ta je takšen kot je na voljo Ljubljančanom. Aktualnost in izdelki filmskega sveta nam niso tuji, zato so notranji ukrepi za izboljšanje položaja toliko bolj boleča nuja« poudarja direktorica Kina Velenje Milena Breznik.
Zmanjšanje števila zaposlenih, namesto vsakodnevnega vrtenja filmov sedaj predstave le od četrtka do nedelje je del žalostnih razmer. Mimogrede eden do dva fil-
moč. »Zaenkrat so vsa naša prizadevanja jalova, v boju za golo preživetje se sami poskušamo znajti kot vemo in znamo. In tako bo vse dotlej dokler bo šlo.«
Možnosti za reševanje krize obstajajo, vendar ne take, ki načrtujejo bodisi oddajo dejavnosti v privat roke ali s priključitvijo h kakšni drugi dejavnosti. O boljših časih zaposleni Kina Velenje sanjajo skupaj (po njihovem
Ob 600-letnici več praznovanj
. Kot kaže, bo letošnje leto za Preboldčane precej nasičeno z raznimi obletnicami, proslavami ter kulturnimi prireditvami, česar pa krajani tega majhnega trga sredi Savinjske doline doslej le niso bili vajeni v nekoliko večjih razsežnostih, kot se bo to zgodilo letos.
Najpomembnejši poudarek so namenili proslavi ob 600-letnici nastanka prvih naselbin na področju tega trga. Posebna svečanost ob tem pomembnem dogodku bo na samem praznovanju krajevnega praznika, ki bo ob enem tudi sklepna prireditev vseh praznovanj, ki so se hočeš — nočeš nakopičila v enem samem letu. Tokrat bodo gasilci praznovali kar dvakrat in sicer GD Prebold praznuje 150-letni-co, GD Latkova vas pa 90-letni-co obstoja. Proslavljali bodo tudi delavci Tekstilne tovarne Prebold, to pa je 150-letnica najstarejše tekstilne tovarne v Sloveniji. Tudi Preboldski planinci bodo letos praznovali svojevrsten jubilej in sicer 20. obletnico uspešnega delovanja.
Ob vseh teh obletnicah se bodo skozi vse leto vrstile še razli-
čne kulturne prireditve, ki bodo dogajanja ob 600-letnici Prebolda še dodatno popestrile. Čaka jih še kup dela na komunalnem področju, saj nameravajo do sredine leta zaključiti vsa dela iz programa obnove primarne vodovodne napeljave in sekundarne mreže v Latkovi vasi, v dolžini cca. 1800 metrov. Tako se izvajanje programa samoprispevka uskljajuje s krajevnim praznikom, kar pa v veliki meri prebivalcem Latkove vasi omogoča, da Latkova vas, kjer bodo letos krajevni praznik tudi praznovali, dobi kakšno pomembno pridobitev, v tem primeru novo vodovodno mrežo, ki bo po novem prebivalce tamkajšnjega naselja oskrbovala z večjo količino zdrave pitne vode.
A. Lednik
Prebold — obnavljajo vodovod
Po programu krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Prebold tudi letos nadaljujejo obnovo vodovoda. Letos je na vrsti Latkova vas, saj bo tu tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika. Znano pa je že, da se izvajanje programa samoprispevka usklajuje s krajevnim praznikom, kar pa omogoča, da vas, kjer se praznik praznuje, dobi kakšno omembe vredno pridobitev.
Trenutno v Latkovi vasi obnavljajo skupno 1250 tekočih metrov cevovoda v vrednosti 4,2 milijona SLT. Krajevna skupnost je zagotovila potrebne cevi v vrednosti 1,050.000 SLT. Celotna sredstva samoprispevka znašajo 1 milijon slovenskih tolarjev, SOB Žalec pa je s sredstvi amortizacije ter razširjene reprodukcije zagotovila 2,2 milijona SLT. Tako bo obnovljeni vodovod s cevmi, ki so za 50 % večje kot prejšnje, zagotavljal krajanom te največje vasi v KS zadostno količi-
no zdrave pitne vode.
Krajevni samoprispevek se je že močno prevesil v drugo fazo realizacije potrebnih planiranih del. Konkretnih rezultatov ne manjka, še več, program se izvaja po načrtu in se v celoti tudi uresničuje. Treba je še posebej poudariti, da pri posameznih akcijah prihaja še do dodatnega zbiranja sredstev, ki pa na tak način sredstva samoprispevka le še dodatno oplemenitijo.
A. Lednik
ma sta ljubiteljem tovrstne umetnosti v občini Velenje še na voljo, pred sedmimi leti pa štirje, erotski film ter predstave v domu kulture.
Levji delež krivde za zmanjšanje števila obiskovalcev v omenjenem družbenem podjetju pripisujejo videote-kam, ki so rastle kot gobe po dežju. Proti razbohotenju niso pomagali prav nobeni ukrepi oziroma akcije kot so prepremierske predstave najboljših filmov ob nedeljah dopoldan, razni ciklusi, projekcija v Topolšici, sodelovanje pri letnem kinu.
Posebnega posluha za reševanje vprašanj glede filmske kulture v velenjski občini — po besedah Milene Breznik* že v prejšnjih letih ni bilo, v današnjih časih ga je še toliko manj. Tistega bore malo denarja občinskega sekretariata za družbene dejavnosti je mnogo preskromna po-
mnenju realnimi) načrti oziroma nekaterimi novostmi: ciklus slavnostnih premier slovenskega filma (v aprilu ali maju), otrokom in mladoletnikom, ki so bili lani najz-vestejši obiskovalci njihovih predstav pa se nameravajo oddolžiti z otroškim filmskim maratonom. Tudi iz stavbe, v kateri domujejo, bi radi poskušali z oddajo prostorov v najem iztržiti čimveč. V to jih dobesedno silijo velike potrebe po naložbah. Med njimi tudi tista o sodobni dvorani v središču mesta Velenje.
»Kino bomo ohranjali pri življenju, dokler bomo lahko. Brez njega si jutrišnjega dne v občini Velenje ne znamo predstavljati. Sicer pa gibanja v svetu napovedujejo v naslednjih 4,5 letih znova veliko zanimanje za veliko platno. Do takrat pa ... Upamo na čimu-godnejši razvoj dogodkov,« je končala pogovor Milena Breznik.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Našega Časa smo v članku z naslovom »Paka in jezera-ponos ali sramota?« napačno navedli organizatorje akcije, zakar se prizadetim opravičujemo. Akcijo sta organizirala na pobudo občinskega Izvršnega sveta Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in Sekretariat za javne gospodarske zadeve, sobotna akcija pa je bila le del širše načrtovane akcije. Verjetno pa je najvažnejše to, da bo naše okolje spet lepše in prijaznejše vsem, ki v njem živimo.
UREDNIŠTVO
»Sibirija« v mozirski občini
w
Se vedno makadamska cesta
Želja krajanov v zaselku Lepa njiva, ki je demografsko ogroženo področje, po modernizaciji ceste, je stara že preko sedemintrideset let. Pa v tem primeru ne gre za modernizacijo v tistem pravem pomenu besede, saj vse, kar vaščani omenjenega zaselka želijo je, da bi cesto končno asfaltirali.
Pobudo za usposobitev nekdanje kolovozne poti je podal učitelj Kerin že daljnjega leta 1955. Za takratne razmere so cesto primerno usposobili. Se danes pa je del ceste neasfaltiran in že najmanjše deževje oziroma neurje povzroči nemalo težav vaščanom, ki jo morajo hočeš — nočeš sami »sanirati« z udarniškimi akcijami. Potem ko so ugotovili, da so »od boga pozabljeni«, so se problema lotili sistematično. Tako so od leta 1982 dalje sodelovali s KS Mozirje in cesto asfaltirali do kapelice. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje makedamske krajevne ceste od kapelice na Lepi njivi do Mostnarja, s priključkom na cesto Šoštanj — Bele vode v dolžini 4.080 metrov. Makadamska cesta v teh časih klče po alsfaltiranju. V končni fazi pa bi njena »modernizacija« prispevala k boljši cestni povezavi dveh sosednjih občin. Po končanem asfaltiranju naj bi cesta predvidoma postala redna avtobusna proga Mozirje—Lepa njiva —Šoštanj —Velenje. Sčasoma bi lahko pozabili na področje »Sibirija« in z njim povezane problematike. Prebivalcem tega področja bi tako olajšali vsakodnevno službeno pot v velenjsko občino.
Težav in zapletov torej ne manjka. Člani gradbenega odbora, krajani, pa verjetno še kdo, ki to cestno povezavo sicer uporablja, domačini sami pa sploh upajo, da bodo z dobrim sodelovanjem KS Mozirje tudi v bodoče ter občine zadevo uspeli speljati do konca. Sami so z udarniškimi akcijami in zbiranjem sredstev vaščanov to že dokazali. Upravičeno pričakujejo še širšo družbeno pomoč.
M. Mija Pečnik
Hiša zgorela do tal
Bo pomoč prišla?
V KS Bevče je sredi marca ponoči do tal zgorela stanovanjska hiša (Bevče 35) last Angele in Avgusta Friškovca. Kdaj je začelo goreti, je težko reči in še težje bo doreči, kako je prišlo do požara. Je temu botroval dimnik hišne centralne kurjave? Ali bo za požar kriva električna instalacija? Kakor koli že, hiša in vse v njej je zgorelo. V hiši sta imela svoje stanovanje še sin Danilo z ženo Ireno. Vsi so v času, ko je izbruhnil požar, spali. Le psici Astri se lahko zahvalijo, da jih je prebudila s strahotnim laježem in tulejnjem in jih tako rešila najhujšega. Vse to s solzami v očeh pripoveduje upokojeni rudar Avgust Friškovec, ki je v jami delal polnih 42 let in 8 mesecev, upokojen pa je od leta 1985. Hiša ni bila zavarovana, zato je družinska tragedija še toliko hujša.
Hišo so imeli nazadnje za-
varovano leta 1989, ko jim je zavarovalna polica potekla jih je obiskala predstavnica Zavarovalnice Triglav, vendar takrat pri hiši ni bilo denarja za obnovitev zavarovalnine, potem pa so na to poza-
bili.
Med prvimi so na kraj požara prišli bevški gasilci, na pomoč pa so priskočili tudi velenjski in šaleški. Požar se je medtem že tako razplam-tel, da so uspeli rešiti le dr-
varnico in rešili betonsko ploščo, da ta ni razpokala zaradi vročine.
Nesrečni družini sta začasno streho ponuidila brat Anton in sosed Jan ko Meža, pomagajo pa tudi drugi sosedje. Na pomoč so že priskočili podjetje ESO, kjer je zaposlen sin Danilo, Rdeči križ in KS Bevče. Bodo pomagali tudi velenjski rudarji? Kolikor jih poznam, so dosedaj pomagali številnim ljudem v stiski širom Slovenije, zato bo njihov bivši sodelavec prav gotovo deležen njihove pomoči. Sploh, ker se ga vsi spominjamo kot dobrega delavca. Vejamem, da bodo z združenimi močmi Friškov-čevi do jeseni imeli ponovno lastno streho nad glavo, saj imajo dobre sosede in prijatelje, morda pa se jim bo pridružil še kateri od bralcev Našega časa.
Lojze Ojsteršek
a
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC
Kako vpliva sneg na posevke
Čudno je v tem času pisati o spomladanskih opravilih na vrtu in o sajenju krompirja, ko pa je pogled na pokrajino vse prej kot spomladanski. Toda sneg bo hitro skopnel in spet bodo oživeli vrtovi. Sicer pa snežne padavine v mesecu marcu niso nič nenavadnega, čeprav je za vsakega vr-tičkarja, ki je vrt že obdeloval in ga zasejal, mali šok. Takoj se pojavi vprašanje, kakšen vpliv ima ta zapozneli sneg na posevek.
O tem in o sajenju zgodnjega krompirja pa naš so-
delavec vrtnar Stane Vano-všek naslednje.
»Star ljudski rek pravi, da je takšen sneg gnoj za siromaka. Ta resnica izvira iz dejstva, da v toplih pomladanskih dneh iz tal izhlape-va precej dušika; predvsem tam, kjer travnike in polja gnojijo z gnojnico. Ta dušik se nato veže v snežinkah in nato pade na zemljo. Seveda ne izbira mesta tako, da pognoji ali obogati tudi tisto zemljo, katera sicer ni bila pognojena. Temperatura snega v tem letnem času nikdar ne pade pod 0 sto-
Za sodobnega človeka radi rečemo, da boleha za posebno boleznijo z imenom nenasitnost; več namreč kdo ima, več bi rad imel. Nikakor ne najde pravega miru in zadovoljstva, čeprav ju vztrajno išče. Od tod znan pojav, da je med na mi temveč nezadovoljnosti, čim bolje se nam godi. Povedano drugače: skrivnost zadovolj-nosti ne tiči toliko v zunanjih okoliščinah materialne ali zdravstvene narave, ampak globoko v nas samih.
Ljudje imamo čudno težnjo, ki nas spremlja vse življenje; vedno namreč gledamo svojim bližnjim čez ramo. Ze otrok vzdihuje: »Ko bi že le bil velik, potem bi...« Šolar pravi: »Ko bi le ne bilo več treba v šolo, to bi bilo veselo!« Po študiju komaj čaka da dobi službo, pa ne mine dolgo, ko že tarna: »Najbolje je upokojencem. Lahko delajo kar hočejo.« Ko pa res stopi v pokoj, začne vsem od kraja zavidati rekoč: »Lahko je mladim, vse življenje imajo pred seboj!«
In dogaja se, da s takšnim mišljenjem silimo ven iz lastnega središča, ki naj bi bilo obenem težišče našega življenja, naše ravnotežje. Trdim lahko, da veliko ljudi v življenju škili predvsem za drugimi in lovi svoje ravnotežje izven sebe, v drugih ljudeh.
Veliko zadovoljstva in nezadovoljstva je običajno čutiti v naših čisto vsakdanjih opravilih. Ljudska modrost lepo pove, da kdor dela z veseljem in užitkom, ima uspeh pri vsaki stvari. Nasprotno pa kdor dela z nejevoljo, rad delo odlaga in ga čuti kot neprijetno breme; kot težo, ki bi se je rad znebil, a se je ne more ali se je ne zna, zato se ne smemo čuditi, če najdemo po raznih službah toliko živčnih motenj. Ljudje namreč ne dobe živčnega zloma zaradi pretežkega dela, ampak zaradi odpora do dela, ki jim ravno zato postane pretežko in neznosno.
Dogaja se nam, da včasih po vsej sili hočemo biti nekaj drugega, kar nismo in kar ne moremo biti. Stopimo vendar na tla in bodimo to, kar smo. To je podobno stanju zavedanja samega sebe, ki spominja na prebujenje in je v začetku vse prej kot prijetno.
Vprašajmo se skpaj: Je res tako težko biti zadovoljen s tem, kar sem?
Pred tednom smo razmišljali o zavisti. Ljudje namreč prehitro zavidamo vsem, ki so »nad« nami v kakršnem koli pogledu. »Ta je pa srečen!« pravimo. Nič pa ne pomislimo, da so tisti, ki jim tako zavidamo ponavadi še manj zadovoljni kot mi. Direktor se ravno tako trese za vsak tolar kot čistilka; ravno tako, ali še bolj se boji vsakega neuspeha predvsem, ker je človek samo toliko zadovoljen, kolikor lahko že doseženi stopnji še kaj prida, vse po sloganu: »Kdor ima veliko, hoče imeti še več.«
Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da tudi »bolje« stoječi ljudje radi zavidajo »nižje« stoječim. Ste že slišali za poslovneža, ki je zavidal navadnemu delavcu češ, kako mu je lepo, ko nima nobenih skrbi — čeprav vemo, da ima tudi delavec svoje, včasih še prav velike skrbi. Zato lahko zaključimo z mislijo, da ljudje zavidamo drug drugemu, ker se ne vživimo eden v drugega. Vsak vidi le svoje težave, pri drugem pa samo lepe stvari.
Poskusimo enkrat malo drugače kot smo vajeni in poglejmo pri drugih tudi temne stvari, pri sebi pa sončne. Od tod so zadovoljstva potem ne bo več daleč ...
pinj' Celzija, zato sneg ne dela škode direktno posevku, pač pa ga celo varuje pred morebitnim vdorom hladnega zraka. Je pa nevaren za drevje ter za grmovje, saj lahko polomi veje. Seveda za vse cvetoče rastline ni dobrodošel, saj se rado zgodi, da nežni cvetovi v oklepu snega pomrznejo. Prav tako pa ponovno ohladi komaj ogreto zemljo. Prav gotovo bodo zadovoljni tisti vrtičkarji, ki so tle ali posevke že pred tem zaščitili s katerim od načinov, ki sem vam jih priporočal v prejšnjih prispevkih. Za takšne razmere je še najboljša vrtnarska tkanina ali rastna folija. Ni še prepozno, da jo uporabite, saj bo pogrnjena preko snega dvignila temperaturo, sneg pa se ne bo ohlajal prekomerno. Ko pa se bo stalil, pa bo tkanina opravljala svojo funkcijo zaščite in vzpod-bujevalca rasti.
No pa naj se vrnem k osnovni temi, pripravi krompirja za zgodnje pridelovanje. Zgodnji ali rani kompir običajno sadimo v drugi polovici meseca aprila, ko so tla ogreta vsaj na +8 stopinj Celzija, sicer v zemlji okameni in ne da tistega pridelka, katerega smo pričakovali. Za pripravo krompirja vzamemo drobne do srednje debele gomolje.
To je približno velikosti kurjega jajca ali teže okoli 5 dkg. Gomolji morajo biti zdravi, nepoškodovani in s čimveč vidnimi klicami.
Gomolje naložimo v nizke zaboje (platoje) in jih postavimo na svetel in topel prostor. Priporočljiva temperatura je med 12 in 15 stopinj Celzija. Zabojčki so lahko naloženi drug na drugega, vendar jih moramo v tem primeru prelagati, da vsi dobijo dovolj svetlobe. V nasprotnem primeru bodo kalčki pretegnjeni, tanki in se bodo ob saditvi polomili.
