EH MrOLKKKML T IKMLMU ¦'.:"¦. : : Jk ^. l," •¦¦¦•.• - - - : -¦•' Cerkev in šola. V Zedinjenih državah Severne Ainerike državne šole ne dajejo verskega pouka. Ako hočejo starši oskrbeti svojim otrokom versko vzgojo, jih morajo poslati v verske šole, ki so zasebne in ki jih vzdržujejo župnije. Nedavno je sv. Očs sprejel v avdienci 200 učencev katoliških župnijskih šol v Zedinjenih državah. Pohvalil je vnemo ameriških katoličanov, ki z velikimi žrtvami gradijo in vzdržujejo verske šole. Ako kje takšnih šol še ni, naj bi se tja sporočila papeževa želja, da se tudi tam ustanovijo verske šole. »Povejte vsem,« tako je nadaljeval sv. Oče, »da papež,prizna župnijski šoli isto veljavo kot župnijski cerkvi. Ce bi moral v konkretnem — danem — slučaju se odločiti, ali naj se prej zida šola ali cerksv, bi se težko odločil. Na eni strani je treba reči: Najprej cerkev. So pa tudi važni razlogi, ki bi mogli dati časovno prednost šoli. Saj krščanska šola uči otroke, kaj je cerkev, ter vodi otroke v cerkev.« Skupna fronta svobodomiselstva, Laž- nivo svobodomiselstvo ima svoje pristaše med liberalnim meščanstvom in marksističnim delavstvom. Svoj čas sta ti dve organizaciji marširali vsaka svojo pot: svobodomiselni meščani (marksisti jih imenujejo buržuje) za se, materialistični socialisti in komunisti za se. Ker pa so bil napadi enih in drugih naravnani v isto smer: proti Bogu, veri in cerkvi, so se zbrali v skupno fronto. Prevladujoče sovraštvo zoper Boga in cerkev je zasulo tisto brezdno, ki se je po nauku odprlo med kapitalizmora in marksizmom. Laži-svobo domiselni kapitalist je z antikristovskim poljubom poljubil komunista ter mu po nudil bratsko roko v boju zoper Boga. Ko munist je ta poljub hinavsko vrnil ter po nujeno roko svobodomiselnega brata spre jel. Na kongresu svobodomislecev v Pra gi leta 1936 so buržujski liberalci in pro letarski komunisti ustvarili skupno svo bodomiselno mednarodn© fronto. Ta fron ta se udejstvuje po vseh državah, tudi \ naši državi, posebej v Sloveniji opažami njeno delovanje. Blagoslov pa prihaja L centrale brezbožništva: iz boljševiškc Moskve. Boljševiški koledar. Boljševiškim brez božnikom hudo udarja v nos štetje let oc Kristusov^a rojstva. Ker ne verujejo ne v Boga ne v Kristusa, jih vselej zazebe okoli brezbožniškega srca, ko morajc vzeti za podlago štetja let stari krščan ski način, ki so ga sprejeli vsi kulturn' narodi. Tekom zgodovine so bili sicer mnogoteri poskusi, da bi se vpeljalo drugo štetje let. Tak poskus je n. pr. napravila Srancoska revoluciia. vseneroški nacional ni pokret itd. Toda vsi tl poskusi eo popolnoma propadli. Ista usoda čaka tudi boljševiško koledarsko preosnovo. Boljševiki bodo začeli štetje let z oktobersko boljševiško revolucijo leta 1917, torej je letošnje leto označeno s številko 20. V boljševiškem koledarju tudi ni prostora za krščanske praznike, nedelje bi svetnike. Sobota se bo imenovala Lenin, nedelja Stalin itd. Trocki kot opozicionalec za zdaj še ne spada v Stalinov koledar. Sicer pa imajo boljševiki na razpolago dovolj rabljev bi krvolokov, s katerimi lahko napolnijo svoj koledar.