Mesec april je prav gotovo mesec, v katerem imamo na vrtu največ opravil. Ker pa nam je tale sneg opravila na zemlji malce zamaknil, lahko v tem času postorimo kaj za svojo zelenico.
Nič škode ne bo, če boste gnojilo potrosili kar po snegu. Priporočam vam, da za ta čas izberete mineralno gnojilo NPK, saj travna ruša poleg dušika za bojno rast potrebuje tudi ostala hranila. Odmerek gnojila je od 3 — 5 dkg/m2 ali po domače ena pest.
Ker verjamem, da bo do prihodnjega prispevka v naši deželi že cvetoča pomlad, se bomo takrat lotili bolj preciznih vrtičkarskih opravil.« V sodelovanju: B. M. in S. V.
Priročnik Vaje
za zdravo in obolelo hrbtenico
V knjižničnih prostorih celjske bolnišnice so pred tednom dni širši javnosti predstavili priročnik z naslovom Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico, priznanih strokovnjakov Kristine Čater, Aleša Demšarja in Vili-balda Vengusta.
Potreba po izdaji pisnih navodil, ki bi tudi slikovno ponazorila vaje za obolelo in zdravo hrbtenico, so se kazale že nekaj let.
V zelo skrčeni obliki so navodila za lažje premagovanje bolečin v križu posamezne ustanove — s celjsko bolnišnico vred — že občasno publicirale v obliki nekakšnega dietnega lista. Toda, številnim željam tako bolnih kot zdravih so prisluhnili lani in v omenjenem priročniku celovito odgovorili v besedi ter sliki na vprašanja, kako ravnati pri različnih načinih zdravljenja in kako preprečiti nastanek ter morebitno ponovitev bolečin v križu. Doslej se tega ni lotila še nobena ustanova v slovenskem prostoru.
Kot so povedali na promociji avtorji sami, želijo s priročnikom spodbuditi bolne in zdrave, da
morajo in tudi lahko sami naredijo veliko za svoje zdravje.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bila izdaja takšnega priročnika prepotrebna, in da so z njim avtorji »zabili glavico na žebljiček«. Koliko bodo vredna jasna, natančna in kratka navodila za okrog 80 odstotkov populacije, ki se vsaj enkrat v življenju sreča s to nadlogo, ni potrebnega nikakršnega ugibanja. Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico so namreč strokovnjaki že označili za eno od redkih uporabnih gradiv.
Ob koncu naj zapišemo, da je priročnik izdalo podjetje za založništvo, posredovanje in svetovanje Mavrica iz Celja v nakladi 5000 izvodov. Stal vas bo 315 tolarjev, kupiti pa ga je moč v knjigarnah ali naročiti po povzetju.
KUHARSKI NASVET
kmetijski kombinat ptuj P o
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Morski list Palače
2 morska lista po 500 g, 120 g šampinjonov, 160 g paradižnika, 30 g sesekljane čebule, vejica pehtrana, 3 cl vinjaka, 2 dl belega vina, 80 g masla.
Liste očistimo in začinimo ter položimo v nepre-gorno posodo, ki smo jo namazali z maslom (polovico), potresli s sesekljano čebulo in narezanimi pehtranovimi listi. Liste izmenično prekrijemo z rezinami šampinjonov in paradižnika. Dolijemo vino in vinjak ter pokrito poširamo v pečici 10 do 12 minut.
Ostanek soka izcedimo, pomešamo z maslom, prelijemo jed in v vroči pečici gratiniramo.
Jed serviramo s paradižnikovim pirejem.
OPJO -M£1EK

Popravljati nikakor
Če glavna žila ni zdrava, tudi krpanje razvodnic kaj malo koristi. To velja tudi za razdejanje, ki je bilo nekoč (slaba) cesta od Ljubnega do Luč. Brez nje si lahko ljudje v gornjem delu mozirske občine razvoj in še kaj samo mislijo. Sredstev zanjo (vsaj) letos ni in jih ne bo. Manjša popravila in krpanje bi bila neumnost, ker z njimi ne bi nič popravili, vrgli pa bi stran denar (ki ga tudi ni). Nesmisel tudi zato, ker bi lahko republiški odličniki mirne duše dejali, »saj ste jo popravili«. (Ko bi se le hoteli peljati do Luč z mojim avtomobilom, ali delovnim avtobusom, ne v svoji limuzini ali s helikopterjem).
Uničujejo avtobuse, pa kaj!
Kaj vse počnejo naši otroci, ko nas ni zraven, ponavadi ne zvemo. Z malce zlobe bi lahko dejali, da je včasih tudi bolje tako, vendar si pred dejstvi ne moremo in ne smemo zatiskati oči. Zlasti ne, ko gre za dejanja, ki presegajo otroško nadobudnost in razposajenost. Ali ste se kdaj vprašali kaj vse počenjajo vaši (odraščajoči) otroci v avtobusu, ko se vozijo v šolo in domov, v mislih imamo srednješolce. Da nagajajo šoferju in sprevodniku, da mečejo odpadke na tla in podobno je že nekaj vsakdanjega. Tudi to, da starejšemu ne odstopijo sedeža ne preseneča. Toda kaj počnejo z zadnjimi sedeži! To presega vse meje, tudi čuta odgovornosti. Snemajo in lomijo okrasne letve, izpu-Ijeni in zmečkani so (nekdanji) pepelniki, sedeži razrezani in strgani in skoraj ne služijo svojemu namenu, na tleh in po sedežih na milimetrčke scefran papir in še kaj. Ko človek to vidi, se zgrozi in ne more verjeti lastnim očem, da to počnejo otroci. Šofer je praviloma nemočen in ne more odkriti storilca. Oglejte si takšen avtobus pa vam bo vse jasno (ali pa ne), vsaj to zakaj se šoferji jezijo na to populacijo otrok.
»Vrtec ogradila bodem...«
Podjetje za vzdrževanje cest in Cestno podjetje Celje imata pri vseh svojih naporih zvezane roke, bolje rečeno —zakljenjen republiški mošnjiček. Letos tako lahko v vsej celjski regiji postavita cela dva kilometra varnostnih odbojnih ograj. Najbrž v svoji nemoči že razmišljata, da bi s to »količino« ogradila sama sebe in se tako izognila ka-rambolom in trčenjem z nujnimi potrebami glede varnosti, interesi in interesenti, jezo in besom ...
Gasilcem se obeta zlata doba
Če lahko sodimo po garderobi velenjske požarne inšpektorice, Amalije T., se gasilcem obetajo zlati časi. Na občni zbor občinske gasilske zveze je prišla odeta v oblačila zlato rumene barve, tudi čeveljčki in torbica so se skladali. Strupeni jeziki pravijo, da je gasilski zbor zamenjala za kakšno gala prireditev v stilu filmske promocije...
Res pa je, da se je na istem zboru predsednik občinske vlade g. Bartolac pojavil z metuljčkom. Ne vemo, ali tako visoko leta ali so to znaki pomladanske otoplitve. Z metuljčkom pa je na omenjeni zbor prišel tudi g. De Costa ter ves čas zborovanja pisal svoj referat, ki ga je podal v 15 minutni diskusiji. Iz vsega povedanega bi lahko iztisnili bora dva stavka, ki sta spadala na občni zbor, vse ostalo pa je bilo bolj podobno luščenju bučnic.
V Velenju marsikaj ne deluje
To velja tako za parkirišča, gostinske lokale, ki so odprti vse do jutra (in to v naseljih)... Tega so se nalezli tudi preprodajalci deviz na Cankarjevi cesti. Res pa je, da tu lahko kupiš ali zamenjaš ne samo marke, ampak tudi srbske, hrvaške in bosanske dinarje... Seveda so te usluge tudi primerno zaračunane, tveganje pa ostaja ...
Pravljica o dveh štorkljah
Ne vem, kakšen je bil namen aranžerjev v velenjski Nami, ko so na zahodni strani te veleblagovnice v prvo izložbeno okno postavili nekaj artiklov, ki jih potrebujemo za novorojenčka, med kup vejevja pa postavili dve ženski lutki in jima na obraz prilepili dolga rumena kljuna.
Očitno naj bi predstavljali štorklji, pravljice o teh in nošnji otrok pa so že malo porumenele, vsekakor pa predstavljene na takšen način niso podobne ničemur!
Po igriščih in dvoranah
Trener premagal selektorja
Šahovske novice
Na travnatih igriščih in v dvoranah je občasno zelo razburljivo, presenetljivo, presenetljivi so tudi rezultati. Mednje vsekakor štejemo zmago nogometašev velenjskega Rudarja v Murski Soboti proti tamkajšnji Muri. To je bil spopad med trenerjem Rudarja in trenerjem državne reprezentance Dragom Kostanjškom ter strokovnim vodjem Mure in selektorjem državne reprezentance Bojanom Praš-nikarjem. Na veliko veselje maloštevilnih ljubiteljev Velenjčanov (v Murski Soboti seveda) je bil tokrat srečnejši in uspešnejši velenjski trener, saj so njegovi varovanci zmagali s 3:2 (1:0) ter s tem nadoknadili izgubljene točke na domačem igrišču v nekaterih prejšnjih kolih. Ob takšni pomembni zmagi so seveda zaslužni vsi, vsekakor pa malo več igralci, ki so spravili žogo v nasprotnikovo mrežo; v nedeljo sta to bila Goršek (dvakrat) in Pra-njič. Strelca dveh zadetkov za Velenj-čane so razglasili tudi za najboljšega igralca srečanja. S to zmago so se velenjski »rudarji« še za korak povzpeli na lestvici navzgor, ob takšnem nadaljevanju pa lahko upamo, da bodo na koncu le uvrščeni med prvih deset, kar je njihova letošnja želja.
Trgovina SFORT AS
dcIcTRONsko NAPENJANJE
lop AR j EV TENiS, SpUAsh, bAdMINTON
V soboto so se veselili tudi igralci ŠRK. Velenje, ki so v gosteh v Kranju proti ekipi Preddvora osvojili novi točki. Zmagali so s 24:17 (9:9) in so se tudi dvignili na prvenstveni lestvici, saj so po 17. kolu tretji. Zelo pomembna tekma zanje bo v soboto, ko bo na vrsti srečanje s Pivovarno Laško; tekma torej, ki je vedno pritegnila veliko gledalcev — v Rdeči dvorani
se bo tekma pričela ob 19. uri. Nov spopad torej dveh vsestranskih trenerjev Toneta Tiselja, selektorja državne rokometne reprezentance in Mire Požuna, njegovega pomočnika. Ob morebitni zmagi Velenjčanov bodo njihove želje za osvojitev drugega mesta na koncu prvenstva postale stvar-nejše.
Dobre volje so te dni tudi košarkarji Elektre, saj so z zmago v zadnjem kolu v Celju proti istoimenski ekipi (80:74, 47:35) osvojili četrto mesto in bodo v razigravanju igrali za peto mesto, ki omogoča nastop v Koračevem pokalu. Glede na to, da bodo v naslednji sezoni najboljše štiri slovenske ekipe igrale v ligi Alpe-Jadran, bodo košarkarji Elektre v novi sezoni nastopili v boljši — zeleni skupini.
Med prvoligaškimi ekipami tokrat slasti zmage žal niso okusile rokometašice Velenja. Prejšnji konec tedna je bilo v ženski ligi na sporedu prvo kolo za uvrstitev od 1. do 4. mesta, Ve-lenjčanke pa so prvo tekmo v Rdeči dvorani z igralkami Mlinotesta izgubile z 18:23, Ajdovke so bile boljše tu-di po prvem polčasu (8:12). S tem porazom so si velenjska dekleta precej zmanjšala možnosti za osvojitev drugega mesta, saj še vedno igrajo brez poškodovanih Zidarjeve in Hudejeve.
Stekel je tudi spomladanski del prvenstva v MNZ Celje. Jesenski prvaki so bili nogometaši ERE Šmartnega, ki so imeli kar pet točk prednosti pred zasledovalci. V prvem kolu nadaljevanja so osvojili novi točki z zmago nad Svobodo iz Brežic z 2:1 (2:0). Šmarčani v uvodni tekmi z igro niso navdušili. Gostje so jim bili več ali manj enakovreden nasprotnik, saj so med drugim imeli tudi malce smole, oziroma domači sreče, ko so kar dvakrat zadeli okvir vrat. No, štejejo zadetki (M. Rudnik in Malus) in verjetno že lahko zapišemo, da so Šmarčani zelo blizu uresničitvi želje zaigrati v višji ligi. (vos)
Strelske novice
Strelska družina Mrož je izvedla regijsko prvenstvo za mednarodni program. Prvenstva so se udeležili le velenjski strelci, saj ostale družine nimajo te vrste orožja.
Člani — pištola: 1. Štuhec 574, 2. Tkalec 570, 3. Klančnik 564, 4. Trin-
ALOJZ GOLIČ AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA
z rezervnimi deli za avtoe-lektriko
Popravilo elektrike pri traktorju.
Kaplja vas 16, Prebold Tel. 723-198
kaus 563, 5. Detlbah 561; članice: I. Saje 353, 2. Šmerc 341, 3. Benko 333; mladinci: 1. Veternik 568, 2. Durako-vič 535, 3. Šinkovec 512; mladinke: 1. Saje 354, 2. Benko 334, 3. Ravnjak 321; puška — članice: 1. Petek 351; invalidi — pištola: 1. Jovanovič 535. Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za državno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec.
Na strelišču Mroža je bilo tudi občinsko prvenstvo v nacionalnem programu, na katerem je nastopilo kar 5 moških in 3 ženske ekipe. Pri članih je ekipno presenetljivo zmagala ekipa veteranov s 1.077 krogi (Trebše 352, Rek 360, Žučko 365) pred Mrožem I 1.065 in društvom upokojencev 979; posamezno: 1. Žučko 365, 2. Rek 360, 3. Hiršel 358; članice — ekipno: 1. Mrož I 1.041 (Petek 355, Kelher 347, Kovač 339), 2. Društvo invalidov 960, 3. IUV Šoštanj 875; posamezno: 1. Petek 355, 2. Kelher 347, 3. Kovač 339.
F. Žučko
Alpsko smučanje
Tekme za pokal SK Velenje so se kljub prestavitvam uspešno iztekle. Po dokaj zasneženi smučarski sezoni, ko so starši skorajda vsako soboto in nedeljo svoje nadobudne smučarje vozili na smučarske treninge, se je smučarska sezona 1991/92 za najmlajše zaključila v nedeljo na Golteh.
Prizadevni delavci RTC Golte so kljub težavam, ki so jih imeli v preteklih dneh zaradi visokih temperatur in odjuge, uspeli ohraniti dobro zasneženo progo Lahovnica. Tu je bila tudi postavljena proga za zadnjo, tretjo tekmo v veleslalomu Pokala SK Velenje. Kljub megli, vetru in snegu
ter dokaj nizkim temperaturam, so najmlajši pogumno zvozili oba teka. Zmagali so: Ana Drev, Jernej Hudo-klin in Luka Lah.
Medalje za Pokal SK Velenje pa je cicibankam in cicibanom podelil predsednik kluba Janez Živko, ter jim med drugim čestital za vztrajnost. Zmagovalci za Pokal SK Velenje so: pri cicibankah Drevova (letnik 84/85, dve zmagi, eno drugo mesto), pri cicibanih Lah (letnik 84/85, tri zmage) in pri cicibanih (letnik 1983) Pleše, z eno zmago in dvema drugima mestoma.
O
OD
gorenje
Gorenje GLIN, Lesna industrija, d.o.o., Nazarje
OBJAVLJA
da prodaja dva prosta stanovanja.
Prvo stanovanje se nahaja v bloku št. 93 v Nazarjah, zgrajeno v letu 1985, je mansardno, skupna stanovanjska površina znaša 71,12 m2. Cena stanovanja znaša 2,589.619,20 SLT. Drugo stanovanje se»nahaja v bloku št. 8, ulica Šlandrove brigade, Mozirje, zgrajeno v letu 1964, je mansardno, skupna stanovanjska površina znaša 31,51 m2.
Cena stanovanja znaša 721.386,60 SLT. Stanovanja sije možno bo predhodnem dogovoru z g. JAKUS Antonom tudi ogledati. (Telefon: 063/831-321, int. 397).
Vsi interesenti naj svoje pismene ponudbe pošljejo v 10 dneh od objave, na naslov: Gorenje GLIN Nazarje, Kadrovsko področje »Ponudba za nakup stanovanja«, 63331 Nazarje 32. Po preteku roka za ponudbe, bo z najboljšim ponudnikom sklenjena pogodba o prodaji stanovanja.
Šahovska sekcija Šalek vabi vse ljubitelje šaha od članov do pionirjev, da se ji priključijo. Nove člane bodo vpisovali v nedeljo, 5. aprila, od 9. ure dalje v prostorih hišnega sveta (Šalek 83).
V četrtek je bilo občinsko ekipno prvenstvo v šahu. Nastopilo je 10 ekip, ki so odigrale 9 krogov po ber-gerjevem sistemu. Tempo igranja je bil 10 minut na tekmovalca. Zmagala je ekipa Centra srednjih šol Velenje, za katero so nastopili Tomo Novak, Peter Voglar, Urisek Mitja in Ferdo Gorjanc. Vrstni red: 1. CSŠ Velenje 16 točk, 2. Šahovska sekcija Šoštanj 15 točk, 3. DO Rudnik lignita Velenje 15 točk, 4. Krajevna skupnost Edvarda Kardelja 11 točk, 5. Društvo invalidov 11 točk ...
V petek je bilo prvenstvo Rudnika lignita Velenje. Tekmovalo je 16 šahistov, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Boris Brešar 7,5 točk, 2. Radiša Rajkovič 6,5 točk, 3. Žbanič Esad 6 točk, 5. Alojz Plaskan 6 točk, 5. Roman Mir 6 točk.
V soboto je bilo v Celju regijsko prvenstvo za starejše dečke. Nastopilo je 17 šahistov iz celjske regije, med njimi tudi trije šahisti iz občine Velenje. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu. Odlično se je odrezal učenec OŠ Gustav Šilih Sevludin Ha-lilovič, saj je prepričljivo osvojil prvo mesto s točko prednosti pred zasledovalci. Vrstni red: I. Sevludin Halilo-vič (Velenje) 6 točk, 2. Vedlin Rene (SI. Konjice) 5 točk, 3. Švab Robi (SI.
Karate
V dvorani Tivoli v Ljubljani seje v nedeljo končalo državno prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 77 tekmovalcev iz 22 klubov. Udeležili so se ga najboljši iz prehodnih kvalifikacijskih turnirjev. V srednji kategoriji je naslov prvaka osvojil član velenjskega karate kluba Peter Pejkunovič in si s tem zagotovil nastop na evropskem prvenstvu.
Odbojka — prvenstvo za najmlajše
V Šoštanju je bilo občinsko prvenstvo v mali odbojki za mlajše pionirke in pionirje. Pri pionirjih je nastopilo pet ekip. Vrstni red: I. Karla De-stovnika-Kajuha, 2. Gustava Šiliha, 3. Antona Aškerca, 4. Šalek, 5. Biba Ročka.
Deklice so igrale v dveh skupinah, skupno sedem ekip. V tekmi za 3. mesto je OŠ Bibe Ročka premagala OŠ Veljka Vlahoviča z 2:0 (5,9), v srečanju za prvo mesto pa je bila OŠ Gustava Šiliha boljša od OŠ Karla De-stovnika-Kajuha prav tako z 2:0 (4,3).
Vrstni red naprej: 5. do 6.: Antona Aškerca in Šalek, 7. Mihe Pintarja-Toleda.
Joga
Pohod na Raduho
(»Kje so tiste stezice ...«)
Hribovci si — če nam kaj ne ustreza — to povemo v obraz. Vsaj za odnose med gorskimi reševalci je to zapriseženo pravilo. Zato nas je kar malce užalilo pisanje avtorja članka »Kje so tiste stezice«, v prejšnji številki Našega časa.
Članek je bil resda objavljen v manj resni, a še vedno zbadljivi rubriki, vendar pa sta reševanje v gorah in delež gorskih reševalcev pri tem tako resni zadevi, da ne preneseta izkrivljenega poročanja.
Celo v šali ne. Od tod tudi naše pisanje.
Kupček neresnic v tem prispevku je vendarle tolikšen, da se človek, ki pozna okoliščine pohoda na Raduho, vpraša vsaj to, ali je pisec sploh bil na tem pohodu oziroma, ali pozna pot na goro. Naj bo tako ali drugače, alpinisti in obenem reševalci smo njeni pogosti obiskovalci. Tudi v obravnavanem primeru smo bili na njenem vrhu. Kako je prišlo do tega?
Na zadnjem sestanku organizacijskega odbora za ta pohod, katerega se je udeležil tudi naš predstavnik, je bilo dogovorjeno, da bodo dan pred pohodom, če bo to potrebno, organizatorji utrli gaz do vrha Raduhe. Poznavalci poti iz koče na Loki na vrh Raduhe vedo, da je pot nezahtevna, predvsem pa je ne sestavljajo za običajne pohodnike posebno nevarni odseki. Spričo te ugotovitve gorski reševalci res nismo videli razlogov za dodatno označevanje poti. Edina nevarnost, ki se ji v nobenem primeru ni bilo mogoče izogniti, je bilo lahko s snegom pokrito ruševje. Bi naj takšne ovire posebej označevali?
Pod Loke smo se res pripeljali s terenskim avtomobilom. Ž njim smo pripeljali nekaj opreme (reševalne sani, smuči, vrvi...), brez katere ob takih akcijah pač ne gre; če ne zaradi drugega, previdnost je mati modrosti.
Prelep sončen dan. povsem nenevarna, lepo zgažena pot, veseli pohodniki, med katere smo se pomešali že na začetku pohoda, vse to je predstavljalo kulise naše poti na Raduho. Bolj zaradi navade kot potrebe smo ves čas vzdrževali radijsko zvezo z dolino; mimogrede — tudi z reševalci iz Prevalj, s katerimi smo že dolgo časa dobri prijatelji.
Na Lokah je bilo prav veselo. Vse tja do 15. ure, ko smo se z glavnino po-hodnikov začeli odpravljati na pot v dolino.
Ce nam je pisec prispevka v Našem času zameril našo odsotnost pri prepričevanju nekaterih posameznikov, ki so v prešerni veselosti pozabili, daje v tem letnem času kratek dan, in da je v dolino dobro priti pred mrakom, potem očitek ni bil naslovljen na pravo mesto.
Vsaj doslej od nas še nihče ni terjal takšne vrste posredovanja. Očitno je, da tega »iso pričakovali niti člani organizacijskega odbora pohoda, s katerimi smo se po vrnitvi v dolino razšli v prepričanju, da ie bil pohod na Raduho zelo lep in v vsakem pogledu povsem uspešen.
Planinski pozdrav.
Gorska reševalna služba POSTAJA CELJE
== zavarovalnica triglav d.d.
Ljubljana
območna enota celje
objavlja
prosto delovno mesto
1.	SAMOSTOJNEGA PRAVNEGA REFERENTA
2.	DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA - pripravnika
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1) — da imajo visoko izobrazbo pravne smeri
—	pravosodni izpit in
—	3 leta delovnih izkušenj
pod 2) da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri Za delovno mesto pod 1. je določeno 3-mesečno poskusno delo in konkurenčna klavzula. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:' Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana, Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje.
Konjice) 5 točk, 4. Dimič Bojan (Velenje) 4,5 točk, 6. Nedim Softič (Velenje) 3,5 točk.
V nedeljo je bil na Bldu mednarodni hitropotezni turnir. Tekmovalo je 53 šahistov. Igrali so 11 krogov po švicarskem sistemu. Odlično 8. mesto je osvojil perspektivni mladinec i?
Velenja Peter Voglar, ki je dosegel 7 točk in tako zaostal za zmagovalcem za točko in pol. Prav tako se je odlično odrezal Milan Matko, ki je s 7 točkami 11. mesto.
Danes ob 17. uri je v prostorih ŠŠD redni mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD. Vljudno vabljeni.
Andrej Novak
V torek se je v mali dvorani doma kulture v Velenju z uvodnim predavanjem in vpisom pričel ciklus 3 mesečnih začetnih in nadaljevalnih tečajev joge. Vpišete se lahko še v torek, 7. aprila, ob 18. uri, prav tako v mali dvorani doma kulture. Pridite, joga je znanost o telesu, duhu in duši, končni cilj vadbe pa je spoznanje lastnega ja-
Tenis — aprila
občinska liga
Šaleški teniški klub pripravlja občinsko teniško ligo. Ekipe sestavljajo od 3 do 10 igralcev-rekreativcev, prijaviti se je treba najkasneje do 10. aprila na Šaleškem teniškem klubu in plačati 700 tolarjev soudeležbe, liga pa se bo pričela 20. aprila. Če se bo za dve prosti mesti v 2. ligi prijavilo več ekip, bodo 13. aprila ob 15. uri dvojice v podaljšanih setih odigrale kvalifikacije.
ELKROJ — KONFEKCIJA, konfekcija p.o., Mozirje Komisija za prodajo osnovnih sredstev objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo proizvodnega obrata v Lučah, ki leži v k.o. Raduha, pare. št. 156 in vsebuje naslednje nepremičnine:
—	zgradba v izmeri 765,19 m2
—	zemljišče v izmeri 3385 m'.
Obrat je zelo primeren za proizvodno dejavnost. Izklicna cena je 25,679.426,13 SLT.
Javna dražba bo v
četrtek, dne 16. aprila 1992, ob 12. uri v kolekcij-ski sobi
podjetja Elkroj Mozirje. Ogled nepremičnin in seznanitev s podrobnejšimi pogoji prodaje je možen isti dan od 7. ure dalje in en dan pred javno dražbo po predhodnem dogovoru.
Na javni dražbi lahko pod enakimi pogoji sodelujejo pravne in fizične osebe.
Interesenti morajo pred pričetkom javne dražbe plačati 10 % varščino od začetne izklicne cene. Varščino je treba nakazati na žiro račun št. 52810-601-20561 ali plačati pri blagajni podjetja. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec mora nepremičnine plačati takoj ali obročno po posebnem dogovoru. Kupec prevzame nepremičnine po opravljenem prepisu v zemljiški knjigi.
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine.
Prodaja bo po načelu »videno — kupljeno«.
V primeru neuspešne prodaje je možen dogovor o najemu oz. zakupu.
K članku »Kje so tiste stezice« ob rob
(NAŠ CAS, 26. 3. 1992)
Menim, da je drugi zimski pohod na Raduho kar lepo uspel. Prizadevni luški planinci so že lani našli tri pokrovitelje, letos pa kljub muhastemu vremenu privabili 210 udeležencev iz raznih koncev Slovenije. Vsaj 7 ur čiste hoje z višinsko razliko nad 1.500 m in skupno razdaljo nad 25 km res ni noben mačji kašelj! Na gori ne moreš odstopiti, kjer bi si zmislil. Tudi prevoz v Luče in nazaj si je plačal vsak sam iz lastnega žepa. Na Raduho smo popotovali iz navdušenja za naše slikovite gore, da smo spet zaznali prostranost in mogočen razgled z vrha. Na pohodu je prevladovala dobra volja, k njej so prispevali tudi prijazni ljudje na startu, bogat šopek rož pred spomenikom skladatelju, opozorilo v zvezi z odpadki, dobro organiziran sprejem na koči na Loki, pametno speljana in zgažena pot na vrh, pri povratku namesto vstopnine ali kakšne startnine čaj in bogata enolončnica. Kje se pa v Sloveniji slednje dobi še zastonj? Na takšni višini?
Arničev zimski pohod na Raduho je dodatna propaganda za Gornjo Savinjsko dolino, Luče in Raduho. Cas hitro teče. Naslednji bo 20. marca 1993. Kdor takrat še ne bo imel časa in kondicije pa naj pride na deseti, jubilejni, ki bo tretjo soboto v marcu leta 2000!
Glede GRS pa le naslednje. Res jih lani iz več razlogov ni bilo, letos pa jih je sodelovalo 7 iz postaj Celje in Prevalje. Spremljali so pohod na odseku koča-vrh, po potrebi bi bili pri roki za strokovno in hitro reševanje.. Te potrebe k sreči ni bilo, le oskrbnici koče so povezali roko.
Vsem, ki so prišli na pohod, ali z njim imeli brezplačno) delo, hvala.
Mirosllav Žolnir, Velenje
JAVNO PODJETJE KOMUNALA
63330 MOZIRJE
Utica Šlandrove brigade 26
Telefon: 063/831-864 831-086 831-963 831-012
Telefax: 063/832-533
Žiro račun SDK Mozirje št. 52810-601-20423 DEJAVNOST:
komunalne storitve
komunalna energetika
upravljanje lokalnih cest, javnih površin,
stanovanj in poslovnih prostorov,
nizke in visoke gradnje,
zaključna dela v gradbeništvu,
obrtna kooperacija,
domači in mednarodni prevozi blaga.
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Spomini na preteklost vas bodo vedno bolj preganjali. Tako podnevi kot ponoči boste preživljali prave male strese zaradi tega. Večkrat se boste zalotili pri želji, da se marsikaj v vašem življenju vrne v stare tokove. Naredili za to boste zelo malo ali skoraj nič. Realnost bo sicer kar lepa, le vi je ne boste znali užiti. Ne bodite tako črnogledi, pa se vam bo svet naenkrat zazdel lepši. Pričakujete lahko manjšo poškodbo.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Spet ne boste vedeli, kam bi se dali, še sami sebi boste odveč, kaj šele, da bi prenašali v svoji družbi prijatelje, ki so se vam odtujili. Staro reklo, da ni dobro z nikomer preživeti veliko časa skupaj, se bo spet u resničilo. Boste pa navezali stike s prijateljem iz otroštva. Zelo boste presenečeni, ko boste ugotovili, kako blizu sta si postala. Privoščili si boste daljši izlet, v ljubezni pa še vedno ne kaže najbolje.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Prava pomladanska utrujenost bo označila tale teden. Ne bo se vam ljubilo nič delati, še najosnovnejše delo vam bo odveč. Če lahko, si vzemite počitnice, se naspite in spočijte in obnovite svojo kondicijo. Te pa resnično nimate skoraj nič. Po sili razmer boste konec tedna preživeli v krogu sorodnikov in znova ugotovili, da vam ne pomenijo veliko. Še vedno boste veliko pogledovali za nasprotnim spolom, vendar boste ta teden ostali praznih rok.
RAK od 22. junija do 22. julija
Edine težave, ki jih boste imeli v naslednjih dneh, bodo zdravstvene narave. Se najbolj verjetno vas bo bolel zob. To pa vas ne bo oviralo pri vaših načrtih in projektih, ki bodo spet stekli, kot namazani. Zavisti bo okoli vas več kot ponavadi, sicer pa ste se na to že navadili in zato prav nič ne sekirate. Dober prijatelj vam bo povedal nekaj tako odkrito, da se boste kljub vsemu zamislili, ukrepali pa seveda ne. Ne boste se povsem strinjali z njim.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Sami ne boste vedeli, odkod vsa vedrina in dobra volja, ki vas bo zadela kar znenada. Vse stvari se vam bodo zdele mali problem, vse vam bo šlo dobro od rok, veliko se boste smejali in sploh vam ne bo nič manjkalo, čudovit teden je torej pred vami. Tudi v ljubezni bo vse lepo in prav, le tu in tam boste zaradi svoje prešernosti pri partnerju pozvročili napad ljubosumja. Se pa tudi za to ne boste živcirali, ker je včasih kar upravičen. Tega seveda ne boste priznali.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Občutili boste posledice svojega predolgega jezika. Prvič veliko prej, kot ste sploh pričakovali in drugič veliko močneje, kot ste pričakovali. Zalotili se boste pri čudnem početju. Skrival/se boste pred vsemi in vsem, plašni boste in ves čas boste /meli občutek, da vas nekdo zasleduje. Tudi do partnerja se boste zato obnašali precej nemogoče, povedali pa mu tudi ne boste, kam pes taco moli.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Stvari okoli vas in sploh vse dogajanje zadnjih dni vas bo malo vrglo iz tira. Želeli si boste oddahniti, se spočiti in pozabiti, pa ne bo šlo. Ritem življenja se vam le še pospešuje in nič več ne umirja. Zna se zgoditi, da boste to občutili bolj, kot si mislite — pri zdravju seveda. S partnerjem bosta končno našla več časa eden za drugega in naenkrat se vama bo nabralo toliko dogodkov, ki jih bosta želela podoživeti skupaj, da še spati ne bo časa.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Preveč se zapirate vase in med štiri stene. Sami že čutite, da vam to škodi, ukrepati pa ne znate. Najbolje bo, da partnerju postavite ultimat. Ali se bo tudi on bolj družabno angažiral, ali pa si boste morali najti družbo sami in pričeti zahajati med ljudi. Pri tem vas bo sicer malo ovirala tradicija in konzervativnost vaše okolice. Ne ozirajte se vedno na to »kaj bodo ljudje rekli«, ampak končno naredite tudi kaj po svoji presoji.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Začetna zagnanost in spogledovanje s sodelavcem vas počasi mineva, saj se je na obzorju že pojavil nov obraz, ki v vas vzbuja občutke strasti. Čas za to bo bolj malo, ker se morate dokazati na delovnem mestu. Malce nevarnosti namreč še vedno obstaja. Verjetno se boste znali izogniti vsem pastem, ki vam jih nastavljajo ljubosumneži. Doma spet ne bo tako, kot bi moralo biti. Partner se bo čudno obnašal, vi pa še vedno ne boste pripravljeni na skupno reševanje problemov.
KOZOROG OD 22. decembra do 20. januarja
Težki časi in težki oblaki so na obzorju. Predvsem zaradi prezaposlenosti in mnogih problemov, ki bodo bruhnili na dan, ko jih najmanj potrebujete. Proti lastni volji so vas porinili v lep zos, pojesti pa ga boste morali sami. Zagrenjenost vas bo minila le za domačimi vrati, pa še tu seje včasih ne boste mogli otresti. Ko vam bodo ponudili možnost za krajši izlet, jo zgrabite z obema rokama, ker potrebujete ravno to — več sprostitve in več družbe, ki ni obremenjena z vsakdanjikom.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Ves teden boste preokupirani z 'mislijo na hrano, kar pa sploh ne bo čudno, saj se boste znova odločili za shujševalno kuro. Tudi tokrat vas bo držalo le nekaj dni, potem pa se boste na koncu še zredili. Vzeti se boste morali v roke in se pričeti ukvarjati s športom, drugače vam bodo prvi pomladni dnevi povzročili več slabe, kot dobre volje. Sicer pa s svojim izgledom malce pretiravate — izgleda da ste resno zaljubljeni. RIBI od 19. februarja do 20. marca
Zgodilo se bo, kar se je moralo zgoditi. Res ste se zadnje čase preveč ukvarjali z pregrešnimi mislimi, da ne bi kaj ušpi-čili. Lepo bo in nepozabno. Z delom boste popolnoma okupirani, zato boste bežali od domačih opravil. Pričeli se boste ukvarjati z nekim izobraževanjem, ki ste ga vse predolgo odlašali. Sprva bo šlo nekoliko teže, potem pa bo steklo. Uspeh vam je zagotovljen že v zelo kratkem času.
dipl. kozm.
Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837
Vzrok povečane telesne teže nasploh, še posebej v zimskem času, je pomanjkanje gibanja, saj smo večino časa preživeli v zaprtih prostorih.
Povečan apetit pa se dokaj hitro pokaže na našem zunanjem videzu. Na bokih, stegnih in zadnjici se nam začno pojavljati odvečne maščobne blazinice. Debelost je seveda škodljiva zdravju. Prav tako so zdravju škodljivi tudi marsikateri načini hujšanja.
KOZMETIČNI NASVETI
Hujšanje in zdrava prehrana (I.)
V zimskem času radi pozabimo na povečano telesno težo, zato se za hujšanje odločamo predvsem spomladi, saj odvečnih kilogramov ne moremo več prikrivati v zimskih oblačilih.
Pri dietah se pojavlja vrsta pomanjkljivosti. Pa naštejmo najbolj pereče: Niz-kokalorična, industrijsko pripravljena hrana, ki je namenjena hujšanju, ni najbolj primerna. Običajno je pripravljeno iz snovi, ki v želodcu nabreknejo, lakoto pa potešijo le za kratek čas. Kot so pokazale najnovejše raziskave, vsebuje takšna prehrana snovi, ki škoduje-
jo notranjim organom našega organizma (predvsem je-tram in želodcu).
—	Razne shujševalne diete s prebiranjem hrane in štetjem kalorij se vam zdijo verjetno enolične in stroge.
—	Odvajalni čaji in tablete so kot sredstva za hujšanje popolnoma neprimerni, saj lahko postanejo pri dolgotrajnejši uporabi škodljivi zdravju.
—	Najhujše s preparati tablet je bilo še ne dolgo tega velika moda. Dandanes je mnogo teh tablet deležno kritike. Mnogo jih je tudi prepovedanih, saj to ni
zdrav način za zmanjševanje telesne teže. Najnovejše raziskave pravijo, da tablete za hujšanje škodujejo prebavilom in tudi delovanju srčnih zaklopk.
Zato vsem, ki ste se v teh prelepih pomladanskih dneh odločili, da izgubite kakšen kilogram, priporočam več gibanja in prehrano, ki ne bo ogrožala vašega zdravja. Pri tem ne pozabite, da se lahko odločite tudi za hujšanje s pomočjo Myolifta in laserske akupunkture ter vibrosaune. Le tako boste enakomerno shujšali v vse dele telesa.
»OD*
Privlačni
hlačni
kompleti
Zaposlena ženska današnjega časa dobro ve, kaj pomeni biti udobno in hkrati elegantno oblečen. Prvič se ženska v hlačah veliko lažje usede, zdrži v takem položaju, če je na sestanku ali pomembnejšem srečanju ne popravlja krila, ki ji je po pomoti zlezlo previsoko, ne moti je veter na ulici... Sploh
pa so letošnje modne zapovedi za sezono pomlad-poletje prinesle toliko hlač v vseh variantah, kot že dolgo ne. Pojavljajo se vse dolžine, vse
širine in lahko rečemo, da veliko krojev, ki so zaznamovali prejšnje sezone ostaja. Le izrazito širokih hlač ni več veliko, prav tako izginja trapez.
Ko se boste odločale za kakšen nov kos garderobe, si raje ne kupujte posamezno hlač in potem še zgornji del.
Naše trgovine so s kompleti, v katerih zgornji del deluje kot bluza ali lažja suknja, slabo založene. Zato si po možnosti poiščite šiviljo, ki bo znala ugoditi vašim željam, blaga in to lepega, pa je dovolj tudi pri nas. Uporabite fantazijo, kombinacije več barv in tonov, kroje pa prilagodite svoji pojavi in postavi.
Nekaj lepih idej lahko najdete že na današnjih fotografijah, iz katerih je razvidno, da so zgornji deli pravzaprav
bluzice, krojene tako, kot ponavadi jakne. Veliko je črno-belih kombinacij, oranžnih, rumenih, roza in rdečih tonov. V takšnih kompletih boste izgledali urejeni, elegantni, pa še sproščeno se boste lahko gibali.
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
oledar kulturnih prireditev
r-
Četrtek, 2. aprila, ob 19.30
dom kulture Velenje gledališki abonma in izven Peter Shaffer:
LETICIJA IN LUŠTREK
Režiser: Dušan Jovanovič Igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič Še sveža londonska in broad-wayska uspešnica je namenjena bridko komičnemu vzdušju dveh osamljenih žensk, ki poskušata uresničiti svoje davne sanje na najbolj nenavadne načine. Vstopnice 400 SLT, mladina 300 SLT.
Petek, 3. aprila, ob 19.30
dom kulture Velenje za glasbeni abonma in izven
GREENTOWN JAZZ BAND
koncert
Borut Bučar, Peter Hudobiv-nik, Hotimir Lesničar, Primož Grašič, Dušan Kajzer, Ratko Divjak
Greentovvn Jazz Band neguje tradicionalni jazz, popularno imenovan Dixieland, vendar na svoj, izviren način. Vstopnice 400 SLT, mladina 300 SLT.
Sobota, 4. aprila, ob 19.00
dom kulture Šmartno ob Paki
Svečana predstavitev MLINŠKOVEGA BERILA
avtorjev Jožeta Hudalesa in Iva Stropnika
Sodelujejo: člani Gledališča pod kozolcem, Šaleška folklorna skupina Koleda in Šaleške predice Vstopnice 100 SLT.
Nedelja, 5. aprila, ob 18.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Adolphe Adam: GISELLE
balet — zadnja uprizoritev
Glavni vlogi plešeta Irena Pasarič in Ricardo Busta-mante
Abonenti glasbenega abonmaja, ki še niso videli tega baleta ali opere Hoffmanove pripovedke prejmejo brezplačne vstopnice. Avtobusni prevoz organiziran le v primeru, če bo interesentov vsaj dvajset. Eventuelni odhod ob 15.30.
Sobota, 18. aprila ob 10.00 in 16.00
dom kulture Velenje — mala dvorana
za lutkovni abonma in izven RACMAN
Gostuje: LG ZOOM iz Ljubljane
Cena vstopnic 100 SLT.
Četrtek, 23. aprila, ob 19.30
dvorana glasbene šole Velenje
Mešani pevski zbor ZVON
Heerlen, Nizozemska Mešano pevsko društvo »Zvon« je bilo ustanovljeno že leta 1929. V njem so najprej peli slovenski izseljenci, kasneje pa tudi Nizozemci, ki so se naučili slovensko. Dirigent je M. J. Meus. »Zvon« bo predstavil slovenske narodne pesmi za mešani pevski zbor. Pred tremi leti so s koncertom v Šoštanju navdušili tamkajšnje občinstvo. Zelo bodo veseli če bo tudi tokrat koncert dobro obiskan, saj so nekateri doma tudi iz okolice Velenja. Vstopnice 200 SLT.
Sobota, 25. aprila ob 20.00
dom kulture Velenje KOLEDA
Šaleška folklorna skupina svečani koncert ob 20. obletnici delovanja društva
Petek in sobota, 22. in 23. maj
Obisk v pravljični deželi Gar-daland, Italija
GARDALAND
Za abonente lutkovnega abonmaja in vse, ki so mladi po srcu smo pripravili zani-> miv izlet v Gardaland. V programu je potovanje do Gar-dalanda, večerja, prenočišče, zajtrk in celodnevno bivanje v Gardalandu ter ob povrat-ku ogled Verone. Cena je 150 DEM za odrasle in 135 DEM za otroke v starosti od 3 do 9 let, za abonente lutkovnega abonmaja po 115 DEM. Možno obročno odplačevanje. Prijave do 10. aprila.
VERONA 92
Še vedno sprejemamo prijave za ogled Aide v Veroni dne 23. in 24. julija ter za ogled La Boheme dne 20. in 21. avgusta. V programu je večerja in prenočišče ter zajtrk ob Gardskem jezeru, ogled Gar-dalanda ter Verone. Cena 150 DEM. Informacije v Kulturnem centru Ivan Napotnik.
ABONENTI
Vsi, ki še niste poravnali abonmajev v celoti prosimo, da to storite pri blagajni doma kulture, pred zadnjimi abonmajskimi predstavami, ki so navedene v tem koledarju.
Kamnolom Tufa v Gorenju spet na udaru
Komaj smo se v Gorenju otresli občinske deponije odpadkov v opuščenem kamnolomu tufa, že seje v neki bistri glavi porodila misel, da je še vedno dober za odpadke — tokrat za odpad sadre iz elektrarne Šoštanj. Če je pred tremi, štirimi leti miselnost strokovnjakov za ekologijo bila še zelo nazadnjaška, saj se je na prvi pogled brez strokovnih ekspertiz videlo, da teren ni ustrezen za deponijo, bi danes človek mislil, da se le mora prej ugotoviti stanje zemljišča, predno se izreče, kam se bo dalo odpadke. To je bilo izrečeno na sestanku Odbora za varstvo okolja v četrtek prejšnji teden. G. Jevdenicki iz elektrarne je navedel štiri točke, kjer bi naj odlagali sadro. To so med drugim kamnoloma proti Hudi luknji in opuščen kamnolom tufa v Gorenju.
Kar nekaj časa prebivalci iz Gorenja opozarjajo na obiske v tem kamnolomu, ki izstopajo iz osebnih avtomobilov z mapami v rokah. Na take smo še v tem delu vasi posebno pozorni in ko so začeli vegradovi delavci čistiti tisto zapuščino, ki so jo pred tremi leti kar pustili in še ob tej novici, je zadeva na žalost postala spet žarišče. Toda teh elektrarniških odpadkov v Gorenje ne bo! Mi zelo dobro vemo, da je to zemljišče, ki je močvirnato, kjer pritekajo studenčne vode iz več strani skupaj, neustrezno za odlagališče te sadre. Tu bi morali narediti zajetje te čiste vode in jo speljati v naše domove, kjer sedaj lepo pijemo, oziroma je ne pijemo, Pako. Par sto metrov nad vasjo iz kamnoloma pa bi lahko napeljali resnično čisto pitno vodo. Nadalje gospe in gospodje, katerikoli ste že bili, mislim da ste še toliko osveščeni, da vam ni ušlo iz vida koliko lepih borovcev in smrek raste na tistih velikanskih kupih zemlje, ki je bila z buldožerjem odstranjena, da so lahko prišli do tufa. Ta kamnolom res nima saniranega zemljišča, kakor bi ga Vegrad sanirati mogel po pogodbah, vendar pa je za sanacijo narava sama poskrbela. Počasi, a lepo se zarašča ta razvalina velenjskega giganta, ki je v Velenju gradil mogočne stavbe, okoli katerih smo potem z našim denarjem urejevali mesto, zelenice, dragocene rože itd., tu na deželi pa je ostala sled po slovenskem pregovoru: Kjer se osel valja, tam dlako pusti. Mi Gorenjčani si ne želimo drugega, kot da se tam samo od sebe lepo zaraste in v tistih močvarah in mlakah, ki stojijo na severni strani in tudi pri začetku kamnoloma sedaj prebivajo žabe, vse mogoče žuželke, ki jih ni drugje, skratka, pravi bio-raj. To je kraj, kjer bi lahko šolarji usposabljali svoje znanje biologije. Žuželke, močvirske živali, sme in še druge imajo tu resnično pravi raj. Zakaj bi ga nekateri nasilno razdirali, če se še krajani ne strinjajo. Opozarjam, da bi v primeru začetka kakršnih koli del vaščani zablokira-li cesto in ne bodo dovolili, da se nam pred nos zopet nastavi odlagališče posebnih odpadkov. To je tako, kot z odlagališčem radioaktivnih odpadkov, saj naša elektrika preskrbuje velik del Slovenije in odpadki, ki jih bo ogromno, pa naj gredo kam drugam, mi smo že tako požegnani z koncentracijo SOi, ni nam treba še uničiti vode in zemlje.
OBU MARINKA
Velenje nekoč in danes
Po končani drugi svetovni vojni je tudi Slovenija bila razorje-na in v evropskem merilu zaostala. Tudi mi smo prijeli za delo in začeli z izgradnjo novega Velenja ter boljšega življenja njegovih prebivalcev. Tako se je najprej začelo z modernizacijo RLV in tako je industrija dobila več premoga. S prihodom vedno več novih delavcev na rudnik je nastala stanovanjska problematika. Začela se je intenzivna izgradnja novega modernega mesta. Zgradili so se novi stanovanjski bloki, šole, vrtci, zdravstveni dom, kulturni dom itd. Vsi prebivalci smo aktivno pomagali k izgradnji mesta z udarniškim delom. Tako smo zgradili kino, letni kino, stadion, park, regulirali Pako, naredili nove ceste in še veliko drugih objektov. Pri tem smo se prebivalci med sabo zbližali, med nami je bilo veliko razumevanje (žal, danes soseda, ki ga zid loču-
je, ne poznamo). Velenje je postalo tako lepo mesto, da smo bili ponosni. Na balkonih in oknih so bile cvetlice, ženske so tekmovale, katera bo imela lepše rože na balkonu ali na oknu, okrog hiš so bile urejene zelenice. Otroci so imeli zgrajena igrišča, na katerih so se lahko igrali. Vse tuje delegacije, ki bi obiskale Slovenijo, so obvezno obiskale tudi Velenje in občudovale lepoto mesta, ki smo ga sami gradili.
Žal, se še najdejo ljudje, ki omalovažujejo naš trud ter trdijo, da se v 45-tih letih ni nič koristnega napravilo. Posebno je žalostno, da to govorijo ljudje 30. do 35. let, misleč da tako pomagajo svojim strankam, uspeh je ravno drugačen. Tem ljudem je v prejšnjem režimu ravno tako bil omogočen študij in tudi za njih smo takrat zaposleni odvajali sredstva za njihovo izobrazbo. Zdaj bi nekateri od teh ljudi najraje podrli vse, kar smo delovni ljudje Velenja napravili (fizično ali finančno). Ne morem si zamisliti takšnega izobraženca, ki pravi, da so upokojenci samo v breme državi, čeprav smo mi omogočili, da je on postal kar je želel. Tudi oni bodo enkrat stari in upokojenci.
Velenje postaja sedaj vse bolj umazano, pročelja hiš so izpisana z raznimi neokusnimi izrazi, da se škarpe že podirajo in da se zato nihče ne zmeni, da v Pako mečemo razno nesnago. Nekoč lepe zelenice so prepredene s stezicami. Preštejemo lahko na prste balkone, na katerih so še rože. Zato prosim stranko zelenih, da manj govori o zdravem okolju, da nekaj tudi konkretnega napravi v tem pogledu. Verjamem v naše ljudi, da so še vedno pripravljeni pomagati, da bo naše mesto spet dobilo tisto podobo, ki jo je včasih imelo. Pustimo enkrat izgovore ni denarja. Z dobro organizacijo se da vse napraviti.	Anton Vodlan
Od kod denar?
Partizanska cesta hvala ti za podporo samokritičnega mnenja, ki si ga javno izrekla v predzadnji številki tednika Naš čas o neurejenih razmerah v prometu na cesti in napotilo k organom oblasti, moči in vesti.
Sporočamo ti, da nakopičene obljube, žal, kopnijo brez sledu kot zadnji pomladni sneg. Z ustreznimi deli tebi v korist in varnost vsem uporabnikom se odlaša. Zakaj? Recimo, daje deloma krivo vreme, zato, ker je prehladno, premokro, ovira je tudi talnica s hriba, ki nedrenira-na namaka temelje ceste in še površino četrtine cestišča na zloglasnem nepreglednem ovinku pod opornim zidom, ki bo slej ko prej popustil drseči nogi plaza s strmine in zasul cesto z ruševinami stare lesene hiške vred, ki je bila že pred dvema desetletjema iz tega razloga predvidena za rušenje, a se ni zgodilo. Vztrajna moč narave in časa bo nekega dne kaznovala nedolžne ljudi, ki sedaj nimajo pojma o nekem opornem zidu, ki je razpokan in popušča plazu.
Od kod bo vlada tedaj vzela denar za sanacijo plazu, popravilo ceste in odškodnino nedolžnim? Iz zavarovalnice? Bo le ta spregledala zavestno malomarnost vzdrževalca ceste?
Pozabiti ne smemo na tvoj kronični revnatoidni cestitis, ki si ga podedovala od matere — stare Partizanske ceste.
Bolečin in neznosnega smradu bi te rešili le z ureditvijo kanalizacije v naselju in ob cesti. Volja krajanov, da delo vzamemo v svoje roke so nekaterim ne sliši prepričljivo. Čeprav je dokaz naše delavnosti toplovod in kabelska TV v naselju.
V izogib dejstvom je kratko opravičilo Izvršnega sveta SO Velenje, da ni denarja. V program in finančni načrt sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za 1. 1992 ste stlačili zanemarjeni prenos problematike pri reševanju cestno prometne infrastrukture na upravni organ pristojen za promet in ji odmerili skupaj z ostalimi komisijami za delo s podjetji in krajevnimi skupnostmi le 72.000,00 SLT. Ta vsota je devetina skupnih stroškov celotnega finančnega načrta SPV in njen namen risanja obljub si boste lažje razložili s primerjavo, da je Komisiji za informiranje in propagando namenjenih 160.000,00 SLT. Bojimo se, da občani ne bodo dovolj poučeni o dejanskih posledicah, ki izhajajo iz takega programa in skopega finančnega načrta, pa ga bodo sprejeli kot mačka v ža-klju. Spoštovani gospod sekretar
Sveta za preventivo in vzgojo Peter Kosi, prav vi bi morali najbolje poznati in razumeti naše težave, zato smo ogorčeni nad vašo očitno ignoranco občinskega in seveda tudi našega problema. Želimo si, da vaš program in finančni načrt ne bi bil sprejet v skupščini, ter da bi vaše delovno mesto opravljal sposobnejši človek.
V času, ko je življenjski standard prebivalstva pod mejo socialne vzdržljivosti, ste lahkomiselni in neodgovorni.
Krajani Straže
Samodisciplina,
osrečujoča
pustolovščina
Nekje sem prebrala: »Samodisciplina je učenje, kako početi nenavadne stvari.« Precej diši po pustolovščini? Kar tudi je — (za vas mlade). Če pomisliš — namesto, da bi danes odšel k prijatelju na klepet ali zavil z veselo družbo v lokal — odšel v Dom za varstvo odraslih. (Kjer preživljajo starejši ljudje večer svojega življenja). Na obisk. K neznani zapuščeni osebi, ki nima več svojcev, da bi jo obiskovali. — Nič ne maraj, če te bo ljubezniva starejša ženička, ko ji boš ob pozdravu podal roko; od začudenja razširila oči in več-desetkrat vprašala: »Od kod pa ste? — Od kdaj me pa poznate? In že v naslednjem trenutku pozabila, kaj je povedala. Nič ne maraj. Trenutek, ki si ga podaril, ji je razsvetlil obličje, kot bi posijal dro-ban sončni žarek v njeno pusto življenje. Ali osebo, ki se te bo s hvaležnostjo zapomnila, in ko boš odhajal, bo tvojo pot spremljala njena molitev.
Nenavadna stvar je tudi v tem, da se premagaš. Pregovor: »Človek, ki premaga samega sebe, je močnejši kot tisti, ki premaga sovražno vojsko. Namesto, da se med postnim časom pretirano bašeš s hrano, raje misli na svojo duhovno rast! In da si mažeš svečano obleko svoje osebnosti z nevoščljivostjo. Se raje pustolovsko loti odkrivanja vrlin v sebi, ki jih tvoj bogati znanec, ki si mu tako zelo nevoščljiv — nima. Človek si in obdarovan z mnogimi darovi, le veš ne več, da jih imaš; ker jih je prerasel plevel: nevoščljivost, kletvine, laži, lenoba .. . Populi plevel!
Lenoba, ki kakor zmaj preprečuje, da bi postal z vztrajnim učenjem: priznan učenjak, priljubljen profesor, uspešen podjetnik; ali z marljivim delom: vesten delavec, športnik, ki bi ob uspehu vihrala slovenska zastava; ali postal prima človek in s svojo srčno dobroto lajšal stisko in trpljenje ljudem.
Da sem dala papirček v žep in ga nisem odvrgla, kjersibodi, tudi to je delček samodiscipline. Kadilci! — Ostanke cigaret, ki ležijo raztreseni ob poti; sicer nihče ne pričakuje, da bi si z ogorki polnili žepe? Pa vendar .. .! Človek si in ne mezeg ali zajec, ki koder hodi pušča nesnago za sabo. In še to pomisli (preden odvržeš čik na tla), da po poti hodijo tudi bitja, ki tega ne počno. Kaj ko bi omami cigaret napovedali danes tako priljubljeno stavko. Za uro, dan, teden ... Za lažjo odločitev v tej odpovedi, samodisciplini se napotite v Dom za varstvo odraslih. Kjer boste pretreseni ugotovili kako zaradi mnogo pokajenih cigaret sedaj marsikdo brez nog žalostno ždi na invalidskem vozičku. Samodisciplina (skrb za samega sebe) ta pustolovščina te med te siromake zagotovo ne bo pripeljala!
Kdo bo imel za pravičnega tega, ki greši zoper sebe? (Sir 10,29)	Adela Fece
Pljuvanje v rudarsko skledo
V Našem Času z dne 26. marca 1992 je gospod »Kr« v zvezi s stavko v RLV in ekološko sanacijo TEŠ zapisal, da mi baje v TEŠ in RLV »očitajo, da bi lahko s svoje ljubljanske pozicije in stolčka naredil tudi za zagotovitev prepotrebnega denarja malo več« in dodal, da so do rudarjev »pač prišle le besede o vztrajanju na sprejetem občinskem odloku, ne pa 'hvale', kaj so Zeleni, predvsem v obliki predsednika, za denarne garancije res naredili«. Že kar na naslednji strani istega časnika se v intervjuju s prvim možem RLV, direktorjem gospodom Avberškom lepo razkrije, kdo je stavkajočim rudarjem pihal na dušo in jih
spodbujal k takšnemu razmišljanju. Dejstvo, daje v republiškem proračunu za ekološko sanacijo TEŠ namenjenih 108 milijonov tolarjev namreč pospremi s komentarjem, »da je v republiškem vrhu veliko funkcionarjev iz vrst Zelenih, pa so vendarle uspeli izbojevati le toliko.« Njemu in podobnim zato posredujem naslednje sporočilo:
V prvotnem osnutku slovenskega proračuna za leto 1992 je bilo za ekološko sanacijo TEŠ namenjenih le 40 milijonov SLT. Tudi na moje osebno vztrajanje je ministru Tomšiču na seji vlade uspelo to številko povečati na 108 milijonov SLT, kar je 170% več. Toda tudi to je seveda le kaplja v morje. Zato je potrebno povedati, da je za ekološko sanacijo bloka IV TEŠ (ki je v celoti ocenjena na 117 milijonov DEM) Vlada Republike Slovenije na svoji 145. seji izdala poroštveno garancijo Ljubljanski banki za izpolnjevanje obveznosti TEŠ za tuje kredite v višini 70 mio DEM. Takšno poroštvo je bilo potrebno zato, ker tuji ponudniki (prijavljeni na mednarodni razpis za dobavo in montažo opreme), niso pripravljeni prevzeti kreditiranja brez poza-varovanja pri Hermesu (Nemčija), oziroma Kontrolbank (Avstrija). Toda poroštvo slovenske vlade ni postalo operativno, saj Ministrstvo za finance in LB sklepu vlade oporekata, saj naj ne bi imel zakonskega temelja. Po njihovem naj bi bilo potrebno sprejeti poseben zakon. Zaradi tega smo Zeleni Slovenije pri odločanju o proračunu vložili amandma, ki se glasi: »Ministrstvo za finance je pooblaščeno, da izda garancijo poslovni banki za dolgoročni tuji kredit, ki ga najame TEŠ za izgradnjo čistilne naprave na bloku IV v višini do 70 milijonov DEM«. Naš amandma žal ni bil sprejet v nobenem zboru, tudi v tistem ne, kjer sedi neodvisni poslanec, gospod Avberšek iz Velenja in iz RLV. Zaradi nastalega položaja sem se v petek, 27. marca, osebno pogovoril z ministrom za finance, gospodom Šešokom in z njim našel možnost, da ministrstvo vendarle izda poroštveno izjavo. O teh problemih sem se v torek, 24. marca pogovarjal tudi z direktorjem TEŠ, g. Vrtačnikom in predstavniki firme CEE, kasneje pa posebej še z ministrom za energetiko, dr. Tomšičem. S slednjim predvsem o našem, slovenskem deležu finansiranja izgradnje čistilnih naprav na bloku IV (40% celotne investicije ali 40 milijonov DEM), ki ga bo potrebno zagotoviti z ločenim zbiranjem lastne TEŠ-eve amortizacije.
Opisano je seveda le delček mojih osebnih naprezanj (v preteklem tednu) za ekološko sanacijo TEŠ. In to seveda ob dejstvu, da nisem član vlade, temveč le poslanec, ki nima nikakršnih formalnih možnosti operativnega delovanja (parlament vendarle sprejema le zakone). Domnevam in pričakujem, da bo tudi gospod Avberšek (ki se rad razglaša za bolj zelenega od zelenih) publiki (tudi stavkajočim v RLV) ob priliki pojasnil, kako se je on kot poslanec v republiškem parlamentu doslej zavzemal za ekološko sanacijo TEŠ. Da bo naprimer pojasnil, kakšen amandma je doslej vložil zaradi TEŠ, oziroma koliko sredstev je uspel doslej izbojevati za ekološko sanacijo TES.
To bo po mojem mnenju potrebno storiti, saj je sicer vodstvo RLV kar primerno aktivno pri reševanju problemov onesnaženega zraka in premalo plačanih rudarjev. Tudi tako, da je RLV (kot lastnik večinskega deleža v firmi GOST) investiral v gradnjo teniške hale ob jezeru (hale, ki še danes nima veljavnega lokacijskega dovoljenja). Investicija je verjetno temeljila na domnevi, da bodo stavkajoči rudarji ob majhnih plačah radi zastonj in na pokritem igrišču (boljši zrak pač) igrali tenis v hali, ki je bila zgrajena z njihovim denarjem. Toda ta domneva se bo verjetno in na žalost izkazala za napačno. Tenis bodo v pokriti hali igrale predvsem gospe in gospodje. To jim seveda od srca privoščim, toda med to kraljevsko zabavo se bomo Zeleni z vsemi ljudmi dobre volje in z vsemi močmi naprezali, da Šaleško dolino očistimo strupenih plinov. Seveda ne na račun slabšega življenja rudarjev in njihovih družin. Moč šoštanjskih megavatov je prevelika, da bi račun plačali rudarji in zaposleni v TES. Plačala ga bo vsa država, predvsem pa veliki porabniki in notorični neplačniki električne energije. Zato tisti, ki želijo na vrat na nos spremeniti sklep občinske skupščine, na debelo pljuvajo v skledo teh istih
rudarjev in njihovih družin. V igri so velike reči za »male« ljudi. Zato na koncu še klic tistim, ki ste prizadeti zaradi umiranja gozdov in strupenega zraka: ZELENI smo in bomo z vami. Z vsemi močmi! Vane Gošnik
»V imenu ljudstva«
Tako je do nedavnega pisalo na vseh sodnih odločbah in še kje. To naj bi pomenilo, da obsodbo zahteva ljudstvo, sodniki pa so le zgolj, orodje, ki izvršujejo voljo ljudstva. Da komunistična praksa še ni presežena zgovorno dokazuje med drugim tudi zadnja splošna stavka, ki jo je organiziral in vodil Semolič v imenu Svobodnega sindikata. Po nekaterih podatkih je bila stavka od strani Semoličevih pristašev delavcem zaukazana pod grožnjo odpustitve iz delovnega razmerja, če odklonijo sodelovanje. Ali je stavka presegla zakonske okvire in dovoljeno mejo (izklop elektrike, blokada cest) naj ugotovijo pristojni organi. Da pa je bila izsiljena in politične narave, je zdaj vsakomur jasno, o tem ni dvoma. To, s svojo soglasno podporo stavki dokazujejo tudi predstavniki tistih strank, ki so izšle iz negdanje ZK, kakor tudi sam Semolič, ki pravi, da če vlada ne more izpolniti zahtev stavkovnega odbora, pa naj odstopi. Ravno za to slednje gre. Pri tej stavki je šlo vsaj za dve stvari: Prvo, zrušiti predsednika vlade in drugo, da bi priviligiranci iz prejšnjega sistema postali še bolj bogati, delavci pa seveda tudi zato in zaradi stavke izpadlega dohodka, še bolj revni. Pričakovati je, da se bodo izsiljevanja in pritiski nadaljevali vse dotlej, dokler ne bo večina delavcev prevaro odkrila, vedoč, da je pogoj za višje plače in s tem višji standart predvsem večja storilnost, ki pa jo pogojuje tudi delovna vnema in zavest.
Če bi Peterletovi kritiki imeli za obtožbe proti njemu tudi dokaze, že zdavnaj bi ga odstranili, težava zanje je pač v tem, ker so vse obtožbe proti njemu zlonamerno izmišljene. Človek se vpraša, odkod in zakaj toliko podtikanj in laži, ki izvirajo iz zlobe in sovraštva.
V imenu ljudstva nastopajoči partijski »orkester«, ki ga vodijo znani in majn znani »derigenti« iz raznih kabinetov in z množico nastopajočih novinarjev, ki z redkimi izjemami, avtomatsko delujejo, kot natančno programirani in uglajeni roboti, z zvestim in vdanim služenjem nekdanjemu partijskemu diktatu ima za cilj: ustvariti čimvečje nezadovoljstvo in zanetiti revolt ljudskih množic proti Peterletovi vladi, odnosno proti gospodu Peter-letu. Pozabljajo pa, da se bo ta revolt prej ali slej obrnil proti njim, ki so ga zanetili. Kar kdo seje, to bo tudi žel. Nezaslišana je predrznost, da hočejo odgovornost za vse posledice neera-zumno visokih zadožitev, za nenamensko in nesmiselno porabljen denar in posledice mnogih zmot in zablod prejšnjih oblast-
nikov naprtiti gospodu Peterletu. V ta namen obstoječe gospodarsko razsulo, v katerega so nas prav prejšnji oblastniki pripeljali, sedaj z zaviranjem in blokado sprejetja lastninske zakonodaje se poglabljajo. Bolj, kot se Peterle s svojimi sodelavci trudi potegniti voz zavoženega gospodarstva naprej, bolj silovito sile opozicije zavirajo in vlečejo nazaj ter kličejo na pomoč Semoličev, Svobodni sindikat.
In na vse to si privoščijo še poslastico z izivalnim pozdravom novinarke radija: »Dober dan revščina, dober dan žalost«.
Ivan Glušič Mozirje
Grilovi iz Metleč pri Šoštanju še enkrat
Ni dolgo tega, ko je izšel članek v časopisu NČ pod naslovom ZAKAJ VEDNO PRAV MI? Avtorju članka se za prvo predstavitev problema najlepše zahvaljujem. Veliko krajanov v neposredni bližini toplifikacije Metleč, ki še kako poznajo ta problem je sprejelo članek zelo pozitivno in dobronamerno. Večkrat sem se vprašal, ali je sploh mogoče, da se v naši demokratični družbi zgodi kaj takšnega, da se pri reševanju pomembnih problemov v KS (kar toplifikacija nedvomno je) uporablja dvojna merila za krajane. Posledica tega je, da bodo ekološko in ekonomsko pridobitev uživali le tisti, ki so BLIŽE PRIMARNEMU VODU. Ostanejo torej le sanje in upanje gospodarja FRANCIJA na prihajajoče mlade organizacijsko sposobne ljudi. S tem zapisom ne želim podcenjevti gradbenega odbora toplifikacije Metleč, njihovega dela na terenu, niti njihovih odločitev. Moj namen je, da opozorim tiste odbore, predvsem pa njihove PREDSEDNIKE, ki jih ta preizkus še čaka, da pravočasno (na samem začetku) razumno in pošteno preprečijo slabo voljo in medsebojno sovraštvo med sosedi in krajani. Že med samim potekom te akcije je velilVo ljudi v neposredni bližini bilo pripravljeno prostovoljno pomagati tudi z iastnim fizičnim delom. Njim in obenem tudi gospodu iz Velenja se zahvaljujem, ker je po objavljenem članku bil pripravljen prispevati 60 m železnih cevi. Ker se tudi sam počutim poraženega pri vseh teh prizadevanjih, sem se odločil, da stvari predstavim tako, kot so se v praksi realizirale.
Gospodar FRANCI bi moral (zaradi organizacijske nesposobnosti nekaterih članov gradbenega odbora) za iindividualni priključek plačati 700.000 SLT, ostali pa 25.000 SLT za priključek.
ZAKAJ TAKO IN KOMU V KORIST, pa dajem v razmišljanje sedanjim in bodočim mladim gospodarjem.
RAJKO ZALEZNIK
JO	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
NOVE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. aprila 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
letne mesečne
	obrestne mere	obrestne mere
Tekoči računi občanov	97,79 %	5,75 %
Žiro računi občanov	97,79 %	5,75 %
Hranilne vloge na vpogled	97,79) %	5,75 %
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	311,32%	12,29%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	318,86%	12,45%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	326,41 %	12,62%
Depoziti, vezani od 30 do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SLT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT -	depoziti nad 100.000,00 SLT	288,67 % 292,45 % 296,22 %	11,77% 11,85% 11,94%
Depoziti, vezani nad 3 mesece -	depoziti do 50.000,00 SLT -	depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT -	depoziti nad 100.000,00 SLT	288,67 % 292,45 % 296,22 %	11,77% 11,85% 11,94%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	299,99 %	12,03%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	311,32:%	12,29%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	352,83 %	13,17%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	405,65 %	14,20%

ČETRTEK
2. april
10.00 Program za otroke. 10.00 Pe-denjžep. 10.30 Japonske pravljice. 11.00 Šolska TV, pon. 11.00 Boj za obstanek: Resnična zgodba o gospodu Voluharju. 11.25 Angleščina, Follovv me, 44. lekcija. 11.45 Mleko in mlečni izdelki. 11.55 Zakaj konje podkujejo. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Super babica, angl. naniz., 12/13. 17.40 Živ žav. 18.35 Že veste ... svetovalno-izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Razvedrilno, kontaktna oddaja. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Plesni nokturno: A. Weingerl— M. Sevnik: Prepričevanje. 23.20 Sova: Razrednik, amer. naniz., 19/22; Poirot Acjthe Christie, angl. naniz., 1/10; Šlrigen, japonska nadaljevanka, 3/12.
IV \|l M SI II /
15.55 Sova, pon.; Krila, amer. naniz. 9/15; Coplan, franc. naniz, 10/10; Ves svet je oder, angl. dokum., 5/13. 18.00 Regionalni programi—Koper. Slovenska kronika. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Kviz. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Umetniški večer: Hello, Actors studio, 1. del in oddaja. 23.30 Yutel.
8 35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Glasba, risanka.
9.10 Španska armada, tuja dokumentt-narna serija, pon. (3/3). 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk: Pri-rodoslovje. 11.05 Smogovci, serija za otroke, pon. (4/23). 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (26/56). 12.00 Poročila. 14.10 Spustili ste, poglejte. 15.30 Iz vaše knjižnice; Ivan Gundulič, pesnik za vse čase. 16.00 Poročila. 16.15 Risani film. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo dalje, družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Izložba znanstvenih knjig. 18.40 Santa Barbara, serijski film. 19.28 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 3 2 1, kviz (9/21). 21.05 Spekter. 22.05 Dnevnik 2. 22.25 Jazz tirne. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.) 9.30 Dežela in judje. 10.00 TV v šoli: Od Rima do Rena. 10.30 Isadora, angl. film, 1968 (Vanessa Redgrave, James Fox). 12.35 Dišave življenja: Indija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.?5 Čudovita leta, serija. 14.00 S telesom in dušo, serija. 14.45 Mesto ob ledenih gorah (Grenlandija). 15.05 Muppet Bobies, risanka. 15.30 Am, dam, des: Škarje in nitka. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Supergran. 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Bu-lowbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Cirkus jutrišnjega dne, mednarodno tekmovanje mladih cirkuških artistov v Parizu. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Tovarna oficirjev, 2. del nemškočeškega filma, 1988. 0.30 FBI, kriminalna serija. 1.15 Čas v sliki.
UTtl lTSIVi TV
SAT 1
8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Sin brez domovine, ponovitev filma. 10.40 Bo-oker, pon. 11.35 Kolo sreče. 12.15 Besedna igra, pon. 12.40 Tip dneva. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev v raj, serija. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna plat pravice, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor, nova aktualna oddaja v živo. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Mamilo coldfire, akcijski, 1989 (Wings Hauser, Kamar
Reyes). 0.50 Aktualno, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara (756) 14.20 Springfieldova zgodba (1441). 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street 20.15 Zvezde in oboževalci. 21.25 Klic v sili, dramatične reševalne akcije. 2.20 Nasilje na šoli (Three 0'Clock High), akcijski, 1987 (Richard Tyson). 24.00 Služba v Vietnamu. 1.45 Cona somraka. 2.10 Moj brat — lopov, akcijski, 1962 (Eva Marie Saint, VVarren Beatty).
PETEK
3. april
10.00 Program za otroke. 10.00 Legende sveta, 11. epizoda kanadske nanizanke. 10.30 Jelenček, pon. serije HTV, 6/13.11.00 Po sledeh napredka, pon. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer, pon. 14.20 Hello, Actors studio, 1. del. 16.20 Gospodarska oddaja, pon. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Program za otroke: Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 R. Giorda-no-E. Monk: Bertinijevi, nem. nadaljevanka (5/10). 21.15 E* libris. 22.05 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Huxtablo-vih, 36. epizoda amer. naniz.; Poirot Agathe Christie, angl. naniz. 2/10; Private liles of J. Edgar Hoovvard, amer. film.

15.50 Sova, pon.; Razrednik, angl. naniz., 19/22; Poirot Agathe Christie, angl. naniz., 1/10; Šingen, japonska nadalj., 3/12. 18.00 Regionalni pro-gram-Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Jazz in blues. 20.00 Koncert orkestra SF, prenos 1. dela. 21.00 Večerni gost. 21.50 Odprt termin. 22.20 Dobrodošli. 22.50 Alternativni program: Studio City. 23.50 Yutel.
Mit
8.35 TV koledar. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.00 Tuja dokumentarna
serija, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence 00 5. do 8. razreda. 11.05 Zdrav duh v zdravem telesu. 11.35 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 16.15 Veni vidi. 16.25 Poročila v angl. jeziku. 16.30 Gremo dalje., družinsko popoldne. 18.00 Poročila. 18.10 Alpe, Donava, Jadran. 18.40 Santa Barbara, serijski film. 19.28 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 V velikem planu. 21.30 Ekran brez okvira. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila.
PA TJ
Človeški glas. 10.15 TV v šoli: Kako nastaja knjiga. 10.30 Ne sveti zemlji, amer. film, 1983 (Tim Intire, Mindi Mil-ler). 12.05 Popaj, risanka. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Čudovita leta, serija. 14.00 S telesom in dušo. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika: Lovci in zbiralci, risanka. 15.30 Am, dam, des: Skobeljnik in žaga. 15.55 Strelovod. 16.05 Supergran. 16.30 Niki kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Bulovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Sladoled na palčki, izraelski film, 1977. 23.05 Večerni šport. 23.40 Gas-Oil, francoski čb ganstrski film, 1955 (Jean Gabin, Jeanne Moreau). 1.05 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.30 Jeannie. 9.05 Vrnitev v raj. 10.00 Temna stran pravice, pon. 10.55 Ulrich Meyer: Ugovor, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila (Dieter Kronzucker). 19.20 Kolo sreče (Peter Bond). 20.15 Rocky II. boksarski, 1978 (Sylvester Stallo-ne). 22.25 Obsedenec, klasični, 1960 (Marlon Brando, Kari Malden). 1.00 Vroča bedra, erotični, 1989.
RTL PLUS
9.00 Oče Murphy. 9.50 Bogat in lep. 10.15 dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.20 Trop črnih ovc. 20.15 Tropical heat, serija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Nogomet. 23.05 Tutti frutti. 0.10 Zgoraj brez, spodaj jeans, erotični. 1.25 Ognjeni ocean, akcijski, 1986.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon.). 8.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli:
SOBOTA 4. april
8.25 Angleščina, Follovv me, 43. lekcija, pon. 8.50 Izbor: 8.50 Radovedni Taček: Časopis. 9.05 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, pon. 14.00 Večerni gost: Stane Stanič, pon. 14.50 Razvedrilno kontaktna oddaja, pon. 16.00 Tednik, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Šolanje Toma Brovvna, angl. film (čb). 18.30 Alf, 68. epizoda amer, naniz. pon. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 20.30 Razvedrilno-kon-taktna oddaja. 21.35 Delo na črno, amer. naniz. (10/10). 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Murphy Brovvn, 18. epizoda amer. naniz; Poirot Agathe Christie, angl. naniz., 3/10; Six against the ročk, angl. film; Nočne ure, 3. epizoda amer. varietejskega programa.
16.15 Sova, pon.; Pri Huxtablovih, 36. epizoda amer, naniz; Poirot Agathe Christie, angl. naniz., 2/10. 17.30 Da ne bi bolelo. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Videomeh, 66. oddaja. 19.00 Kremenčkovi, 5. epizoda amer. risane serije. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Orca, amer. film. 22.05 Umetniški altermativni program. 23.35 YUTEL.
8.30 Poročila. 8.45 Glasba. 8.55 Horoskop, pon. 9.15 Priče preteklosti: Po sledeh motornega kolesa. 9.30 Martin Luther King, tuji dokumentarni film, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola: Pi-xel. 11.05 Oddaja za otroke. 12.00 Poročila. 12.05 Oddaja resne glasbe. 13.05 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spustili ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasba. 16.30 Poročila v angl. jeziku. 16.35 Denver, poslednji dinozaver, risanka, pon. (3/21). 21.00 Istrske teme, oddaja narodne glasbe in običajev (4/6). 17.30 V iskanju za izgubljenim časom. 18.00 Poročila. 18.10 V registraturi, dramska serija, pon. (8/9). 19.28 Nocoj. . . 20.05 Vi in vaš video. 21.30 Dnevnik 2. 21.55 Nogometno prvenstvo Hrvaške. 23.00 Slika na sliko. 23.30 Glasba. 23.40 Poročila v nem. jeziku. 23.45 Poročila v angl jeziku. 23.50 Horoskop. 23.55 Poročila.
M TJ
9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka (pon.) 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Če ločitev, tedaj ločitev, češki film, 1982 (Jean Censky, Veronika Zilkova). 12.20 Zgodovina glasbe, risanka. 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Agatha, nehaj moriti, nemška kriminalna komedija, 1960 (Johanna von Koczian, Klausjurgen Wussow). 15.10 Burleska (čb). 15.25 Magične minute. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Novice iz račje vasi, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Praksa Bulovvbogen, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Vroče strani. 22.05 Zlata dekleta, serija. 22.30 Melodija smrti, italijanski western, 1972 (Rod Steiger, James Cobum). 0.55 Čas v sliki. 1.00 Ognjena glava, amer. čb film. 1932 (Jean Harlovv, Chester Morris). 2.15 Poročila (teletekst). 2.20 Ex libris.
SATELITSKA TVI
SAT 1
6.00 Otroški spored: Bobby, Batman, Zorro. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Od srca do srca. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni magazin. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.10 Tarzanov zaklad, pustolovski, 1941 (Johnny We-issmueller). 16.45 Živalski svet. 17.15 Skrita kamera, nova nadaljevanja. 17.45 Besedna igra (M. Krueger)
18.15 Od srca do srca. 18.45 Poročila.
19.20 Kolo sreče. 20.15 Nenavadna grofica, kriminalka, 1961 (Lil Dagover, Joachim Fuchsberger). 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Dekleta, mlada in željna, zabavni, 1982 (Richard Allan). 0.25 Vroča bedra, erotični, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.15 Klack. 10.05 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan. 11.00 Dino, Rude Dog, Spiderman. 12.35 Michel Aillant. 13.05 Želve. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.35 Adam 12. 15.05 Bunte. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Kasan-drin most, vojna drama, 1976 (Sophia Loren). 22.05 Za smeh. 23.00 Klic ljubezni, erotični, 1983. 0.30 Bora, Bora, erotični, 1969. 2.00 Magazin za moške.
XXXXWVVVVWWVWSWWWWUI H H H H H H * W K WWWM«MMI#UUUUUI H M M M M M M tfVVWWWWUUiiouM»vyvww^^	■ -.
NEDELJA
5. april
MTOMMM
8.40 Program za otroke. 8.40 Živ žav. 9.35 Super-babica, angl. naniz. 12/13. 10.00 Zvoki tamburic. 4. oddaja. 10.30 Komu gori pod nogami, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, pon. amer. serije. 12.40 Videomeh, pon. 66. oddaje. 13.55 Batman, pon. amer. filma. 16.00 P. Yeldham: Kapitan James Cook, angl. nadalj, (6/8). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Drop out hather, amer. film. 18.40 TV mernik. 18.55 Risanka. 19.20 Loto. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Podarim dobim, finalno žrebanje. 22.15 Festival Daljnega vzhoda, avstral. dokum. serija, 1/6. 23.05 Dnevnik 3. 23 35 Sova: Ko se vname star panj, angl. naniz., 12/13; Poirot Agathe Christie, angl. nadalj., 4/10.
Vzhodni Afriki: Veliki jarek, 2. del: Življenje iz pepela. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme v prihodnjem tednu. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Jentl, amer. film, 1983 (Barbara Streisand, Mandy Patin-kin). 15.20 Sonce na mizi: Zelenjavna juha. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Deklica z mesta, serija. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Rosanne, serija. 18.30 Praksa Bulovv-bogen, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Spori. 20.15 Zadnji kitajski cesar, tv film v štirih delih, 3. del. 21.15 Glas islama. 21.20 Prawy: Wagner kot pesnik, odlomki iz Wagnerjevih oper. 22.05 VVagner: Rensko zlato, opera. 0.30 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
mmmsmm-SAT1
16.00 Sova, pon.; Murphy Brovvn, 18. epizoda amer. naniz ; Poirot Agathe Christie, angl. naniz., 3/10. 17.20 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 San Remo '92. 20.30 Ga-laktična Odiseja, japonska dokumentarna serija, 1/8. 21.20 Dekalog, poljska naniz. (6/10). 22.10 Športni pregled. 22.30 Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu, posn. gledal, predstave SNG Maribor. 0.10 Yutel.
tHDV t)

8.35 TV koledar. 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon. 11.00 Oddaja resne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.05 Eku-mena. 13.30 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor in Slika na sliko. 14.30 Poročila. 14.45 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 15.05 Risanke. 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila v angl. jeziku. 17.05 Potopis. 17.35 Iz Zagreba z ljubeznijo. 18.00 Poročila. 18.10 Tuja dokumentarna serija. 19.05 Dopolnitev. 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Sedma noč. 21.30 Tuja dokumentarna serija. 22.20 Šport. 23.25 Dnevnik 2. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila.
tammiibi
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura! 9.30 Kulturni zaitrk. 10.15 Divjina v
6.00 Otroški spored: Neon Rider. Batman, Zorro, Drops. 11.00 Nenavadna grofica, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.05 Družina Addams, serija, 1964. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.10 Črni blisk, serija. 1990 (Mickey Rooney). 15.35 Mala po-tepuhinja, prvi del, 1991 (Mickey Daniels). 17.15 Usnjena nogavica, pustolovski, 1957 (Lex Barker. Rita Moreno). 18.45 Poročila 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Visokost vas bo sprejela, nemški film, 1954 (Jans Soehnker), 22.00 Novice. 22.10 Pogovor v stolpu. 23.30 Poročila. 23.45 Ho-gan, serija. 0.15 Klasiki roka, 1991 (Tina Turner, Rod Stevvart, Phil Collins).
RTL PLUS
6,00 Peter Pan, risanke. 8.00 Za otroke. 9.20 Starfight, znanstveno-fantasti-čni, 1985 (Lance Guest). 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 12.35 Major Dad. 13.10 Moj oče zunajzemljan. 13.35 Munsterjevi, Ultraman. 14.30 Policijsko poročilo. 15.00 Mačka iz vesolja, Disneyev film, 1977 (Ken Berry). 17.30 Reportaža o formuli ena. 18.00 Formula ena v Braziliji, prenos. 19.45 Poročila. 20.15 Sanjska poroka. 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Play-boy Late Night. 23.25 Ljubezenske ure. 23.55 Formula ena. 0.20 Kanal 4 1.15 Mejna patrola, kriminalka, (Jack Nicholson).
PONEDELJEK
6. april
9.20 Program za otroke. 10.20 R. Gi-ordano: Bertinijevi, pon. nem. nadalj. (4/10). 11.00 Tv mernik, pon. 11.15 Forum, pon. 11.30 Utrip, pon. 11.45 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 15.10 Podarim dobim, finalno žrebanje, pon, 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Struna. 17.25 Jelenček, serija HTV (9/13). 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Državnik novega kova, angl. naniz. (1/14). 21.05 Dokumentarec meseca. 21.45 Stanko Vuk-Tone Partljič Jože Babič: Tako srečen bi bil (monodrama v interpret Toneta Kuntnerja). 22.55 Dnevnik 3. 23.30 Sova: Poirot Agathe Christie, angl. naniz. 5/10; Zvezdne steze, 14. epiz.amerc. naniz.
15.50 Sova, pon.: Ko se vname star panj, angl. naniz. 12/13; Poirot Agathe Christie, angl. naniz., 4/10. 17.30 Športni dogodek, pon. 18.00 Regionalni program. Slovenska kronika. 18.10 Festival Daljnega Vzhoda, avstral. dokum. serija, 1/6. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Kviz. 20.30 Made in Slovenija. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Mož, ki je preveč vedel, angl. film (čb). 22.50 Umetniški eksperimentalni program: Talk shovv. 23.20 Yutel.
1980
ffij ' ]
10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli. Predmetni pouk. Programm za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Lutkarska serija. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (22/56). 12.00 Poročila. 12.05 Serijski film, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz tujih HTV. 16.30 Tuja dokumentarna serija. 17.15 Poročila v angl. jeziku. 17.15 Poročila v nem. jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Tuja dokumentarna serija. 18.35 Serijski film. 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet športa. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 Operni ciklus. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku.
XI
10.00 TV v šoli: Kako nastane film. 10.15 TV v šoli: Energija. 10.30 Ognjena glava, amer. čb film, 1932 (Jean Harlovv). 11.45 Kozorog. 12.00 Nočni studio: Reforma avstrijskih visokih šol? 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Tisoč mojstrovin. 13.45 Akcija Noetova barka, 7. del: Težave z bobrom. 14.15 S telesom in dušo, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Hol-gersson, risanka. 15.30 Am, dam, des: Kako plava ladja? 15.55 Nasveti za otroke. 16.05 Otroci se pogovarjajo z uglednimi osebami. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.56 Današnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Bu-lovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalna serija. 22.10 Zaroka gospoda Hireja, francoska kriminalka" 1989 (Michel Blanc, Sandrine Bonnaire). 23.30 M kot Mozart. 24.00 Rapsody in Blue. 0.15 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Visokost vas bo sprejela, ponovitev filma. 10.40 Pozor, kamera. 11.10 Čudoviti svet živali. 11.45 Kolo sreče. 12.25 Kino. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20 15 Dr. Kulani, sin z otoka, serija. 21.15 Jaz imenujem to ljubezen (lt's My Turn), romantični, 1980 (Jill Clay-burgh, Michael Douglas). 23.00 Poročila. 12.10 Magazin. 23.55 Kanal 4.
RTL PLUS
9.00 Takojšnje življenje, nova serija. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dtfoboj. 12.30 Opoldanski magazin (Michael Pohl, Milena Prera-dovič). 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Koale obtožujejo, dokumentacija. 21.10 Modra kri, veseloigra v treh dejanjih. 22.40 Kulturni magazin. 23.10 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Skrivnostna noč, kriminalka, 1987.
TOREK
7. april
9.10 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Da ne bi bolelo, pon. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, pon. 12.00 Poročila. 15.10 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Mož, ki je preveč vedel, pon. angl. filma. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Alf, 69. epizoda amer. naniz. 17.35 Ex libris, pon. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 J. Mortimer: Nenavadno poletje, angl. nadalj. (2/4). 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Chelmsford leta 123, angl. naniz., 6/7; Poirot Agathe Christie, angl. naniz. 7/10; Glasbeni utrinek: J. Stra-uss: Romanca št. 1. OP. 243,1. oddaja.
iiiiiviiiiiiiiiiii
15.45 Sova, pon.; Poirot Agathe Christie, angl. nadalj. 5/10; Zvezdne steze, amer. naniz. 14/26. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi—Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik TV Sarajevo. 20.30 Maja vam predstavlja. 21.30 Omizje, kontaktna oddaja. 23.30 Svet poroča, pon. 0.10 Yutel.
8.35 TV koledar. 9.00 Tuja dokumentarna serija, pon. 10.0 Poročila. 10.50 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11 05 Mali veliki svet. 11.35 Dragi John, humoristična serija, pon. (23/56). 12.00 Poročila. 12.05 Serijski fim, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz Slika na sliko. i4.10 Spregledali ste, pcgiej-te 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.30 Malavizi-ja. 17.15 Poročila v angi jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Izobraževalni program. 18.35 Serijski film. 19.25 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Živa v živo. 21.50 Lepa naša. 22.20 Glasba. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angl jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku. 23.55 Poročila.
Si
x TJ
10.00 TV v šoli: Marija Terezija in njen čas. 10.15 TV v šoli: Poklici z rastlinami in živalmi. 10.30 Moj dedek je genialen, franc. film, 1987 (GuY Bedos, Marie Laforet). 12.00 Popaj, risanka. 12.05 Športna arena (pon ). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Čudovita leta, serija. 14.00 S telesom in dušo, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: Kako letijo letala? 15.55 Detektivi okolja. 16.05 Otroci iz Bullerboja, otroška serija. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17 00 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Praksa Bulovvbogen, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Igre življenja, 10. del: Sporazumevanje med živalmi. 21.00 Pogledi od strani. 21.08 TV živali. 21.15 Zarota Camerena, ameriška srhljivka v treh delih, 1989 (Steven Bauer. Elizabeth Pena), 1. del. 22.45 Naš mož v Havani, angl. čb film, 1959 (Alec Guiness, Maureen 0'Hara). 0.25 FBI, serijska kriminalka. 1.10 Čas v sliki.
SATELILSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Jaz imenujem to ljubezen, ponovitev filma. 10.35 Dr. Kulani, pon. 11.30 Kolo sreče. 12.15 Potovalni kviz. 12.35 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver (Linda Hamilton). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zlata parada narodne glasbe. 21.15 08/15, prvi del vojnega filma, 1954 (Joachim Fuchberger). 23.10 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 23.40 Poročila. 23.50 Na begu. 0.45 Lepotica in zver.
RTL PLUS
9.00 Cas v sliki. 9.05 Roseanne, serija (pon ). 9.30 Angleščina za začetnike.
6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo: Umor v bistroju, kriminalka, 1976. 21.40 Explo-siv, politični magazin. 22.50 Zakon v L.A. 23.50 Poročila. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Maska za smrt, kriminalka, 1987.
SREDA
8. april
l> \l OIMIV I
8.40 Program za otroke: Geniji in ge-nijalci, Igrana serija (5/8). 9.30 Dro-bosnjak: Igra o Izgubljenem sinu, pon., predstava SNG Maribor. 11.10 J. Mortimer: nenavadno poletje, pon. angl. nadalj. (2/4). 12.00 Poročila. 16.00 Potovanja, angl. poljudnoznanstvena serija, 9/9.17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 FIlm tedna: Le sixieme doigt, franc. film. 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 7/7. 23.35 Sova: Krila, amer. nanlz. 10/15; Poirot Agathe Christle, angl. nanlz. 7/10; Ves svet je odere, angl. dokum. oddaja, 6/13.
IV \l < VI SI I V /
15.40 Osmi dan, pon. 16.30 Sova, pon. Chelmsford leta 123, angl. naniz., 6/7; Poirot Agathe Christie, angl. naniz , 6/10; Glasbeni utrinek; J. Strauss: Romanca št. 1, op. 243, 1. oddaja. 18.00 Regionalni programi — Maribor Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Kviz. 20.30 Športna sreda. 22.30 Koncert v režiji A. Marthelerja: W. A. Mozart: Klavirski koncert v G-duru, 1. oddaja. 23.50 Yu-tel.
mm
8.35 TV koledar. 9.00 Tuja dOKumen-tarna serija, pon. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence 3. in 4 razreda. 11.00 Konferenca za tisk vlade R Hrvaške. 12.00 Poročila. 12.05 Serijski film, pon. 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor Slika na sliko. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Šolski program. 17.05 Risanke. 17.15 Poročila v angl. jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Družinske teme. 18.35 Serijski film. 19.25 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Emisija resne glasbe. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v angl. jeziku. 23.50 Poročila v nem. jeziku.
12.05 Nadomestek, risanka. 12.15 Reportaže iz tujine. 14.00 S telesom in dušo, serija 14.45 Moda, osebno. 14.55 Razvedrilo: Divja voda. 15.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Ribnik z lokvanji, lutke. 15.55 Dobro glej! 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Otroci iz Bulleruja, otroška serija. 16.30 Mini klub. 16.55 Telestik. 17.00 Spored po željah. 17.56 Nocojšnji spored. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Praksa Bulovvbogen. zadnji del serije. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.01 Šport. 20.15 Grad na Tirolskem, nemški film. 1957 (Erika Remberg, Karlheinz Bohm). 21.45 Pogled od strani. 21.55 Novo v kinu. 22.00 Model in vohljač, serija. 22.50 Usodno prijateljstvo, franc. film, 1978 (Geraldine Chaplin, Jacques Perrin). 0.25 FBI, kriminalna serija. 1.10 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.30 Jeannie. 9.05 08/15, ponovitev 1. dela. 10.45 Narodna glasba, ponovitev. 11.45 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse (Jorg Draeger). 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Divje vode, domovinski, 1962 (Hans von Borsody, Marianne Hold). 22.10 Akutno, afere, analize. 22.45 Schreinmakers v živo. 23.45 Poročila 23.55 Bolj mrtev kot živ, vestem, 1967 (Alex Cord, Arthur Kennedy).
Srečanje planinskih društev
Planinsko društvo Gornji Grad je konec marca organiziralo 13. tradicionalni meninski veleslalom, MENINA '92. Organizatorju je tekmovanje tokrat kljub slabemu vremenu — snežiti je pričelo že ponoči ter gosti megli — brez ponovne predstavitve le uspelo speljati do konca.
Za tekmovalni del je bilo prijavljenih 92 tekmovalcev, razdeljenih v 9 kategorij. Tekmovanja so se udeležila naslednja planinska društva: Gornji Grad, Luče, Rečica in Mozirje. Tudi letos so se meninskega veleslaloma udeležili planinci Tuhinjske doline.
Ekipno je najboljši rezultat doseglo PD Gornji Grad pred Tuhinjem ter Lučami. Med ženskimi posameznicami so najboljše rezultate dosegle: v skupini I. (do 15 let) Polona Govek PD Gornji Grad, v III. skupini (nad 35 let) Anica Purnat PD Gornji Grad, v skupini IV! (25—35 let) Pavla Prislan PD Luče in v V. skupini (15 — 25 let) Edita Jeglič PD Tuhinj. Med moškimi
posamezniki je najboljši čas v II. skupini (do 15 let) dosegel Aleš Hren PD Gornji Grad, v VI. skupini (nad 45 let) Ivan Stradovnik PD Gornji Grad, v skupini VII. (35-45 let) Alojz Fortin PD Gornji Grad, v skupini VIII. (25-35 let) Jelko Suhovršnik PD Gornji Grad, ter v skupini IX. (15—25 let) Janez Presečnik PD Gornji Grad.
Dom na Menini planini je glede na zasedenost dosegel absolutni rekord, saj je poleg vseh tekmovalcev, planincev in drugih gostov, dom obiskalo tega dne še 57 tabornikov iz Ljubljane. Povedano v številkah: preko 150 ljudi, možnost nočitev pa je 60. Bilo je nekaj zapletov glede prenočišč, vendar je organizator tudi to razrešil v zadovoljstvo vseh in tako v osnovi prispeval k utrjevanju in navezovanju prijateljskih vezi planinskih društev, čemur je meninski veleslalom v prvi vrsti tudi namenjen.
M. Mija Pečnik
Pred dnevi so se na letni konferenci zbrali člani Občinske gasilske zveze in ob tej priložnosti so se spomnili svojega veterana, najstarejšega gasilca v naši dolini, Miloša Volka. Jesen življenja preživlja v Domu za varstvo odraslih in kljub temu, da je že krepko v devetdesetem letu, je še zelo vitalen. Predstavniki gasilcev so mu poleg obiska naklonili tudi nekaj daril, čestitkam pa se je pridružila tudi Gasilska zveza Slovenije. Miloš Volk, ki sam pravi, da je živel bolj za druge, kot zase, je bil izkazane pozornosti vesel, saj pravi, da mu dnevi postajajo dolgi in enolični. Še vedno pa prebere Gasilski vestnik, Delo, Vzajemnost in Naš čas in tako ostaja v stiku s svetom, ki si ga zaradi bolezni ne more več sam ogledovati. Pogreša rodni Šoštanj, pogreša ribolov in planinarjenje, pogreša složnost med ljudmi; zato pa je toliko bolj vesel, ko se ga spomnijo stari prijatelji in znanci. Čeprav ni zapustil potomcev, je v svojem plodnem življenju naredil toliko dobrega, da mu prijateljev res ne more zmanjkati!
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara (760) 14.20 Springfieldova zgodba (1445). 15.05 Dallas. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk. 22.20 Stern TV. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.30 Benny Hill. 24.00 Vietnam. 0.55 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Proga v srečo, kriminalka, 1987.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE + GORENJE POINT +
Zaradi velikega zanimanja občanov ponovno organiziramo
30-urni ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA.
Pričetek 6. aprila 92 ob 16.00 uri. Prijave in informacije
na tlf.
854-539!
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD IŠČE OSKRBNIKA ZA DOM NA MENINI PLANINI.
ZAZELJEN ZAKONSKI PAR Z LASTNIM PREVOZOM PRIJAVE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POŠLJITE DO 25. APRILA 1992.
NA: PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 63342 GORNJI GRAD
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
:. ,:•.. , i v*

Prijatelji
zborovskega
petja
Od 10. do 12. aprila bo v Mariboru prireditev NAŠA PESEM, kjer se bodo predstavili ženski, moški in mešani zbori. Na NAŠI PESMI bodo poleg domačih nastopili tudi zbori iz Hrvaške, Estonije, Avstrije, Latvije in Rusije. Na petih tekmovalnih koncertih bo nastopilo 23 zborov, na zaključnem koncertu, 12. aprila, ob 17. uri, pa se bodo predstavili najboljši.
Na 12. tekmovanje NAŠA PESEM se je prijavil tudi MePZ »GORENJE«. V nedeljo, 5. aprila, ob 19.30 prireja zbor v VELIKI DVORANI GLASBENE ŠOLE skupaj s Komornim moškim zborom iz Celja, ki se ravno tako pripravlja na to tekmovanje, koncert. Oba zbora se bosta predstavila s tekmovalnim programom.
VLJUDNO VABLJENI!
MUSIC SHOP VELENJE
Lestvica 10-ih najpopularnejših CD-jev:
1.	DANCE MAX 7 - Compi-lation
2.	SWEET HITS FORMEL EINS — Compilation
3.	MICHAEL JACKSON -Dangerous
4.	PRINCE - Diamonds and pearls
5.	GUNS'N ROSES - Use your illusion II.
6.	SHANICE — I love your smile (maxi)
7.	KLF — America: What time is love (maxi)
8.	QUEEN - Greatest hits II.
9.	NIRVANA - Nevermind 10. HIT THE DECKS - Compilation
Glasbo iz CD plošč lahko poslušate na valovih radia Velenje vsak torek ob 7.30 minut.
Rent a car
Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
Gostišče Acman
Skorno 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, od 9. marca nov delovni čas: vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 12. ure.
Trgovina s mešanim blagom
Koroška B e, Velenje Tel.: 855-988

Velenje
Oddajamo na uitrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 2. APRILA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 3. APRILA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 18.00 V imenu Sove. 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje.
SOBOTA, 4. APRILA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 5. APRILA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50. 16.50. 17.50 servisne informacije). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja.
PONEDELJEK, 6. APRILA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše.
TOREK, 7. APRILA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 8. APRILA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 19.00 Mladi mladim.
1	M	hI	M	0	1 1	1 1	1 1	I 1
Nedelja, 5. 4. ob 10. uri dopoldan IZREDNA PREDSTAVA!
V DOMU KULTURE VELENJE
JFK — ameriški, drama. Režija: Oliver Stone.
Vloge: KEVIN COSTNER, Kevin Bacon, Tommy Lee Jones Sissy Spaček. Preiskava o atentatu na ameriškega predsednika Ken-nedyja. Film, ki je ponovno pretresel Ameriko! Osem nominacij za Oskarja! Dobitnik dveh letošnjih OSCARJEV, ki jtih je dobil na proglasitvi ta ponedeljek v Hollywoodu (fotografija, montaža) REDNI KINO	;
Četrtek, 2. 4. ob 18. uri. Petek, 3. 4. ob 18. in 20. uri. KRIK V TEMI — avstral. melodrama. Vloge: Meryl Streep, Sam Neil.
Sobota in nedelja, 4., 5. 4. ob 16., 18. in 20. uri CRKNI FRED — amer. komedija. V gl. vi.: Rick Mayal, Phoebe Cates KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 6. 4. ob 20. uri KRIK V TEMI - avstral. melodrama. Vlogi: Meryl Streep, Sam Neil. Režija: Fred Schepisi. Resnična zgodba o mami, ki je pod pritiskom javnosti, obsojena na dosmrtno ječo zaradi brutalnega umora svoje hčerke, ki jo je v resnici odnesel divji pes dingo medtem, ko je cela družina taborila v priljubljenem turističnem kraju. KINO ŠOŠTANJ
Ponedeljek, 6. 4. ob 17. uri CRKNI FRED — amer. komedija NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 2. 4. ob 20. uri, petek in sobota, 3., 4. 4. ob 22 uri SLUŽABNIKI SLASTI - trda erotika. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. 4. ob 20. uri CRKNI FRED - komedija
PROGRAM FILMOV ZA APRIL
ŽALEC
3. 4., petek, MIAMI BLUS, am. kriminalka ob 20. uri, 5. 4. ned. ULIČNI POLICAJ, akcijski, ob 18. in 20. uri, II. 4., sobota GROFIČINE NESPODOBNE IGRE, trda erotika, ob 21. uri, 12. 4. ned. NA TUJ RAČUN, triler, ob 18., 20. uri, 17. 4. pet. SREČANJE Z VENERO, ob 20. uri, 19. 4., nede. MORSKE SIRENE, am. komedija, ob 18., 20. uri, 24. 4., pet. ZELENA KARTA, ob 20. uri, 26. 4., ned. KAJ BOMO Z BOBOM, am. komedija, ob 18., 20. uri, 1. 5., pet. MOŠKI ZA ŽENITEV, am. ob 20. uri, 3. 5., ned. IZZA REŠETK, am. akcijski ob 18., 20. uri.
* Svti «c »r jL~* « 6-4 -TŽ tr E»»a -fc -ji «r m *	<
-fc»	4»	j* « »	4* i.	i * *- « * «■
PREBOLD
4.	4., pet. ULIČNI POLICAJ, ob 20. uri 10 4., pet. NA TUJ RAČUN, ob 20. uri, 17. 4., pet MORSKE SIRENE, ob. 20. uri, 24. 4. pet KAJ BOMO Z BOBOM, ob 20. uri, 1. 5., pet. IZZA REŠETK, ob 20. uri.
POLZELA
5.	4., sob. ULIČNI POLICAJ, ob 20. uri, 11. 4., sob. NA TUJ RAČUN, ob 20. uri. 18. 4., sob. MORSKE SIRENE, ob 20. uri, 25. 4., sob. KAJ BOMO Z BOBOM, ob 20. uri, 2. 5., sob. IZZA REŠETK, ob 20. uri.
tel, 853 481, 888 480
usfielm oglas, ocjHas. v na£ cas
VDOVEC, UPOKOJENEC iz
Velenja, Stanetiva 29, išče sopotnico življenja.
PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM za hišo v naselju Studence-Vriie pri Veliki Pirešici, ugodno prodam. © 33-345 po 15. uri. POCENI PRODAM razne dele za Renault 4. © 854-821. NA KOZJAKU UGODNO PRODAM PARCELO 520 m1 z nedokončano brunarico, cena 6000 DEM, ali za vrednost avtomobila. © 857-141 interna 14, od 15. do 17. ure. HlSO Z NEKAJ ZEMLJE, v iz meri 48 arov, prodam. Strtenice 17, Šmarje pri Jelšah. Cena po dogovoru. © 831-892. SENO IN PET VREČ PERLITA PRODAM. © 882-326. KVALITETNO SENO ter rabljene betonske strešnike, prodam. © 885-155.
PARCELO 1000 m2 z gradbenim dovoljenjem v Velenju prodam. Informacije po © 856-180-
NEPOPOLNO MOŠKO KOLO
(10 prestav) in sušilni stroj Gorenje, prodam. © 721-783 popoldne.
PARCELO, PRIMERNO ZA VIKEND PRODAM, ali zamenjam za avto. © 892-775. 90 KOMADOV SALONITK, velikih, nizkovalnih, prodam. Cena 400 SLT za komad. © 857-682. TELETA ČRNO-BELEGA za zakol ali nadaljno rejo, prodam. © 778-512.
TELIČKO FRIZKO, staro 5 mesecev, prodam. © 892-102. STRUŽNICO UNIVERZALNO POTISJE 450x1400 mm ter štavh aparat za tračne žage, prodam. ©892-177. SAKSAFON IN KLARINET JA-MAHA, prodam. ©892-177. ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 310 litrov, ugodno prodam. © 37-106 popoldne. NA UGODNI PROMETNI TOČKI dajem v najem prostore (48 m2) za mirno dejavnost. Gostilna Mirostan Parižlje, ©721-513.
RAČUNALNIK E 64 s kasetofonom, disketnikom, ročko, precej iger in tiskalnikom le za 35.000 SLT, lahko tudi na dva obroka. Ugodno prodam tudi nerabljeno telovadno orodje Wal-ker (tek, vitalner, veslanje, kolo), ©po 15. uri 853-003. MOŠKO KOLO, PONY KOLO Z MOTORJEM, prodam, tudi na obroke. © 881-088. NAJAMEM GARSONJERO ALI VEČJE STANOVANJE, opremljeno. ©850-214 od 14. ure dalje.
LOKAL 31 m1 vseljiv oddam. Bojan Gabrič, trg Bratov Mra-vljak 7 Šoštanj.
STAREJŠEGA KONJA KUPIM. © 893-780. TERENSKO VOZILO Fiat kompanjola A.55, disel motor, letnik 1975, cena po dogovoru, prodam. ©892-044 ali Miklav-žina, Bele vode 10 B. GARSONJERO PRODAM za 20.000 DEM. Pisne ponudbe pod šifro »MAJ« pošljite na upravo tednika Naš čas.
ROLETE, ŽALUZIJE PLISEJE, izdelujemo montiramo. © 24-296.
IN
IŠČEMO VEČ AKVIZITER-
JEV za prodajo gospodinjskih pripomočkov iz uvoza. Provizija je stimulativna. Informacije po ©856-913 od 8. do 15. ure.
Kje si ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
Pepce Čremožnik
iz Lokovice 4. 3. 1913-23. 3. 1992

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence,'Cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja gospodu dr. Stuparju za večletno zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu duhovniku za lepo opravljen obred, lokoviškim pevcem, gasilcem, govornikom in sodelavcem Gorenja TOZD Elektronika.
ŽALUJOČI VSI NJENI
V 74. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, prababica in teta
Rozalije Kumer
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v nedeljo 22. 3. 92 pospremili na zadnjo pot, ji zapeli in darovali cvetje.
Sinovi: Stane, Gvido in Franc z družinami ter sorodniki.
Dežurstva
Zdravstveni dom Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 2. aprila — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Rus, nočni dr. Zupančič in dr. Seher.
Petek, 3. aprila — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Renko, nočni dr. Natek in dr. Rus.
Sobota, 4. aprila in nedeljo, 5. aprila — dr. Slavič in dr. Pirtovšek.
Ponedeljek, 6. aprila — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Natek, nočni dr. Vrabič in dr. Lazar. Zobozdravstvo:
V nedeljo, 5. aprila — dr. Darinka Suster, od 8. do
12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju :
Od 3. aprila do 10. aprila — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jerihova 38, Velenje, tel.: 858-704.
Občina Mozirje: Na Veterinarski postaji: Do 12. aprila — Marjan
Lešnik, dipl. veterinar, Mozirje, tel.: 831-219.
Od 13. aprila do 19. aprila — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
SMRTI
Občina Mozirje
Elizabeta Papež, roj. 1899, Ljubno ob Savinji 45, Ivan Krebs, roj. 1963, Florjan pri Gornjem gradu 14, Helena Tevž, roj. 1906, Bočna 12, Marija Kovač, roj. 1905, Lju-bija 55, Slavko Gorenc, roj.
1923,	Mozirje, Savinjska cesta 1, Jožefa Krajnc, roj.
1924,	Luče 51.
MURŠIČ JOŽE
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, AVTOVLEKA. PRODAJA IN MEŠANJE AVTOLAKOV STANDOX
Ugodna prodaja vseh vrst avtomobilskih prednjih stekel, ter vseh karose-rijskih delov za domača in tuja vozila..
Žarova ulica 7, Velenje. Tel. (063) 856-852 FAX (06.1) 856-852
Cenjenim strankam se.zahvaljujemo :a dosedanje zaupanje, ter te priporočamo za nadaljnji obisk.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tete ter sestre
Frančiške Hribernik
po domače JASTROVŠKE MAME
se zahvaljujemo gospodu duhovniku za opravljen obred, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji
poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti dragega sina, moža in očka
Hermana Marovta
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje in nesebično pomoč vsem, ki so bili z nami ob boleči izgubi našega dragega Hermana. Posebna zahvala velja kolektivoma Gorenje Procesna oprema in ZKZ
Mozirje.
Hvala tudi gospodu župniku, govornikom, pevcem in gasilcem.
Žalujoči: mama Marjana, žena Marica in hčerka Tjaša.
ZAHVALA Ob izgubi dragega in dobrega moža
Romana Potočnika
19. 5. 1926-26. 3. 1992 upokojenega dimnikarja iz Metleč pri Šoštanju
Prisrčna hvala gospodu dekanu, pevcem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Karla in ostali sorodniki
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta
Cvetka Polutnika
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja gospe Podlesnikovi, Zapuškovim, gospe Štormanovi in ostalim kolegom osnovne šole Anton Aškerc, ženskemu pevskemu zboru DU Velenje, vzdrževalcem Notranje opreme Pohištvo Gorenje, sodelavcem PPA Gorenje, sostanovalcem Kraigherjeve 6, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Pušnik za lep govor, pevcem DU, praporščakom RK, DU, DI. Hvala gospe dr. Plešivčnikovi in ostalim zdravstvenim delavcem internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, ki so skrbeli
zanj v času bolezni.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, ki so nam moralno in materialno pomagali. Enako zahvalo izrekamo sosedom s Kozjanskega in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji
poti, darovali cvetje in sveče.
Njegova žena Vida s sinovoma.
Konec mešetarjenja s sredstvi
Čeprav je Savinjski gaj v Mozirju na pomladanski razcvet res lepo pripravljen, pa priprave vendarle niso potekale povsem brez zapletov. Razcep v društvu slovenskih vrtnarjev je precej vplival na vse to in bi lahko še bolj. Kar precej vrtnarjev je bilo namreč proti nadaljnjemu sodelovanju in če bi čakali na razplet, gaj letos ne bi bil urejen, vsaj ne svojemu slovesu primerno. Tako sta krajevna skupnost Mozirje in vrtnar Jože Skorn-šek s pomočjo Gorenja MGA sama naročila čebulice pri drugem dobavitelju na Nizozemskem in z njegovim sodelovanjem. Zanimivo — za bistveno manj sredstev, bistveno več čebulic kot lani.
Trenutno stanje je treba premostiti in stvari postaviti na svoje mesto. Tako se v Mozirju pripravljajo na ustanovitev profitne firme, recimo društva za urejanje Savinjskega gaja, s čimer bi poleg urejanja razrešili tudi problem razpolaganja s sredstvi. Doslej so se namreč ta zbirala na računu društva slovenskih vrtnarjev, ki je z njimi razpolagalo po svoje. Tako denimo izkupiček prireditve »Cvetje Evrope« ni bil namenjen vlaganjem v gaj, na društvu so celo prepovedali informacijo o iztržku.
Poleg tega je društvo lani umaknilo vstopnice za gaj in jih menda podarilo Rdečemu križu, v Mozirju pa so problem vstopnic nato reševali z nakupom razglednic. Društvo je med drugim sprejelo milo rečeno čuden sklep, da bo iz gaja pobralo vse stroje, orodje in opremo, kar sploh ni bilo njegovo, saj so večino tega gaju prispevali sponzorji.
Vsega tega mora biti konec. Zato je posebna skupina pri svetu KS Mozirje, tudi na pobudo novega vodstva društva vrtnarjev Slovenije, za včeraj, 1. aprila, sklicala sestanek, na katerem naj bi spregovorili o vsej problematiki. Vsi in posebej slovenski vrtnarji, ki pri tem resnično želijo sodelovati, so več kot dobrodošli, minule zasluge v tem hipu niso odločilne.
(jp)
Velenje
Invalidi pri županu
Gospodarsko sodelovanje s Srbijo
Na povračilne ukrepe enostavno pozabili
Srbski gospodarstveniki in predstavniki Gospodarske zbornice Srbije se zadnje dni vse glasneje zavzemajo za oživitev sodelovanja s Slovenijo. Vsaj po njihovem mnenju za to ni prav nobenih ovir!
Pri tem pa, kot vse kaže, vendarle pozabljajo, da so v Srbiji sprejeli vrsto že znanih ukrepov, s katerimi so premoženje slovenskih podjetij pretvorili v družbeno. Z zadnjo uredbo o organiziranju delov podjetij, katerih sedež je na področju Hrvaške in Slovenije, so slovenska podjetja, ki imajo v Srbiji svoje enote, izgubila takorekoč ves nadzor nad njihovim kapitalom. Na ta način si je Srbija,
kot vse kaže, želela pridobiti prednost za čas, ko bo tekla razprava o delitveni bilanci nekdanje Jugoslavije.
Do 19. marca letos so se morale vse poslovne enote oziroma deli podjetij, katerih sedež je na področju Slovenije, organizirati kot podjetja v družbeni lasti. Tista podjetja pa, ki so se preoblikovala v času od 10. 10. 1990 do 19. 3. 1992 iz poslovnih enot v me-
Materinski dan
Povsem drugače kot minula leta so učenci OŠ VLADA BAGATA V BRASLOVČAH letos obeležili materinski dan. Svojim mamicam so se za njihovo skrb in trud oddolžili s priložnostnim kulturnim programom najprej po razredih, nato pa še v telovadnici šole. V ta splet je sodila tudi zanimiva razstava ročnih del ter domačih dobrot. Svoj delež k prijetnejšemu praznovanju pa so prispevali še Gorenjevi Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki so popestrili praznovanje s predstavitvijo priprave hrane z njihovimi gospodinjskimi pripomočki ter degustacijami in pevka Irena Vrčkovnik.
šana podjetja, pa so se morala prav tako preoblikovati v podjetja v družbeni lastnini.
Vrednost obojih pa je morala oceniti Republiška agencija za oceno vrednosti družbenega premoženja. Tistim, ki tega morebiti ne bi storili, je zagrožena likvidacija oziroma določitev drugega korist-nika premoženja.
Poglejmo na primeru Gorenja Commerce, kako izgleda podružbljanje slovenskega podjetniškega premoženja po »srbsko«. Tržna vrednost premoženja tega velenjskega podjetja na področju Srbije znaša, po zadnjih ocenah, skoraj 33 milijonov DEM (objekti, zemljišča, oprema in transportna sredstva). Že sredi lanskega leta jim je bila odtujena oprema in blago na zalogi v razstavnoprodajnih centrih Sombor in Kardjord-jevo.
Novembra lani so se zaposleni v RPC Beograd, Kraljevo, Čačak in Šabac odločili za ustanovitev družbenega podjetja Gorenje Maloprodaja Beograd, in to brez soglasja matičnega podjetja.
Simpo Vranje si je najprej prisvojil RPC Vranje, oktobra lani, februarja letos pa še RPC V Kragujevcu in Prištini, v Prištini pa še predstavništvo Gorenje Commerce. Pričakujejo pa še odtujitev RPC Kikinda. Zaposleni v skladišču Gorenje Commer-ca so januarja 1992 ustanovili mešano podjetje Sklad Commerce, s podružbljeno imovino Gorenje Commerce in ustanoviteljskimi deleži zaposlenih po 2.000 YU din, zdaj pa so v teku dogovori za njihovo vključitev v podjetje Centrosrem, kar so predvidevali že na začetku.
(N)
Trud učencev in učiteljev šole o nekoliko drugačnem praznovanju letošnjega materinskega dne ni bil zaman. Razstava in kulturni program sta privabila veliko mamic, starih mam in tudi
očetov
■^mm "lini—umimi—iii iiiiii 'in m'i
Velenjski župan Pankrac Semečnik je ob mednarodnem dnevu invalidov prejšnjo sredo v prostorih delavskega kluba pripravil sprejem za predstavnike društva invalidov Velenje. Trenutno je v naši občini 3.358 invalidov, od tega 2.100 delovnih. Sprejema so se udeležili predstavniki društva paraplegikov, slušno prizadeti, slepi in slabovidni, duševno prizadeti, vojno-civilni invalidi in oboleli za multiplo sklerozo.
V prostem pogovoru so županu povedali kaj jih teži in kaj bi želeli, da bi se v njihovem vsakdanjem življenju, neenakemu z zdravimi, spremenilo. Največja težava so še vedno razne ovire pri vstopu v javne zgradbe z invalidskim vozičkom, ali se z njim zapeljati na pločnik. Nič manjše niso težave pri zaposlovanju invalidov. Še vedno se podjetja nerada odločajo za tovrstno delovno silo. Nadalje društvo nima dovolj denarja, da bi pomagalo svojim članom iz slabega gmotnega položaja. Vse akcije, ki jih organizirajo, so odvisne od prizadevnosti članov in denarja, ki ga prispevajo razumevajoče firme in posamezniki.
B. Mugerle
Šmartno ob Paki
Krvodajalci -
so se Izkazali
V prostorih zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki je minulo soboto potekala enodnevna krvodajalska akcija za potrebe celjske bolnišnice. Organizatorica akcijie je bila tamkajšnja krajevna človekoljubna organizacija, katere člani ob koncu niso mogli skriti zadovoljstva.
Klicu na pomoč se je namreč odzvalo 110 krvodajalcev iz bližnje okolice, kar je več kot razveseljivo. Prav tako pa tudi to, da so za tovrstno stisko pomoči potrebnimi pokazali več razumevanja kot prejšnjo leto, dve v tamkajšnji industriji. Sploh v kolektivu Era Vino Šmartno.
8., 9., 10. aprila v Velenju
Tridnevna krvodajalska akcija
I ,SrtA »ju mr
RIBE V SAVINJO, ZAROD V POTOKE - Člani ribiške družine Mozirje vsaka tri leta odlovijo ribe iz potokov in drugih pritokov Drete in Savinje ter jih vlozijo v obe reki, v odlo-vljene vode pa vložijo ribji zarod. (Žene vrlih ribičev se zgrozijo ob morebitnem namigu, da s tem ribe dobijo večji delež v družinski prehrani; ob teh priložnostih doma niti slučajno ni rib, kaj šele ribičev).
(foto: jp)
V sredo, četrtek in petek (8., 9. in 10. aprila) bo v naši občini potekala prva večja krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
Odvzemna mesta v prostorih hotela Paka v Velenju bo-
MLADINSKI	SERVIS
vele	n j e
tel.: 854	-831
modro bela kronika
VSI SO MU BILI V NAPOTO
V dopoldanskih urah, prejšnji torek, je po stopnišču stanovanjskega bloka na šaleški 16 v Velenju vinjen razgrajal M. E. Po ce-lonočnem popivanju pri znancu v istem bloku je pri vračanju domov brez vzroka napadel vse, kar je srečal na stopnišču. Ko so na kraj prihiteli velenjski policaji, so ugotovili, da ima vinsko utrujeni M. E. poškodbe po telesu, ki jih je zadobil pri padcih po stopnišču. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
ODNESLA 13 m2 ITISO-
NA
Dolgoprstnežem pride res vse prav. Tudi 13 kvadratnih metrov itisona, ki so ga delavci Kina Velenje pustili zvitega na hodniku
pri pisarnah na Koroški cesti v Velenju. Ko so naslednji dan, 25. marca, prišli v službo, so ugotovili, da si je nekdo brez njihove privolitve blago prisvojil. Pri zbiranju podatkov so velenjski možje postave ugotovili, da sta bila na delu dva nepridiprava. Dejanj^ sta osumljena I. R. in Š. H. iz Velenja.
ODTUJIL SKORAJ NOVO GORSKO KOLO
Prejšnji četrtek, okoli 14. ure, je doslej neznani storilec izkoristil odsotnost lastnika skoraj novega italijanskega gorskega kolesa A. M. iz Velenja. Ta ga je pustil pri vhodu v stanovanjsko hišo Cesta na jezero 3 v Velenju. Z njim se je odpeljal neznano kam.
VLOM V KLET
V dneh iz 25. na 27. marec je
neznanec vlomil v kletne prostore, last J. Š. iz Vrnjačke Banje 1 v Velenju. Od tam pa odpeljal Ro-govo moško športno kolo zelene barve. Kar krepko je stanjšal denarnico lastnika kolesa, saj nakup enakega prevoznega sredstva danes ni poceni zadeva.
KOLO Z MOTORJEM ZAMENJALO LASTNIKA
Na hodniku pred kletnimi prostori stanovanjskega bloka Jenkova 31 je N. K. hranil svoje kolo z motorjem — Tomos avto-matik kovinsko rdeče barve. V dneh iz 25. na 27. marec je ta privabil pozornost nepridiprava, ki se je z njim odpeljal neznano kam.
IZ »PLANIKE« PRED SODNIKA ZA PREKRŠKE
V petek, 27. aprila, so nekaj po 20.30 uri zaprosili velenjske poli-
ciste za pomoč iz bistroja Planika v Šoštanju. V lokalu je namreč v vinjenem stanju »urado-val« tujec J. V. Zoper njega so napisali predlog sodniku za prekrške, ki mu je ta ponedeljek že odmeril zasluženo kazen.
POSKUS VLOMA V KAMP PRIKOLICO
Minulo soboto si je nezanec izbral za dan vlomilskega poskusa v kamp prikolico, parkirano za stavbo SDK-ja v Velenju. Pri vlamljanju v njeno notranjost se je razbilo steklo, kar je vlomilca prestrašilo in odstopil je od svojih namer. Nedaleč stran od dogodka so ga kmalu za tem — po zaslugi budne občanke — prijeli velenjski policisti. Ugotovili so, da je vlomilski poskus spodletel mladoletniku M. O. iz Velenja.
NEKDO GA JE PREHITEL
Prejšnji petek se je D. F. iz Ve-
lenja mudil v gostišču Delavski klub Velenje. Nič ne bi bilo narobe, če ne bi v njem izgubil denarnice. Ko je dan kasneje preverjal v navedeni restavraciji, če je njegova domneva točna, je lahko ugotovil le to, da ga je nekdo že prehitel in odšel z njegovo denarnico, v kateri je imel nekaj deviz in tolarjev.
NAPOREN NAKUPOVALNI DAN
Za marsikoga med nami je sobota nakupovalni dan. Treba se je primerno založiti za vikend, pa morda še za kakšen dan, dva v naslednjem tednu. Prav naporen nakupovalni dan si je prejšnjo soboto privoščila L. L. iz Velenja. Naporen zato, ker si je po trgovinah v mestu Velenje nabrala za okrog 12.520 tolarjev najrazličnejšega blaga (od prehrane do kozmetike) ne da bi ga plačala. Njene nadaljnje namere so ji prekrižali v Erini Prehrani na Stantetovi v Velenju.
do odprta prvi dan akcije — v sredo — od 7. do 13. ure, preostala dneva pa od 7. do 15. ure.
Organizatorica, občinska organizacija Rdečega križa Velenje upa,, da tudi tokrat klici na ponnoč ne bodo izzveneli v prazno, ampak da se jim bo odlzvalo veliko darovalcev najpomembnejše ži-vljenske tekočine velenjske občine.
Kazensko ovadbo za dolgoprst-nežko so že napisali, javni tožilec pa bo imel pri zadevi zadnjo besedo.
MU JE BIL, V NAPOTO?
V noči iz 28. na 29. marec je doslej neznanii storilec poškodoval osebni avtomobil, parkiran na Kraigherjevi 1 v Velenju, last K. M. iz Velenja. Odlomil je zunanje vzvratno ogledalo, lotil pa se je tudi pokrova motorja.
ZAKONSKI PRETEP
Minulo nedeljo, nekaj po 21.30 uri, sta se najprej sprla, nato pa še stepla zakonca M. N. in F. N. iz Velenja. Velenjske policiste je na pomoč poklicala žena. Ti so na kraju dogodka ugotovili, da vinjeni F. N. namerava svoje grožnje uresničiti, zato so ga na velenjski policijski postaji zadržali v odrejenem prostoru do istreznitve.